njihovega vključevanja v skupščinski sistem. Glede na poseben pomen razvoja krajevne

Save this PDF as:
 WORD  PNG  TXT  JPG

Rozměr: px
Začít zobrazení ze stránky:

Download "njihovega vključevanja v skupščinski sistem. Glede na poseben pomen razvoja krajevne"

Transkript

1 LETO XXIX, ŠT. 37 Ptuj, 16. septembra 1976 CENA 2 DIN ZAČENJA SE RAZPRAVA O DELOVNEM GRADIVU ZA PROGRAME DELA ZBOROV SKUPŠČINE SR SLOVENIJE ZA OBDOBJE OD LETOŠNJEGA SEPTEMBRA DO JULIJA DO KONCA OKTOBRA BI NAJ DELEGATI V POSAMEZNIH ZBORIH TUDI SPREJELI S VOJE LASTNE DEL O VNE PR OGRAME. Gradivo za sestavo novega programa dela skupščine in njenih teles je že v juliju obravnavalo predsedstvo skupščine SRS in sklenilo, da ga pošlje vsem delegatom oziroma skupinam delegatov, samoupravnim interesnim skupnostim, vsem vodstvom dmžbeno-političnih organizacij v republiki, ^sem občinskim skupščinam, izvršnemu svetu in republiškim upravnim organom, gospodarski zborni d in drugim zainteresiranim. To z namenom, da s svojimi mnenji, predlogi in pobudami sodelujejo pri oblikovanju delovnih programov zborov skupščine SRS že v fazi nastajanja. Delovno gradivo je razdeljeno na tematsko in zakonodajno področje in upošteva naloge skuj>ščine, ki izhajajo iz dokumentov dmžbeno-političnih organizacij, njenih obveznosti pri sprejemanju družbenoekonomskih in planskih ddcumen tov, obveznosti na zakonodajnem področju in iz pobud delegatov, delegacij in občinskih skupščin. Republiška skupščina bo obravnavala teme, ki izh^ajo iz njene pristojnosti in teme iz programov zborov skupščine SFRJ. S področja družben o- ekaiomskega in družbenopolitičnega sistema ter družbenoekonomskega razvoja bo skupščina obravnavala 28 tem. Pri tem gre za vrsto analiz in ocen, ki n^ bi pokazale, kako uresničujemo resolucije, stališča, priporočila m sklepe, ki jih je skupščina SRS že sprejela. Gre tudi za obravnavo problematike in vprašanj, ki terjajo temeljito celovito analizo ter predloge za Danes v Ormožu karavana prijateljstva Ob desetih dopoldne bo danes v Ormož prispela karavana prijateljstva. Organizator letošnjega tradicionalnega prijateljskega srečanja pobratenih slovenskih in hrvaških občin je občina Krapina. Karavana prijateljstva bo sestavljena iz 50 osebnih avtomobilov, ki bd zjttlraj ob 8. uri krenila iz Krapine in bo obiskala poleg Ormoža še Ptuj, Slovensko Bistrico in Rogaško Slatino. Organizatorji karavane bodo v Ormožu pripravili krajši kulturni program. Ormož je danes svečano okrašen, kajti ob 10. uri bodo občani pričakali karavano prijateljstva in tako s svojo prisotnostjo potrdili pomembnost bratske in prijateljske manifestacije, ki je organizirana vsako leto. Občani Ormoža, Ptuja in Slovenske Bistrice udeležite se karavane prijateljstva, ki bo danes obiskala vaša mesta. : Ogorčen protest ptujskih občanov njihovo nadaljnje samoupravno in zakonsko urejanje ter delovanje v novem ustavnem sistemu sploh. Obravnavali bi naj izvajanje delegat*4cega sistema in delegatskih oaiosov v skupščini SR Slovenije in v samoupravnih interesnih skupnostih, zlasti tistih, ki se vključi^ejo v skupščinski sistem. Pokazala bi n^ izvajanje delegatskega sistema v praksi in osvetlila dosedanje iušnje iz dela SIS in Na protestnem zborovanju v Ptuju se je zbralo nad 5000 občanov in mladine. Foto. R. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA njihovega vključevanja v skupščinski sistem. Glede na poseben pomen razvoja krajevne samouprave bo skupščina še letos ocenila, kako se izvajajo stališča, priporočila in sklepi, kijih je za nadaljnji samoupravni razvoj krajevnih skupnosti v SR Sloveniji sprejela že pred enim letom. Slovenska skupščina bo sprejela tudi temeljne planske dokumente o gospodarskem razvoju v prihodnjem letu m spremljala uresničevanje republi^cega in zveznega srednjeročnega načrta razvoja. Že v jeseni načrtujejo na sejah zborov sklepanje samoupravnih sporazumov in dopolnil k dmžbenemu dogovoru o temeljih družbenega plana razvoja Slovenije za obdobje do leta To nalogo bo treba opraviti že do kaica oktobra letos. O dmgem delu programa dela slovendie skupščine, ki se nanaša na zakonod^no področje in zajema dtor^ 70 zakonov, bomo napisali nekaj več prihodnjič. FF Ocena javne razprave osnutka zakona o združenem delu v ptujski občini Včerajšnja občinska konferenca zveze sindikatov občine Ptuj je potekala v luči ocene javne razprave osnutka zakona o združenem delu v okviru občine. Za to konferenco je komisija za samoupravljanje pri občinskem svetu zveze sindikatov občine Ptuj pripravila skrbno izdelano poročilo, ki ponazarja potek javne razprave v občini Ptuj. V sklepnem delu tega gradiva je zaslediti tudi nekatere značilnosti javne razprave, o katerih smo več ali manj že poročali, pa ne bo odveč, da jih znova osvetlimo. Na prvem mestu velja omeniti kvaliteto javne razprave, ki ne zadovoljuje, nadalje se tu pojavlja še pasivno spremljanje javne razprave; del krivde za to je iskati ponekod tudi pri razlagalcih samih, saj so se oprijemali raje zapletenega izrazoslovja osnutka zakona in vsebine zakona niso primerjali z ocenami analiz lastne samoupravne organiziranosti. O siromašni vsebini javne razprave osnutka zakona o združenem delu poročajo tudi iz tistih delovnih sredin, kjer so razlago zakona prepustili,,sindikalni komisiji ali celo predsedniku osnovne organizacije sindikata in podobno; ob tem so organi upravljanja in strokovne službe bile le opazovalke. Kljub naštetim pomanjkljivostim je javna razprava o osnutku zakona o združenem delu mobilizirala široke množice delovnih ljudi k razmišljanju in ne samo to, temveč tudi na pot korenitih sprememb samoupravne organiziranosti lastnega okolja, ki so ob analizah lastne samoupravne organiziranosti spoznali številne luknje v spletu organizacijskih oblik, dohodkovnih in samoupravnih odnosov. S protestnim zborovanjem, ki je bilo v Ptuju, 14. septembra na prostoru med blagovnico Mercator in trgovino Volan, so se občani in delovni ljudje ptujske občine pridružili valu protestov zaradi neizpolnjevanja 7. člena državne pogodbe, ki govori o manjšinskem vprašanju in proti nj^različnejšim oblikam provokacij avstrijskih nacionalistov, šovinistov in ekstremistov zoper slovensko in hrvatsko manjano v Avstriji. Odnose med državama pa je v zadnjem času močno skalila še odločitev o preštevanju slovenskega življa in s tem ugotavljanja slovenske manjane v Avstriji. Skozi ves kulturni program, ki so ga za to priložnost pripravili dijaki in delavci, je vel duh 7. člena državne pogodbe in solidarnost z bojem manjšin ter odločna podpora za polno uveljavitev 7. člena V imenu delovnih ljudi in občanov je protest ptujske občine prebral Ivan Nahberger, predsednik osnovne organizacije ZSMS AGIS. Vzroki nastalih izgub v gospodarstvu Iz analize polletnega poslovanja delovnih organizacij in TOZD v ptujski občini je razvidno, da so gospodarski rezultati vse prej kot ugodni. Kar 37 delovnih organizacij je, sicer predvsem zaradi novega obračunskega sistema, poslovalo z izgubo, dejansko pa imajo izgubo 4 delovne organizacije. Vzrokov za takšno poslovanje je več. Storilnost je padla, saj je od predvidenega 9% povečanja dosežena le stopnja v višini 1,1%. Uspešnost poslovajna je manjša, kar ima za posledico manjša sredstva za lastno reprodukcijo kot tudi družbeno produkcijo. Tudi osebni dohodki so glede na nedoseganje storilnosti narasli, analiza pa je pokazala, da se je plačilna sposobnost delovnih organizacij izboljšala in da je finančna disciplina večja. V obdobju, ki je pred m mi je potrebno v vseh delovnih organizacijah proučiti vzroke zaostajanja storilnosti in jih čimprej odpraviti. Prav tako je potrebno proučiti stroške in povečati delovno disciplino. Ugotoviti je treba vzroke rasti osebnih dohodkov, njihovo skladnost s samoupravnimi sporazumi in predlagati ukrepe za delitev sredstev, kjer je to potrebno. Naše gospodarstvo se kljub pogovorom in opozarjanju še premalo zaveda, da je odvisno od trga. Delovne organizacije morajo biti pripravljene na padec povpraševanja po določenem izdelku in ne smejo delati na zaloge. Zaradi tega je potrebno povečati odgovornost pri sklepanju poslovnih dogovorov in spoštovati pogodbene roke. Potrebno pa je tudi poznavanje tržišča. Na zadnji seji komiteja občinske konference ZKS Ptuj je bilo povdarjeno, da bo v času, ki je pred nami potrebno celovito oceniti delo vodilnih struktur v posameznih delovnih organizacijah tako v odnosu do uresničevanja ustave, osnutka zakona o združenem delu kot v odnosu do interesov gospodarstva v občini kot celoti. Razprava o gospodarskih gibanjih v prvem polletju, ki jo bodo v delovnih organizacijah organizirale osnovne orgnizacije sindikata, mora biti usmerjena v razpravo o obstojajočem stanju in k predlogom, kako to stanje izboljšati. Ni potrebno posebej povdarjati, da mora zajeti vse delovne ljudi in da njihovi predlogi in mnenja ne smejo ostati brez ustrezne^^ odmeva. Nevenka Dobljekar 16. IX Naših dragocenih petnajst let Na današnji dan pred 15 leti, 16. septembra 1961 leta, so se v Ptuju sestali na prvo skupno sejo občinski sveti Zveze sindikatov Hrvatske in Slovenije občin Cakovec, Ptuj in Varaždin. Na seji, ki je bila v delavskem domu Franca Krambergerja, so bili sprejeti sklepi o organiziranih in trajnih oblikah sodelovanja med delovnimi ljudmi podravskih hrvaških in slovenskih občin. Cas potrjuje, da so takrat sprejeti sklepi postali zelo dragoceni, zgodovinski, še zlasti zato, ker je sodelovanje iz leta v leto pridobivalo na vsebini, kvaliteti in obsegu. Pridružili so se tudi občinski sveti Zveze sindikatov občin Ormož, Koprivnica, Slovenska Bistrica in Krapina, v tem letu pa se bo pridružil tudi Občinski svet ZSS občine Maribor, kar je lepo priznanje petnajstletnemu uspešnemu sodelovanju. Sodelovanje v minulih 15 letih je bilo plodno in vsebinsko zelo bogato, spletene so bile pristne prijateljske vezi med delovnimi ljudmi hrvaških in slovenskih občin, kar je dragocen prispevek pri utrjc\anju najdragocenejše pridobitve našega narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. Deset in deset tisoč delavcev je v teh letih izmenjalo iušnje v gospodarskem, samoupravnem in političnem življenju, kulturne in športne prireditve. Deset in deset tisoč delavcev, kmetov, borcev NOB, mladih in pionirjev se je Dragi bralci Danes vas je Tednik zopet obiskal v povečanem obsegu, kar sta nam omogočila kolektiva Kmetijskega kombinata Ptuj in Mesokombinata,.Perutnina" Ptuj. Obema kolektivoma hvala! Več o velikih delovnih uspehih obeh kolektivov preberite na strani 6 in 7. Poleg številnih drugih zanimivosti vas posebej opozarjamo na stran 5, kjer boste lahko zvedeli vse o nalogah v pripravah na referendum za občinski samoprispevek za zgraditev šolskega prostora na območju ptujske občine. Uredništvo srečevalo na delavskih praznikih, proslavah ob obletnicah delavskega samoupravljanja ter obletnicah drugih mejnikov iz naše skupne revolucionarne preteklosti in socialističnega samoupravljanja. Vsakič srečanja znova in znova potrjujejo, kako spoštujemo drug drugega, kako se veselimo uspehov vsakega zase in skupnih uspehov, ker poznamo napore, ki so bili potrebni za vsak uspeh, za vsak napredek. Naša srečanja in skupno delo potrjujejo, kako znata delavec in kmet, brez velikih besed, izraziti in ceniti našo povezanost in čuvati dragocen sad našega narodnoosvobodilnega boja, bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti, ki služi za vzgled vsemu svetu. Petnajst let je za nami. Ponosni in zadovoljni se oziramo na prehojeno pot, ki jo imenujemo bratstvo, prijateljstvo in enotnost. Doseženi uspehi in iušnje nas obvezujejo, da še bolj smelo stopamo po začrtani poti, poti, kf sta nam jo začrtala ZKJ in tovariš TITO. Pred nami je mnogo novih skupnih nalog. V sindikatih si bomo zlasti prizadevali, da bodo nosilci sodelovanja delavci in njihove temeljne in druge organizacije združenega dela. Želimo, da se v sodelovanje vidneje vključijo tudi skupščine in izvršni sveti občin, skupščine in izvršni odbori samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitične organizacije, krajevne skupnosti, družbene organizacije in društva, da bomo v naslednjih 15 letih dosegli še večje uspehe na vseh področjih dela in družbenopolitičnega delovanja. Ob 15-letnici predlagamo skupščinam občin Cakovec, Koprivnica, Krapina, Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica in Varaždin, da v letu 1976 podpišejo listino o pobratenju. Ob 15-letnem jubileju velja izreči iskrene čestitke vsem delovnim ljudem in občanom bratskih občin, katerim se pridružuje tudi uredništvo Radio Tednik Ptuj. Feliks Bagar

2 KAKO UREDITI CENTRALNO SMETIŠČE OB DORNAVSKI CESTI Pred kratkim so se sestali občani naselja Brstje in odločno postavili vprašanje, kako dolgo se bo še sežigalo na smetišču, onesnaževalo zrak, okolje in pitno vodo? Tega sestanka so se udeležili predstavniki krajevne skupnosti Ptuj in komunalnega podjetja, ki opravlja odvoz smeti v gramozno jamo v Rogoznici. Pred nekaj meseci je bilo komunalno podjetje postavljeno pred dejstvo, kam uvažati smeti sedaj, ko zaradi gradnje HC SD 2 in ureditve nabrcžin na prejšnje mesto to ni več mogoče. Izdana je bila namreč prepoved odlaganja smeti ob dravskili birih. Organizacija, ki odvaža smeti ni imela nobene nove lc4caci e, čeprav so skupaj s krajevno skupnostjo in skupščino občine predhodno že večtoat iskali možnosti ureditve nove lokacije za smetišče. Toda, ker je vedno več nezgorljivih predmetov plastike in podobno, je bilo mnogo težje najti pravo lokacijo. Trenutno je bila najboljša rešitev, da obstoječe gramozne jame zasujejo in jih tako ponovno obnove, da postango zemljišča rodovitna. Zato je nastala začasna lokacija v gramoznih jamah ob Domavski cesti. Nadaljujejo delo brigadirjev Poročali smo že, da je po končani mladinski delovni akciji Slovenske gorice 76 ostalo še okrog 2 in pol kilometra nezasutega jarka, v katerega so položili vodovodne cevi. Mladi komunalnega podjetja v Ptuju so sprejeu obveznost, da bodo delo s prostovoljnim delom dokončall Slovenska Bistrica V pričakovanju zdomcev Iz območja občine Slov. Bistrica je pred leti odšlo na delo v tujino večje število prebivalcev. Mnogi od r^ih so v tujini že več let, zato si žslgo vrnitve v domače okolje. Ta ugotovitev je za občino zelo pomembna, saj jim bo potrebno zagotoviti ustrezna delovna mesta ali omogočiti opravljanje zasebnih obrti, če imajo za to- ustrezno kvaufacijo in tudi sredstva za delo v domačem kraju. Da bi ta problem kar najuspešnejše reševali so pri Zemlja na kateri živi in gospodari občan, v zadnjem času močno vpliva na svoje naravno okolje in spremi iq a prvotno sliko pokrajine. Dandanes na splošno uporabljamo večje količine kemičnih snovi proti škodljivcem, boleznim in plevelu. Mnoge od njih so tudi strupi, ki zastrupljajo naravo in človeka. Prav zaradi tega večino teh odpadkov ljudje odmetavajo na centralno smetišče, kjer se je s pravilnim ravnanjem mogoče njihovi nevarnosti izogniti. / Občani naselja Brstje so bili zelo ogorčeni, zakaj je bila določena lokacija prav na tem mestu. Najbolj so bili ogročeni zato, ker velikokrat te snovi gorijo, povzročijo dim, smrad in onesnažujejo celotno dcolico. Predstavnik komunalnega podjetja je v podrobnosti obrazložil, kako se bo v bodoče uredilo smetišče in verjetno bodo tudi uspeli, da snovi ne bodo sežigah čeprav so ugotovili, dii sežigajo občani sami, delno pa delovne organizacije,ki odvažajo predmete, ki jih je treba uničiti. Razumljivo je, da bo rodilo uspeh le, če bo komunalno podjetje temeljito pristopilloo k urejevanju in usklajevalo s stališči skupne družbene samozaščite vseh občanov. ap Mladi iz Komunalnega podjetja Ptuj pri prostovoljnem delu. Foto:.1. S. občinski konferenci SZDL Slov. Bistrica ustanovili posebni koordinacijski odbor, katerega osnovna skrb je zaposlovanje zdomcev. V ta prizadevanja je aktivno vključen tudi občinski svet ZSS. Skupno ugotavljajo, da pri zaposlovanju zdomcev, predvsem moške delovne sile, ne bo težav, saj je v občini več organizacij združenega dela v katerih občutno po manj kuje delovne sue. Nekoliko težje bo z zaposlitvijo žensk. V. Horvat Slov. Bistrica 800 tisoč dinarjev za Posočje Po podatkili so v občini Slov. Bistrica zbrali do 1. septembra dinarjev kot pomoč Posočju. To pa pomeni 75 odstotkov od predvidene vsote. Iz podatkov je razvidno, da so v ta namen največ prispevah v delovni organizaciji IMPOL Slov. Bistrica in to dinarjev. Med uspešnejšimi pa so bili še v 1X)ZD UP Slov. Bistrica s 64*251 in v EMl Poljčane s diiiarji. Še vedno ugotav^ajo, da vse organizacije niso enako uspešno pristopile k akciji zbiranja sredstev za pomoč Posočju zato pričakujejo, da bodo v naslednjem obdobju posamezne delovne organizacije zamujeno nadoknadile. V. H. Nič kaj ugodni rezultati v TGA Kidričevo Vsi člani samoupravnih organov v tovarni glinice in aluminija,3oris Kidrič" Kidričevo so pred dnevi dobili informacijo o poslovanju TOZD v prvem polletju 1976, ki sta jo pripravila sektor za organizacijo in načrtovanje ter finančni sektor. S to informacijo so se seznanili tudi člani delovne skupnosti preko svojih delegatov, ki jih zastopajo v DS TOZD in v nekaterih siniikalnih skupinah, ki so bolj aktivne. Iz te informacije je razvidno, da v glavnem niso bili doseženi tisti rezultati, ki so bili pričakovani v začetku leta, pa tudi pozneje ob rebalansu plana. Vzrokov za to je vsekakor več, glavni pa je v tem da TOZD tovarna ^inice svojega proizvoda ne izvaža, kot prejšnja leta, ker niso bile uspešno sklenjene pogodbe, predvvsem zaradi cen. Iz razčlembe finančnega rezultata je ugot ovseno, daje slab finančni rezultat posledica eksteme prodaje, tako na domačem trgu, kot v izvoz. Nič boljše ni tudi v drugih TOZD, saj bi tudi v TOZD tovarne aluminija bil finančni rezultat še bolj neugoden, če ne bi bilo prodaje zalog iz leta Vzrok je treba iskati v neurejenih razmerah glede cen na domačem tržišču, ki jih bo treba v najkrajšem času urediti, drugače bo nastala še težja situacija, ker se bodo izčrpale tiste rezerve, ki se hranijo za čas rekonstrukcije elektroliz. To je stanje v dveh najmočnejših proizvodnih TOZD, enako pa niso dosti na boljšem tudi ostale TOZD, ki so prav tako brez svoje krivde pod I^aniranim stanjem Razumljivo, da je v tej informaciji težko reči kaj konkretnejšega, toda brez dvoma bo o vsem stekla široka razprava, tudi na zborih delavcev. Brez dvoma bodo morali vsi zaposleni dati vse od sebe, da se stanje čimprej popravi, saj je še kako pomemben delež slehernega proizvajalca na kar ne sme niče pozabiti. F.Meško Predlog za letalsko pristajalno stezo pri TGC Na redni seji upravnega odbora Aerokluba Ptuj so oceruli prireditev padalski pokal Ptuja, ki je bila pretekli mesec v Podlehniku in ugotovili, da je bila uspešna tako organizacijsko kot finančno. Vodje posameznih sekcij so poročali o delu, iz poročil pa je razbrati, da so sekcije dobro delale, saj so prejele številna priznanja. Razprava je tekla tudi o osnutku temdjev plana letalske mreže Slovenije za obdobje Ptujski Aeroklub se bo poskušal vključiti v sporazum, ki predvideva poleg športnega še turistično in gospodarsko dejavnost letahšč. V ta namen naj bi združevali potrebna finančna sredstva. PROSIA VA DNEVA SLOVENSKEGA SODSTVA V PTUJU številnim proslavam dneva slovenskega sodstva, se je v petek, 10. septembra, pridružila še proslava, ki jo je pripravilo občinsko sodišče v Ptuju. Svečanosti so se ob tej priložnosti poleg republiške sekretarke za pravosodnje, organizacijo uprave in proračun in članice IS SRS Eve Nagličeve, udeležili še republiška podsekretarja Alojz Domnjanin in Ivo Rau, predsednik vrhovnega sodišča SRS Jože Pavličič, predsednik okrožnega sodišča Maribor Kmetje kooperanti se še vedno lahko pokojninsko in invalidsko zavarujejo od dalje Po dosedanji pogodbi o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja krnetov v SR Sloveniji so se tisti kmetje, ki so sklenili zavarovanje do lahko zavarovali za nazaj, in sicer od , če so seveda na ta dan izpolnjevali predpisane pogoje. Tisti, ki pa se do ni zavaroval, je imel pravico, da se zavaruje le za eno lelo nazaj, pa čeprav je že prej izpolnjeval vse predpisane pogoje. To stanje je postalo nevzdržno (udi zaradi lega, ker si zavarovanec nili proti plačilu ustreznega prispevka ni mogel zagotoviti zavarovanja od , pa do enega leta nazaj pred sklenitvijo zavarovanja. Če bi se kmet npr. zavaroval septembra 1976, bi se mu všlelo v zavarovanje lahko le eno lelo nazaj, torej od septembra 1975 dalje, Krompir -velikan Prava redkost ie takle krompir spričo letošnje slabe letine, ko so zaradi suše in krompirjeve plesni ostali gomolji bolj drobni. No, izjeme so povsod, tako kot narava, tudi krompir od njive do njive postreže s kakšnim presenečenjem. Tako se je primerilo zakoncema Šalamun iz Pacinja, da sta na svoji njivi med številnimi drobnimi gomolji iopala tudi tegale velikana. Lepo očiščen tehta - nič manj kot 733 gramov. Po sedanji tržni ceni krompirja je vreden natanko 4 dinarje in 85 par. To bi bila računica, če bi bili sami taki, žal pa je to le redka izjema... Izjeme so povsod, tudi pameten kmet ima včasih debel krompir. Beseda in slika: M. OZMEC za čas od do septembra 1975 pa si let, kot pravimo, niti odkupiti ne bi mogel. Zaradi tega je upravni odbor Zadružne zveze SRS že na svoji seji, sklenil, da predlaga Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS spremembo pogodbe v tem smislu, da bi se (udi po sklenjeno zavarovanje uveljavilo lahko za nazaj od dalje, in ne samo za eno le(o. Skupščina Skupnosri pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji je na svoji seji sprejela predlog Zadružne zveze v (em smislu, da se čas od lahko š(eje v pokojninsko in in\alidsko zavarovanje vsakemu kmetu kooperan(u, ki se bo zavaroval najkasneje do 31. decembra 1977, seveda, če je na (a dan izpolnjeval predpisane pogoje 2. člena POGODBE O IZVAJANJU POKOJNINSKEGA IN INVA LIDSKEGA ZAVAROVANJA KMETOV V SR SLOVENIJI, kjer je določeno:,,las(nos( zavarovanca lahko pridobi oseba, iz 1. člena (opravlja v SR Sloveniji z osebnim delom kmerijsko dejavnosi pa ni obvezno zavarovan po kakšni drugi osnovi in se odloči za zavarovanje) (e pogodbe pod pogojem da združi svoje delo in delovna sredstva z zadrugo, z obratom za kooperacijo ali z drugo organizacijo združenega dela (nadalje: organizacija) in da dosega v proizvodnem sodelovanju v koledarskem letu v povprečju najmanj najnižji kalkulativni osebni dohodek določen z družbenim dogovorom. V dohodek iz proizvodnega sodelovanja se šteje tudi osebni dohodek, ki ga je kmet kooperant dosegel v delovnem razmerju z manj kot polovico delovnega časa pri delovni organizaciji, s katero proizvodno sodeluje." Sprememba pogodbe bo >>bjavljena v Uradnem listu SR Slovenije štev. 21/76, ki bo izšel okrog Ptuj, 14. septembra KMEIIJSKI KOMBINAT PTUJ OBRAT KOOPERACIJA Branko Vizovišek, okrožni javni tožilec Viktor Lešnjak in predstavniki družbeno-političnega življenja občine Ptuj in drugi gostje. Proslavo je začel Jože Vidovič, predsednik občin, sodišča v Ptuju Proslava dneva slovenskega sodstva v Ptuju je sovpadala s končanjem sanacijskih del v zgradbi sodi šča. O tem je na proslavi govoril predsednik občinskega sodišča v Ptuju, Jože Vidovič. Branko Vizovišek, predsednik okrožnega sodišča Maribor, se je v slavnostnem govoru dotaknil številnih perečih problemov, s katerimi se delavci pravosodnih organov dnevno srečujejo in poudaril, da bo izvajanje sodnih funkcij tohko bolj učinkovito, kolikor bodo močnejša družbena hotenja za krepitev zakonitosti in uveljavljanje samoupravnih razmerij. V imenu občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij je zbor pozdravil Oton Polič, podpredsednik SO Ptuj. Za slavnostni utrinek na proslavi je poskrbel komorni moški pevski zbor, ki je pod vodstvom profesorja Branka Rajšterja zapel nekaj pesmi. RAZPRAVE V TGA KIDRIČEVO Na zadnji seji poslovno koordinacijskega sveta v tovarni glinice in aluminija je bila vsekakor najbolj zanimiva razprava o planu financiranja za mesec september, v kateri so člani sodelovali z konkretnimi vprašanji in dobili tudi ustrezne odgovore. Nič manj pa ni bilo živahno ob razpravi o samoupravnih sporazumih o temeljnih planov Ljubljanske banke in njenih poslovnih enot za obdobje Ker je tudi delovna organizacija tovarne glinice in aluminija,,boris Kidrič" Kidričevo ustanovitelj te banke in se v poslovanju povezuje preko podružnice LB v Mariboru, je razumljivo zanimanje delovne organizacije za tak samoupravni sporazum. To še toliko bolj, ker v naslednjem petlet-" nem obdobju pričakujejo v TGA prav od te banke za realizacijo svojega j razvojnega programa znatna sredstva, zato je podpis samoupravnega spo-1 razuma za delovno organizacijo TGA izrednega pomena. F. Meško j Predsednica sveta delovne skupnosti občinskega sodišča Ptuj, Angelca Terbučeva je petkovo slovesnost izrabila za to, da je delavkam, ki so zveste delovni skupnosti občinskega sodišča v Ptuju že več deset let podelila jubilejna priznanja. Prejele so jih Angela Hočevar za 30-letno delo. Ivanka Šatej in Marija Rozman za 20-letno delo in Minka Muadna za 10-letno delo v skupnosti občinskega sodišča v Ptuju. Delavci pravosodnih organov pa so v proslavo dneva slovenskega sodstva vključili še športna tekmovanja v kegljanju, pikadu, streljanju z zračno puško in šahu. Najboljši v posameznih disciplinah so Branko Vizovišek, predsednik okrožnega sodišča v Mariboru je bi! slavnostni govornik. prejeli pokale; izročil jih je Ivan Rozman, predsednik OO sindikata občinskega sodišča Ptuj in izrazil željo, da postanejo športna srečanja med delavci pravosodnih organov občine Ptuj tradicionalna. Suša prizadela govedorejo i Letošnja izredna suša v juniju in I juliju je povzročila precej pre- I glavic našemu kmetijstvu, posebno pa je prizadela živinorejce. Čeprav je kasnejše deževje razmere nekoliko popravilo, kljub temu obstaja bojazen, da ne bo dovolj krme za prehrano živine in da bo marsikateri živinorejec moral problem rešiti tako, da bo nek^ živine prodal v zakol, kar je vseeno bolje kot pa da bi vse živali skozi zimo gladovale. Na zadnji seji delavskega sveta obrata za kooperacijo KK Ptuj smo tudi slišdi, da je TOZD Mlekarna v mesecih suše zbrala veliko manj mleka kot običajno, kar ie tudi prizadelo kolektiv ptujske mlekarne. Sedaj se stanje že vidno popravlja, promet z mlekom se povečuje in s tem tudi rezultati poslovanja. mš... Za naše območje je potrebno vključiti letalstvo za kmetijske potrebe o čemer že tečejo razgovori s Kmetgskim kombinatom Ptuj. Na seji je bil dan tudi zanimiv predlog, da naj bi pri Turistično gostinskem centru uredili pristajahio stezo za športna in turistična letala. Predlog je prav gotovo vreden pozornosti, do realizacije pa lahko pride, če bo KK Ptuj pokazal razumevanje in dal na voljo ustrezno zemljišče. Sodobni turizem zahteva svoje in če ne želimo zaostajati in ioristiti vse možnosti Turistično gostinskega centra, je potrebno še marsikaj urediti Pripravljen je že tudi osnutek pogodbe, ki ga bodo poslah delovnim in drugim organizacgam, ki bi želele rezervirati polete z letalom Česna, ki sprejme poleg pilota še 5 potnikov. Prevoz je ugoden predvsem za razna poslovna potovanja, nagradne izlete in podobno. m. g. Kako s prodajo odpadnega materiala Da odprodaja odpadnega materiala članom kolektiva v TGA še ni povsem urejena, so ugotovili že v prejšnjem poslovno koordinacijskem svetu tako pa je delno še tudi danes. Čeprav bi odprodaja morala potekati v skladu z določili poslovnika, vendar to ni urejeno. e vedno se namreč dogaja, da leži v poedinih TOZD precej odpadnega materiala, vsaj tako smatrajo tisti, ki bi ga radi kupili, katerega bi bilo treba pregledati in ugotoviti, če je še za uporabo ali pa se ga lahko odproda. Zato bo treba dejavnost komisij bolj poživeti, da ne bo nepotrebnih nesoglasij v kolektivu, v zvezi z vprašanjem odprodaje odpadnega materiala! E. Meško Uspešno delo civilne zaščite v okviru Kmetijskega kombinata Ptuj uspešno deluje štab civilne zaščite, ki redno skrbi tudi za izobraževanje svojih članov. Skupaj z oddelkom za ljudsko obrambo pri skupščini občine Ptuj je med drugim organiziral 245-ume tečaje za pripadnike gasilsko-tehnicnili reševalnih enot in več tečajev za prvo pomoč. S tem so usposobili že nad 150 pripadnikov teh enot. Svoje znanje so ti tudi praktično demonstrirali na nedavni vaji, ki je bila v okviru krajevne skupnosti Ptuj. mš... Rast zaposlovanja Analiza gospodarjenja v prvem polletju letošnjega leta v delovnih organizacijah na območju ptujske občine kaže tudi precejšnjo rast zaposlovanja, kar za več kot 5 odstotkov. Vendar ta prikaz ni realen zaradi tega, ker podatki zajemajo tudi sezonske delavce in začasno odprta delovna mesta. Na podlagi tega laliko sklepamo, da zaposlovanje raste počasneje kot je bilo predvideno v letnem planu, ki ga do koffica leta ne bomo dosegi. Pri tem je treba upoštevati tudi previdnost delovnih organizacij, da ne zaposlujejo ekstenzivno. N. D.

3 Leta je pesnik in večni popotnik Slovenskih goric. Boiidar Flegerič takole zapel: V krogu naše veselice raja krščanski čas; tudi Kogovske senice čuje se veseli glas Trdo delo v idiličnem okolju krajevne skupnostikog Krajevna skupnost Kog se je organizirala leta in to idilično KS sestavlja 6 vasi: Jastrebci, Vodranci, Vitan, Lačaves, Gomila pri Kogu in Kog. V vaseh živi in dela okrog 1150 krajanov, ki se ukvarjajo predvsem s kmetijstvom. V teh krajih se ni razvila ne obrt, ne industrija. Edina delovna organizacija je kooperacijska enota KK Jeruzalem iz Ormoža, ki redno zaposluje okrog 40 ljudi. Del krajanov dela doma na svoji zemlji, na polju ali v vinogradih, preostali del pa si svoj kruh služi v delovnih organizacijah v Ormožu in Ljutomeru. Krajani so se s samoprispevkom, ki je bil izglasovan v juliju, odločili, da z zbranim denarjem asfaltirajo še nekaj preostalih važnejših poti, da bi jih tako zbližale z Ormožem in drugimi kraji. Urediti nameravajo prosvetno dvorano, pokopališče in gramozirati nekatere klance...bojujejo" se, da zgradijo v petletnem razvoju Se več vodovodne mreže. Doslej so napeljali že okrog 30 km vodovodne napeljave, ki sega v vasi Gomila, Kog, Jestrebci in Lačaves. Krajam so do zdaj za asfaltiranje vložili mnogo denarja in lastnega dela. V zadnjem času so krajani ob minimalni družbeni pomoči za ceste prispevali okrog milijon 170 tisoč dinarjev. Krajevna skupnost, kot zatrjujejo njeni prebivalci, je v preteklosti in tudi v sedanjosti vedno bila družbeno organizirana sredina. Na Kogu je bil doma Jože Kerenčič, zato je potrebno in prav, da se njegova revolucionarnost odraža tudi sedaj. V krajevni skupnosti so organizirane vse družbeno politične organizacije. Med najmočnejše sodijo SZDL in ZK. Osnovna organizacija ZK šteje 25 članov, med njimi je v ZK včlanjenih največ kmetov v ormoški občini. Le z delom in angažiranjem mladine niso zadovoljni, pravijo starejši. Vzrok za njihovo nedelavnost je globlji. Mladine na Kogu in drugod skoraj ni več. Mladi odhajajo, Idilični Kog obdajajo sadovnjalii in vinogradi.. pravijo stari. Gredo v mesto in ne vračajo se več nazaj in zato tudi vzrok pasivnosti s strani mladinske organizacije. Mnogo dela je še na Kogu in v drugih vaseh te lepe krajevne skupnosti. Mnogo domačega dela in takega, ki je dobrodošel za vse krajane. Seveda so med nami tudi razlike. pravijo nekateri. Prizadevamo si, da bi te razlike odpravili in pozabili nanje ter se s krajani iz Vitan enako dobro razumeli kot z drugimi, pravijo na Kogu in drugod po krajevni skupnosti. Dela je veliko. Čaka jih regulacija potoka Trnave, čaka jih gradnja vodovoda, modernizacija cest in še toliko drugega pomembnega dela. Tudi na starejše občane ne bi smeli pozabljati in jih ob raznih priložnostih obiskati in obdariti. Nekateri so si to zaslužili. Morda je med njimi tudi mati Ana Vogrinec, ki je bila v juliju stara 96 let in je najstarejša krajanka krajevne skupnosti Kog. Dobra volja, angažiranost, razumevanje in družbeno politično delo ter vse tisto, kar še sodi zraven bo dovolj močan razlog za boljši jutri v tej tako lepi in idilični krajevni skupnosti. ^ Mladi podvojili svoje vrste Studenice Na nedavni svečanosti v domu kulture v Studenicah pii Poljčanah je aktiv ZSMS Studenice sprejel v svoje vrste preko 30 niladih i/. Studenic in širše okdice. Ta dogodek je bil pomemben prispevek v dejavnosti tega, najuspešnejšega Svečanost ob sprejemu v ZSMS v Studenicah. mladinskega aktiva na področju občine Slov. Bistrica. Pomeni pa tudi velik uspeh organizacije, saj je z novosprejetiini mladinci uspela vključiti preko 80 odstotkov vseh mladincev na svojem območju. Aktiv, kateri sedaj šteje 61 mladih iz kmetijstva, industrije in šolske mladine bo v prihodnje še uspešneje uresničeval sprejete naloge, katere nikakor niso male. Besedilo in slika: V. Horvat Mogočna med bučami Občudovanja vredni velikan. V Cirkovcah zbrali za ceste dinarjev v krajevni skupnosti Cirkovce so zaključili z akcijo vpisa posojila za slovenske ceste. Akcija je bila dobro zastavljena. O akciji vpisa je razpravljala in imenovala komisijo krajevna konferenca SZDL. Kasneje se je svet KS Cirkovce vključil v akcijo in jo tudi uspešno končal. Qavno breme vpisa je bilo le na nekaterih organih krajevne skupnosti. Krajevna skupnost Cirkovce je zbrala za ceste dinarjev. Največ so vpisali v vaseh Cirkovce, Dragonja vas in Šikole. Tudi obrtniki so se pogumno" vključili v akcijo vpisa posojila. Taico so štirje obrtniki iz KS Cirkovce vpisali din. Krajevna skupnost Cirkovce seje z zbranimi sredstvi približala predvideni vsoti, ki je bila določena po občinskih merilih. Predlog za preimenovanje naselja Delegati sveta krajevne skupnosti Cirkovce so razpravljali in ugotovili upravičenost zahtevka za preimenovanje del naselja Gaj pri Pragerskem v Stražgojnco. Del naselja spada po teritorijalni razdelitvi k občini Ptuj, krajevnemu uradu in KS Orkovce, po matični službi pa k matičnemu uradu Pragersko in k pošti Pragersko. Krajani G^a imajo zaradi teh razdvojenosti vrsto težav in so mnenja, da se naselje G^ preimenuje v Stražgojnco. O predlogu KS Cirkovce in krajanov Gaja bo razpravljal tudi izvršni svet SO Ptuj, na katerem so delegati naslovih prošrijo o preimenovanju. Dmžina Štefarl v vasi Kostanjevec pri Sloven. Bistrici je bila nad prirastkom kmetijskih plodov prijetno presenečena. Na rtjihovi bužitji njivi so našu bučo z nenavadno velikimi merami. Tako je odtrgani plod tehtal kar 38 kg, njena dolžina pa je znašala 97 cm Lastniki nameravajo semena te buče ponovno preiusiti" tudi prihodnje leto, da bi ugotovili ali je bila to zgolj igra narave ali pa bodo lahko tudi prihodnja leta vzgajali takšne velikane med bučami. Besedilo in slika: V. Horvat Prav gotovo ni nobena senzacija, če zapišemo, da se je vrnil iz daljne tujine, iz Kanade naš človek v svoj rojstni kraj, med svoje ljudi, potem, ko je s svojo družino prebil v tujini nekaj več kot enajst let. Pred časom smo obiskali tega povratnika Jakoba CAFU- TA, doma iz Majskega vrha v Halozah, ki smo ga našli pri njegovem očetu in ga zaprosili, da nam pripoveduje o življenju na tujem. Tako je pripovedoval:,,bil sem mlad, morda malce željan, da si v tujini prislužim nekaj denarja, drugo pa tudi, da vidim Lep spomin na maturante Spet se je začela šola. Čeprav so se lanski maturantje poslovili od nas, so poskrbeli, da se jih bomo spominjah. Kako tudi ne, saj so namenili za gradnjo srednješolskega centra din, še dodatnih 3000 din pa za pomoč socialno šibkim dijakom na šoli. Ves denar jim je ostal od maturantskega plesa. Spomnimo se tudi na dijake, ki so tekmovah v kvizu Spoznavajmo svet in domovino. Le-ti so prav tako darovali prisluženi denar za gradnjo centra. Po vsem tem lahko sklepamo, da so ptujski dijaki že veliko prispevali za gradnjo srednješolskega centra. Prepričani smo lahko, da to še ni vse in da se bo iupiček denarja, ki so ga do sedaj prispevali dijaki, še povečal. Ni čudno, saj prav mi najbolje vemo, koliko prijetneje bo učcrge v novih učilnicah. Poskrbeli bomo, da bodo to razumeli tudi naši starši, ko se bodo na referendumu z DA odločati za občinski samoprispevek. Helena Dobrijcvič KRATKE NOVICE CIRKOVCE: Na pobudo osnovne organizacije ZKS je bilo prejšnji teden dvoje predavanj o temi: Koroška danes in politika neuvrščenih. Na sestanku OO ZKS so tudi pregledali program dela aktiva ZK v lovski družini Cirkovce in pri osnovni organizaciji ZSMS. Seznanili so se tudi s potekom akcije vpisa posojila za ceste. Ob tem so izrekli tudi kritiko nekaterim članom ZK, ki se pri akciji vpisa niso dovolj angažirali. PTUJ: Turistično društvo je pripravilo za prodajo turistično mapo, v kateri je poleg prospekta Ptuja, značk in reklamnega prospekta gostinstva,,haloški biser" tudi novi zemljevid Ptuja. Mapa velja 30 dinarjev, naročniki večjega števila map pa imajo pri nakupu popust. ND V petek je bila seja programskega sveta pri mestnem kinu v Ptuju. Razpravljali so o bodoči programski usmeritvi kina ter o organizacijskih in kadrovskih vprašanjih zavoda. V delovni enoti,,osojnik" KK Ptuj letos ugotavljajo, da je pridelek breskev, ki jih gojijo na 16 ha, letos boljši od lanskega. Računajo, da bo Odbor kmeških žena o programu dela za jesen in zimo Na prvi seji odbora kmečkih žena pri obratu za kooperacijo KK Ptuj, je tekla beseda med drugim tudi o programu dela za jesen in zimo. Že dosedanje oblike dela pospeševalne službe s kmečkimi ženami so se pokazale kot uspešne in naletele na veliko odmevnost med ženami. Zelje, ki so jih izrazile na sestankih aktivov so našle mesto tudi v programu za jesen in zimo; predvsem si žene želijo več predavanj iz gospodinjstva in vzgoje otrok. Iz programa je razvidno, da bodo p»redavanja stekla v mesecu decembru, s študijskimi izleti bodo začele že v mesecu septembru, s tečaji pa v mesecu novembru. NAŠ ZDOMEC SEJE v^nill nekaj sveta. Tako sem junija 1965 odšel skupaj z ženo Marijo, sinom in hčerko v Avstrijo in sicer na Dunaj, kakor me je poslala ptujska posredovalnica za delo. V tovarni, kjer sem bil zaposlen, sem tedaj zaslužil okrog 4000 šilingov mesečno, kar je resda bilo precej več kot pa sem zaslužil doma, oz. v TAM v Mariboru. Neka notranja sila me je gnala še dalje, zato sem se čez dve leti že podal preko luže v Kanado, novim nič kaj prijetnim življenjskim preiušnjam nasproti. Znašel sem sevtrimilijonskem mestu Montrealu, ki je znano po nedavnih olimpijskih igrah. Prva moja zaposlitev je bila v neki tovarni, kjer sem delal kot strojnik. Kmalu pa se mi je nudila prilika, da sem se šel učit za stavbenega mizarja. Moral sem delati, popoldne pa obiskovati šolo. Treba se je bilo naučiti angleško. Lahko rečem, da so nam prvi letnik nekako pogledali skozi prste. Naslednje leto pa je šlo zares. Vztrajal sem, saj sem se zavedal, da brez ustreznega poklica, ki ga,nisem. Za ureditev ceste Pristava - hrvatska meja Kiajani iz naselij Pohorje in Paradiž z območja krajevne skupnosti Cirkulane že dalj časa zibrajo prispevke za ureditev ceste Pristava - hrvatska meja. Čeprav je cesta medkrajevnega pomena, ;aj povezuje Cirkulane s hrvaško Višnjico, jo vzdržuje krajevna skupnost Cirkulane. Med krajani je nezadovoljstvo zlasti zato, ker je ta cesta ena najbližjih povezav z bratsko sosednjo republiko in da so na hrvaški strani že pred 6 leti do meje s SR Slovenijo cesto modernizirali in a.staitirali. Ze sam pogled na cesto, ki se na naši strani nadaljuje z navadnim makadamom, daje krajanoin neugoden občutek. Prebivalci tega območja se zavedajo, da je nujno modernizirati tudi preostale 4 km te ceste na terenu njihove krajevne skupnosti, oziroma na ozemlju SR Slovenije. Zaradi tega tudi zbirajo prispevke za asfalt, pričakujejo pa tudi soudeležbo samoupravne skupnosti za ceste občine Ptuj. OM poprečni hektarski donos 8000 kg. Na nižji donos je precej vplivala suša, ker so zaradi tega plodovi nekoliko drobnejši. Predvidevajo, da bodo v tem tednu pospravili še zadnji pridelek breskev in ga tudi poslali na tržišče. mš... ROGOZNICA: Prejšnji četrtek sta se v domu Slovensko-goriške čete sestala na prvi skupni seji odbor vaške samouprave in odbor SZDL naselja Rogoznica. Obravnavali so predvsem vlogo in naloge odbora vaške samouprave, za njenega predsednika so izvolili Maksa Potočnika, za tajnika pa Jožeta Prosenjaka. V drugem delu skupne seje pa so razpravljali o modernizaciji ceste ob potoku Rogoznica, ki povezuje cesto osmega avgusta z dornavsko cesto. Izvolili so poseben odbor za asfaltiranje ceste, ki seje v torek že sestal na seji in začel z akcijo zbiranja sredstev. FB TRNOVSKA VAS: Delavci KK Ptuj, zaposleni v delovni enoti Trnovska vas, se bodo kmalu vselili v nova stanovanja, ki jih gradi Stavbar, TOZD,,Drava" l'tuj, investitor pa je KK Ptuj, ki usmerja sredstva za gradnjo stanovanj tudi za delavce, ki delajo zunaj občinskega središča. j os 1 ITMERK V Lilmerku bodo mladi do občinske volilno-programske konference ustanovili aktiv mladih, ki bo deloval v okviru osnovne organizacije ZSMS Ormož. Domenili so se. da še v tem tednu pripravijo ustanovno konferenco, na kateri bodo i/volili predsedstvo in druge vodstvene organe. 0RM02 Skupnost za zaposlovanje občine Ormož ugotavlja, da je v občini še vedno prevelik odstotek nezaposlenosti. Kljub dobro zastavljeni štipendijski politiki in usmerjanju učencev v poklice in šolanje nastaja problem zaposlovanja. Zalo se ugotavlja, da je vzroke za nezaposlenost potrebno poiskati v delovnih organizacijah, ki premalo skrbno načrtuje svoje kadre in v neurejenem in kampanjskem vpisovanju na nekatere srednje in poklicne šole. Tako je danes mnogo nezaposlenih trgovskih in frizerskih pa tudi administrativnih delavcev. KIDRIČEVO Na zadnji seji koordinacijskega odbora pri krajevni konferenci SZDL so pripravili vrsto predlogov kandidatov za svet potrošnikov v krajevni skupnosti, imenovali so kandidate za samoupravno delavsko kontrolo, predlagali svetu KS imenovanje cenilcev in podobno. FM imel, ne bom dosegel svojega cilja, da si prislužim toliko denarja, da bi si lahko v svoji domovini, na domačih ilovnatih tleh zgradil svoj dom. V času mojega bivanja v Kanadi, sem se dodobra spoznal z življenjem na tujem. Prepotoval sem dobršen del Kanade. V Calgari sem si kupil hišo. Imel sem že tudi svojo obrt, vendar kot tujec nisem mogel konkurirati domačinom. Nekaj tudi zato, ker nisem imel potrebnega kapitala. Prevzemati sem moral dela od drugih obrtnikov in zato je bil tudi zaslužek minimalen. Ustvarjal sem si ga v lastnem znoju saj sem delal po 12 pa tudi 16 ur dnevno. Z domačimi oz. z domovino sem imel ves čas zveze, seveda le pismeno. Sproti so me seznanjali z novicami doma, zlasti z napredkom Vidma pod vznožjem Haloz. Sicer pa sem dobival tudi nekatere slovenske časopise, tudi Tednik, brala je zlasti žena, ki je imela več časa in me z zanimivostmi sproti seznanjala. Priznati moram, da sem namreč kljub veliki zaposlenosti imel vseskozi kar hudo domotožje. Vse od tistega trenutka, kč sem prestopil v Šentilju jugoslovansko mejo ter stopil na avstrijska tla, sem vedel, da se bom slej ko prej tudi vrnil. Nisem pa si mislil, da bom v tujini preživel kar enajst let. V Kanadi se mi je leta 1967 rodil tudi sin Jani, učili smo ga slovenske besede in danes govori slovensko. Tu sem se srečal tudi z mnogimi Slovenci, Jugoslovani, s katerimi smo obujali spomine na domovino. Tudi smo se občasno med seboj obiskovali, se včasih tudi poveselili. Morda sem tedaj za nekaj trenutkov pozabil, da sem tudi zelo daleč od domovine, še zlasti zato, ker smo se med seboj pogovarjali v materinem jeziku." Kako se počutite sedaj, ko ste se po dolgili letih vrnili nazaj v domovino?,,moram priznati, da sem bil prijetno presenečen nad napredkom Ptuja, kot tudi Vidma. Ptuj se je v teh letih neverjetno moderniziral. Zrastle so nove trgovske stavbe, nova moderna stanovanja, novi industrijski objekti. Presenečen sem nad razvojem motorizacije ter sem si tudi sam takoj kupil avto domače proizvodnje. Tudi Videm se je moderniziral. Skozi pelje asfaltirana cesta, tu je moderna cestna razsvetljava, boljša kot v Ptuju, mnoge domačije so v tem času dobile vodovod, tudi pri nas doma. Pravkar gradijo novo moderno trgovino za rcpromatcrial oz. za kmetijstvo, ki bo prav gotovo v ponos vsem, ki tu živimo. In še bi lahko našteval." Vaši načrti za prihodnje?.,v prvem planu imam, da si zgradim svoj dom. To bo nekakšna nadomestna hiša za sedanjo, ki je še povsem dotrajana. Imam pa težave pri nabavi gradbenega materiala, zlasti cementa. Vložil sem že tudi prošnjo za izdajo obrtnega dovoljenja, saj bo slej ko prej treba misliti tudi na kakšno zaposlitev oz. zaslužek. o. k.

4 NOGOMET Pekre - Drava 2:2 (0:0) v prvem delu igre so bile moči na igrišču izenačene obe ekipi sta igrali predvsem po sredini igrišča, ki je bilo zelo težavno, oo in dolgo ter valovito. V nadaljevanju, pa so se Dravaši prilagodili ter preko Ogria in Hvaleča povedli. Zal je obramba za trenutek poi^ustila in domačini so to ioristili ter v 76 min. izenačili. Do konca so Dravaši imeli še priložnosti, ki pa je ostala neioriščena. Ljubitelje nogometa opozarjamo, da bo v nedeljo na igrišču Drave prva tekma v boju za točke domači derbi med Aluminijem in Dravo. Drava-Kladivar 0:4 (0.2) Prvenstvena tekma slovenske mladinske lige se je končala z zmago gostov, ki igrajo hiter in dopadljiv nogomet. Pri domačinih hiliko pohvalimo borbenost obenem pa se mlajši tekmovalci v moštvo šele vključujejo in po nekaj tekmali že nedvomno homogena celota. Partizan-Ptuj - Kidričevo 2:3 (1:2) v prvenstveni tekmi občinske lige so domačini premagali goste iz Ptuja. Domačini so igrali zelo prodorno in ui^eli premagati borbene goste, ki so zlasti v drugem delu želeli izenačiti. -anc. ROKOMET Drava - J. Flander IVIaribor 36:22(19.7) Prvenstveno tekmo so domačini pričeli poletno in že v prvem delu zagotovili visoko vodstvo. Zal pa so v nadaljevanju predvsem popustili v obrambi in tako je uspelo gostom rezultat znižati. Tekmo sta dobro vodila Magdalene in Steger iz Maribora. Za Dravo so bili uspešni Kajzersberger 12, Bezjak, 8, Debelak 6, Kumer 5, Rogelj in Klaneček po 2 in Pihler 1 gol; za goste pa Kampl 8, Grojner in Gašper po 5, Godina 3 in 2laf 1 gol. Mlajši mladinci Drave so brez borbe z 10:1 zmagali proti J. Flander ker isti niso pripotovali v Ptuj. anc Športna srečanja med delavci ptujske občine v organizaciji KK Ptuj, komisije za šport in rekreacijo pri KKPtuj, ki jo vodi Ignac Plajnšek, so uspešno stekla športna tekmovanja med delavci organizacij, združenega dela ptujske občine v j počastitev 15. letnice KK Ptuj. j Sklep tekmovanja bo v soboto, I 18. septembra na gradu Bori, ko \ bodo prvouvrščene ekipe v ; posameznih športnih disciplinah prejele pokale, za ostale udeležence športnih srečanj pa so pripravili diplome. Rezultati: Pikado-ženske: KK Ptuj - 71 krogov, 2. Opekamiško oodjetje MAP Maribor - Opekama Ptuj - 61 krogov in 3. AGIS - 58 krogov. Kegljanje - ženske: 1. AGIS podrtih kegljev, 2. KK Ptuj podrtih kegljev. Šah: TGA Kidričevo - 23 točk, 2. KK Ptuj - 22 točk in 3. Agis - 131/2 točke. MaU nogomet - finale: 1. TP Izbira Ptuj - 4 točke, 2. KK Ptuj 2 točki in TP Mercator - TOZD Panonija Ptuj O točk. Streljanje: 1. TGA Kidričevo krogov, 2. Perutnina krogov, in 3. KKPtuj krogov. Tekmovanja v kegljanju pa še niso zaključena; trenutno je v vodstvu ekipa ELKO - TOZD Elektrokovinar Ptuj s 406 podrtimi keglji. V tekmovanju je nastopilo 12 ekip organizacij združenega dela, ekipa JLA in ekipa inžineringa, za katero so nastopih tekmovalci iz tozd Drava Ptuj, tozd Gradnje Ptuj, Projektivnega biroja, komunalnega podjetja, Pleskarja in stanovanjskega servisa Ptuj. POMEMBNA ZMAGA ROKOMETAŠEV ORMOŠKIH Domači rokomotaši so pred 300 gledalci premagali favorizirano ekipo Šoštanja z 2 2: 18. Igra je bila zelo dinamična in prava poslastica za gled;ilce. V prvem polčasu je bila igra enakovredna; v dmgem pa so se domači igralci razigrali in celo povedu 20:14. Ta visoka prednost pa je tudi bila zadostna za presenetljivo zmago. Rokometasi Ormoža so se predstavili v naslednji pastavi: Ožek, Berger, Šulek, Bezjak, Turin, Haiidželič, Polak, Berger, Kohuič, Žnidarič, Pavlovič in Zidarič. Najboljši strelci so bili Polak, Berger in Pavlovič s 6 zadel, ki. PRVA TEKMA, PRVI PORAZ v uvodni tekmi je domači Aluminij utrpel za.služen poraz od nogometašev Pobrega iz Maribora. Na začetku tekme je bila krajša slovesnost, saj se je od akuvnega igranja poslovil dolgoletni član in trener kluba llinko Vodušek, ki je izvedel tudi začetni udarec. Aluminij je bil vso tekmo boljši nasprotnik, toda svoje premoči ni znal realizirau. Gosti so sc odločali za redke protinapade in v enem izmed teh protinapadov zadeli vratnico že v 5 m inuti. Domači so šc naprej suliijsko napadali, toda brez vsakega u.speha, saj niso mogli premagati odličnega gostujočega vratarja niti s pol metra. Tako so šle lepe priložnosu po vodi. Kar pa ni uspelo domačinom je uspelo Odbojkarji pred novo tekmovalnosezono v krajevni skupnosti Cirkovce že drugo leto deluje TVD Partizan in njegova odbojkarska sekcija. Odbojkarji se že cel mesec intenzivno pripravljajo na novo jesensko sezono odbojke. Začetek odbojkarske celjsko-mariborske lige bo prihodnji mesec. TVD Partizan Cirkovce je v okvir svojih priprav vključil tudi tekme na tujih terenih. Tako so odbojkarji igrali KARTING v Mariboru je bila na ploščadi STIC 3. dirka za državno prvenstvo v kartingu. Nastopilo je % tekmovalcev Iz 17 društev, ki so že v dopoldanskem delu vozili predfinalne vožnje. V popoldanskem delu v finalnih dirkah je nastopilo vseh 13 tekmovalcev iz Ptuja, ki so pridobili pravico nastopa. V skupini juniorji je Lešnik z odlično vožnjo zasedel 2. mesto, zmagala je Valerija Živec, odlično 6. mesto pa je zasedel Hvala. V skupini 100 ccm je prepričljivo z odlično vožnjo zmagal Langerholc, ki je prav tako zmagal v vseh treh vožnjah. Največjo borbo je vodil s Turkom iz Vrhnike in Božičem iz Postojne, ki sta vztrajno sledila vodečemu. Z odlično vožnjo se je ponovno iazal Artenjak, ki je zasedel 6. mesto, Korošec je bil 9, Prosenjak 26. V skupini 125 ccm je zmagal Bužan iz Postojne, Slavko Pislak je v vseh treh vožnjah zasedel gostom, ki so dosegli zadetek preko odličnega Koceva v 78 mmuti. Sodnik Uran je izredno dobro vodil srečanje in pokazal samo en rumen karton in sicer domačinu Škijancu. Postava Aluminija: Kaljnšek, Hadler, Kokot, Murat, Muratovič, Vindiš (Mesaric), Horvat, leodorovič, Škrjanec, Huseinovič, Kajič. Danilo Klajnšek Čuš šesti v Črnomlju v Dragonji vasi pri Črnomlju so nastopili tekmovalci kategorije 50 in 125 ccm v dirki za državno prvenstvo. Nastopilo je preko 50 tekmovalcev v obeh kategorijah. V kategoriji 125 ccm je zmagal Predan iz Orehove vasi, Cuš je po odličnih vožnjah zasedel 6. mesto, Stanko Vesenjak 9. mesto. Gornik 13, Pajnkiher 17, Purg 21. mesto. V kategoriji 50 ccm pa sta Skok in Jerič ostala brez uvrstitve. Ob lepem vremenu si je tekmovanje ogledalo preko 4000 gledalcev. V nedeljo nastopijo motokrosisti v Velenju (50 in 125 ccm) v Garešnici pa 250 ccm,,a" in,,b" liga. Ljubiteljem motokrosa se obeta lep izjet z ogledom dirk za državno prvenstvo. -anc v Framu, Kungoti in Crešnjevcu. Pioii igiaiceni Frama in Kungote so mladi odbojkarji zmagovali, le ekipa Crešnjevca, ki tekmuje v republiškem tekmovanju, je bila za Cirkovčane le pretrd oreh. V ligi poleg Cirkovc sodelujejo še ekipe iz Slovenske Bistrice, Radenc, Apač, Reke na Koroškem in še ekipe iz nekaterih krajev mariborske občine. Ekipa AMD Ptuj prva drugo mesto, isto tudi v končni uvrstitvi. Tokrat mu ni uspelo kljub veliki borbenosti premagati odlično razpoloženega Bužana. Slana je bil 5, B. Krajnc 7, Aracki 8, Domiler 9, Vindiš 11, Plesec 16 mesto. Ekipno je zmagal AMD Ptuj 102 točki, Moste 90, Postojna 83, Vrhnika 75, N. Gorica 71, Oroslavje 63, Zagreb 44, Koprivnica 37 itd. Po skupni uvrstitvi po 3 dirkah vodi v 100 ccm Langerholc, 125 ccm Pislak, pri juniorjih je Lešnik tretji; ekipno vodi AMD Ptuj 298 točk pred Moste 267, Zagreb 204, Nova Gorica 199, Postojna 192 itd. Športne igre delavcev pravosodnih organov občine Ptuj Na športnih srečanjih delavcev pravosodnih organov občine Ptuj, ki so potekala v dveh od 3. do 10. septembra, so se najbolje odrezali delavci občinskeja sodišča za prekrške. Športna srečanja so vključili v program praznovanja dneva slovenskega sodstva, 3. septembra. Najboljši v posameznih disciplinah so biu: kegljanje Savo Kozjak (občinski sodnik za prekrške); pikado: ekipa Na proslavi v Mostju, 24. aprila letos, so sodelovali tudi člani društva, ki so ob svečanem trenutku spustili več sto golobov pismonoš. VARSTVO PTIC IN VZREJA GOLOBOV v Ptuju že nekaj let uspešno deluje društvo za varstvo ptic in vzrejo okrasnih golobov. Doslej so delovali v težkih prostorskih pogojih. Za delo društva so si sredstva sicer pridobili z raznimi akcijami, z razstavami ptic in podobno, prostorov pa nikakor niso mogli dobiti. Končno se jim je njihova želja le izpolnila. Pri krajevni skupnosti Ptuj so za svoje težave našli še največ razumevanja. V svojih prostorih jim je dala na razpolago sobo, ki so jo člani društva že začeli urejati. Ljubitelji okrasnih ptic in golobov pravijo, da bo v bodoče njihovo delo še bolj zavzeto in uspešno, saj jim volje in ljubezni do dela ne manjka. občinskega sodišča za prekrške, streljanje z zračno puško: ekipa občinskega sodišča in šah: Ludvik Zorjan, občinsko javno tožilstvo. Prvouvrščeni posamezniki in ekipe so prejeli pokale. Športna srečanja delavcev pravosodnih organov občine Ptuj bodo v prihodnje postala tradiciaialna. Organizacija je bila dobra, žal pa je tekmovalcem delala težave valovita proga, ki ni dovoljevala večje brzine, tekmovanje si je ogledalo nad 2000 gledalcev. Zakaj propada čebelarstvo Čebelarsko društvo je zagotovo eno najstarejših na našem območju, saj je bilo uslanovjeno že leta 1904, pod imenom čebelarska družina Ptuj. To ime je ohranilo vse do januarja letošnjega leta, ko se je po novi reorganizaciji preimenovala v zvezo čebelarskih društev Ptuj, družine na terenu pa v čebelarska društva. Danes je v zvezi čebelarskih društev včlanjenih le pet društev, o so: Ptuj, Turniščc, Markovci, Domava in M^šperk. Od tega ima največ članov prav ptujsko društvo (55), ostala štiri pa komaj izpolnjujejo pogoje za obstoj. Ti pa so najmanj članov v enem društvu. Pet društev na območju, ki je pretežno kmetijsko pa je vsekakor d;ilcč premalo, kajti včasili je bilo vsaj dvakrat toliko. Dejstvo je, da čebelarstvo na našem območju propada. In kje je iskati vzrok? Po mnenju tajnika ZČD Ptuj, Martina Kokola je eden poglavitnih vzrokov za propadanje čebelarstva na našem območju škropljenje kultur s škropivi, ki morijo ali kako drugače negativno vplivajo na čebelje družine. Ostali vzroki pa so objektivne narave, saj gre za nekaj slabih, morda najslabših letin tri leta nazaj, zapored. Statistika kaže, da je tako na našem območju v zadnjih petih letih propadlo 43 % manjših čebelarstev, vzporedno z rgimi, pa so propadala društva: Cirkovce, Lovrenc, Cirkulanc in Gorišnica, ker niso izpolnjevala pogojev, največ od teh je propadlo prav lani, ko je bila letina izredno slaba, da take ne pomnijo. Tri društva: Vitomerci, Trnovska vas in Juršinci pa še zmeraj kolebajo, ali bodo imela pogoje za konstituiranje društva ali ne., Glede na to, da je bila letošnja 1 letina ena med boljšimi, vsaj za ^ čebelarje prevaževalce, je priča- j kovati delno poboljšanje stanja. Ni j pa bila najboljša za čebelarje s stalnimi stojišči, saj pride pri njih v poštev zimsko krmljenje. Najboljša gozdna paša je bila na Pohorju, kjer zelo dobro medi hoja in smreka, medtem, ko je na našem območju najboljša bera na območju H;doz in delno Slovenskih goric, kjer še niso tako prodrla škropiva. Eden najbolj čutečili problemov ptujske ZČD, pa so brez dvoma finance. Njihov žiro račun je pmzen. Letošnja članarina je bila minimalna, zaradi izredno slabe letine lani; izdatkov pa je toliko, da jih ne zmorejo sami. Odškotlnina za lokal v Prešernovi ulici je previsoka, vsako drugo leto dajo pregledati vsa čebelarstva... Skratka, izdatki se nabirajo sredstva pa ne dotekajo. Problem, ki je v čebelarstvu prav tako zaskrbljujoč, pa je precej visoka starostna struktura članov, zato se vodstvo iz leta v leto trudi, da bi pritegnilo čim več mlajših članov, tega ne aspc. Lani so poslali na vse osnovne šole v ptujski občini anketo o morebitnih potrebah ali željah po čebelarskem krožku. Vsaki zainteresirani šoli so bili pripravnem MOTOKROS Šegula tretji v Zabol(u v dirki za državno prvenstvo kategorije,a" in,3" iige 250 ccm so Ptujčani opravičili svoj nastop in po odličruli vožnjah dose^ naslednjo uvrstitev: v,a" ligi je zmagal Soštarič (Karlpvac), pred domačinom Šipkom Šegula je bil 3 itd, Lacko je po padcu v prvi vožnji ostal brez uvrstitve. V B" skupini je Vesenjak zaradi okvare zasedel 4. mesto, Habjanič 7, Drago Štrafela 8, ostali pa so ostali brez uvrstitve. Proga kljub temu, da je bila težavna, je bila odhčno pripravljena in preko 5000 gledalcev je bilo navdušenih nad drznimi vožnjami dirkačev. -anc HOJNIK ODLIČEN DRUGI NA XIX. JUGOSLOVANSKEM AERORELIJU Kot smo že poročali seje od 31. avgusta do 5. septembra odvijalo tdcmovanje motornih pilotov pod nazivom XIX. Jugoslovanski aeroreli za prehodni pokal maršala Jugoslavge JOSIPA BROZA - TITA. Tekmovanje se je udeležilo 29 najboljših športnih motornih pilotov iz vse Jugoslavge. AK Ptij sta zastopala dva pilota in sicer Danilo Hojnik z letalom Aero- 3 in Drago Krepfl z letalom Citabria. Tdcmovalci so se pomerili med seboj v disciplini preciznega pristajanja, časovne točnosti in discipline opazovanja ter reševanje določenih nalog. V disciplini opazovanja je Hojnik zasedel II. mesto Krepfl pa XI. mesto. V disciplini časovne točnosu je bil Krepfl 2., Hojnik 6. V disciplini točnosti zletanja je bil Hojnik 17, Krepfl pa 25. Jn še rezultati generalne uvrstitve: I. mesto je osvojil Ivo Cavar iz AK Banja Luka; II. mesto Danilo Hojnik AK Ptuj; III. mesto Zoran Premuš A K Rijeka. Mariborčan Verbančič je v generalni uvrstitvi zasedel VI. mesto Krepfl iz AK Ptuj XV. mesto in Kos iz Novega mesta XXV. mesto. Tekmovanje se je pričelo v Štipu, od tam do Kraljeva in nato do Sarajeva, kjer je bil zaključek tekmovanja z velikim aeromitingom s pro^asitvijo rezultatov. mk odstopiti nekaj panjev čebel, da bi delo krožkov bilo čimbolj pristno, pa so dobili pozitiven odgovor le od šole v Cirkovcah, kjer pa nimajo pogojev. Šole v Slovenskih goricah in Halozah zanimanja niso pokazale, prav na tem področju pa so še kolikor toliko primerni pogoji za čebelarstvo. Čebela koristi človeku in naši Čebelja družina na delu v svetem,,domu" farmacevtski industriji, najbolj pa je ob padcu čebelarstva prizadeto kmetijstvo, ki mu je čebelarstvo neobhodno potrebno. Zato je precej zaskrhjujočc dejstvo, da kmetijske delovne organizacije ne kažejo pravega zanimanja za ta problem. V Ameriki najemajo kmetgci sami panje od čebelarjev in jih po uspešnem opraševanju vrngo z odškodnino dolarjev za panj. Pri nas pa je ravno nasprotno, kmetijske delovne organizacije ne kažejo razumevanja za čebelarje in zgodilo se je, da so jih celo preganjali ali pa škropili kulture s škropivi, ki so množično morila čebelje družine. Problem čebelarstva je torej krepko viden, žal na našem področju toliko bolj. Morda bi bilo pav, da bi kmetovalci in kmetijske delovne organizacije posvetile temu perečemu problemu malo več pozornosti in ga poskusili uskladiti z željami Besedilo in slika: M. Ozmec čebelarjev, kajti dejstvo je, da to že zdavnaj ni samo problem čebelarjev, temveč problem našega kmetijstva na sploh. Mar je res potrebno čakati, da bomo ta problem morali čutiti še kako drugače?

5 Vse moči za gradnjo šolskega prostora l'r(k.ram PRIPRAV NA RKKERKNDl M /A (;RAI)NJ() ŠOI SKK(;A PROSTORA LIpošIcvajoč vsa prejšnja navodila in rokovnike je odbor /a pripra>o relerendiima /a občinski samoprispock na svoji seji, 2. septembra 1976 sprejel podrobnejši načrt priprav na referendum. NAl.CK.K: 1. Vsa občinska vodstva družbeno-poliličnih or}>ani7acij, driižluno politične skupnosti in samoupravne interesne skupnosti /a i/obraževanje morajo ra/pra>ljati o ra/merah v šolstvu in predvsem os\elliti vprašanje šolskega pr<tst«)ra ter mo/nosli i/obra/vvanja naše mladine v srednjih šolah \ naslednjih klih. Nosilci le naloge so: komite olninske konference ZKS, predsedstvo občinske konference SZDL, predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov, predsedstvo občinske konference ZSMS, predsedstvo občinskega odbora ZZB NOV, i/vršni odbor ZRVS, predsedstvo skupščine občine Ptuj, izvršni svet skupščine občine in izvršni odbor občinske izobraževalne skupnosti. ROK: do 17. septembra Sklic ravnateljev in predsednikov delovnih skupnosti osnovnih in srednjih šol za pripra>o osnovnošolske in srednješolske mladine na referendum /a občinski samoprispevek za sofinanciranje gradnje šolskega prostora v ptujski občini. NOSII.KC: lz>ršni odbor občinske izobraževalne skupnosti in odbor za pripravo referenduma. ROK: 6. september Sklic predsednikov: zborov delegatov krajevnih skupnosti, svetov krajevnih skupnosti, odborov za izvedbo referenduma pri krajevnih konferencah SZDL. Predstavili jim je treba položaj šolstva v občini in naloge delegatov oziroma občanov v pripravah na referendum. NOSILEC: izvršni svet skupščine občine Ptuj in predsedstvo občinske Itonferenee SZDL. ROK: 20. september Sklic direktorjev organizacij združenega dela in njihove naloge v pripravah na referendum za gradnjo šolskega prostora. NOSILEC: Komite občinske konference ZKS Pluj. ROK: 20. september Analiza dosedanjega dela in sestava lastnega programa nalog komisije za propagandno informativno dejavnost. NOSILEC: predsednik komisije. ROK: 6. september Trošenje letakov in vleka napisov ob referendumu. NOSILEC: Aeroklub Ptuj. ROK: do izvedbe referenduma. 7. Množični sestanki vseh družbeno-političnih organizacij (ZKS, SZDL, ZSMS, ZZB NOV, ZRVS) v krajevnih skupnostih, v organizacijah združenega dela pa ZKS, ZSS in ZSMS, s ciljem osveščanje in prepričevanje delovnih ljudi ptujske občine o nujnosti pozitivnega izida referenduma. NOSILEC: Vodstva DPO in krajevnih skupnosti ter vodje temeljnih delegacij ROK: 24. september Sestanek vseh zaposlenih v vojašnici Dušana Kvedra v Ptuju z razpravo o pomenu srednjega šolstva in o pripravah na referendum za gradnjo šolskega prostora. NOSILCI: Občinski odbor ZRVS in vodja delegacije garnizije in družbeno-politične organizacije. ROK: 24. september Obvezni obiski tri-članskih aktivov, ki so zadolženi za posamezne krajevne skupnosti, da bi spremljali priprave na referendum, pomagali pri organizaciji priprav in pri sami izvedbi referenduma. NOSILCI: Zadolženi člani,,trojk". ROK: do izvedbe referenduma. 10. Analiza družbeno-političnih priprav na referendum po posameznih krajevnih skupnostih in v organizacijah združenega dela OCENA STANJA. NOSILEC: Odbor za pripravo referenduma. ROK: 8. oktober Naloge srednjega usmerjenega šolstva v občini in priprave na referendum za samoprispevek za zgraditev šolskega prostora. Sprejem sklepa o razpisu referenduma. NOSILCI: predsedstvo skupščine občine Pluj, delegacije skupščine občine sklic skupščine. ROK: Septembrsko in oktobrsko zasedanje SO Pluj. 12. Ocena družbeno-političnih razmer in izpeljanih priprav na referendum za gradnjo šolskega prostora v krajevnih skupnostih in v organizacijah združenega dela z vodstvi DPO iz KS in OZD. NOSILCI: občinska vodstva družbeno-političnih organizacij: komite občinske konference ZKS, predsedstvo občinske konference SZDL predsedstvo občinske konference ZSMS, predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov, predsedstvo občinskega odbora ZZB NOV, izvršni odbor ZRVS, SIS za izobraževanje in ravnatelji šol. ROK: 31. oktober Priprava in izvedba druge pilotske ankete o informiranosti in pripravljenosti staršev za pozitivno izvedbo referenduma. NOSILEC: izvršni odbor občinske izobraževalne skupnosti, mladina srednjih šol, organizirana v 3 5 članske skupine. ROK: 31. oktober Sklic 3-članskih aktivov in ocena stanja v posameznih krajevnih skupnostih glede priprav na referendum za gradnjo šolskega prostora. NOSILEC: Odbor za pripravo referenduma. ROK: 2. november Priprave na redno sejo občinske konference ZKS Ptuj o reformi v srednjem šolstvu in o pripravah na referendum za gradnjo šolskega prostora. NOSILCI: odbor za pripravo referenduma, komite občinske konference ZKS. ROK: 3. november Intenzivno družbeno-politično delo v informiranju, pojasnjevanju, v pridobivanju slehernega občana za pozitiven izid referenduma za občinski samoprispevek za sofinanciranje gradnje šolskega prostora v občini Pluj. NOSILCI: Družbeno-politične organizacije v krajevnih skupnostih in v organizacijah združenega dela ter informativna sredstva. ROK: 20. november Izvedba referenduma za občinski samoprispevek za sofinanciranje programa šolskega prostora na območju občine Ptuj. ROK: 21. november Ocena izida referenduma za občinski samoprispevek za sofinanciranje programa gradnje šolskega prostora na območju občine Ptuj. ROK: do 27. novembra Predsednik odbora Alojz C;OjClČ 21. november 1976 je dan velike odločitve: ZA ali PROTI, ne le samoprispevku, s katerim bi gradih n«)vi, prepolrebni ŠOLSKI PROSlOR, ampak ZA ali PROTI napredku naše družbeno-politične skupnosti. Dragi občani Vem, da veliko pišemo, govorimo, se pogovarjamo in prepričujemo, da referendum za šolski prostor, 21. november mora uspeti. Zakaj mora? Ni potrebno veliko modrovali, da bi si lahko sleherni član naše občinske skupnosti odgovoril na zastavljeno vprašanje. Prvič: nova reformirana srednja šola postavlja pred nas neizprosno nalogo zagotoviti vsem učencem, ki bodo vsako leto končati osnovno osemletno šolo, prostor v srednji šoli. Prva stopnja srednješolskega izobraževanja: deveto in deseto leto šolanja teče po skupnem učnem programu za vse poklicne usmeritve. To izobrazbo moramo zagotoviti slehernemu učencu v naši občini, v skladu s cilji reformirane srednje šole. Drugo stopnjo srednješolske izobrazbe: enajsto in dvanajsto leto šolanja, pomeni poklicno usmerjanje, ki lahko traja le še enajsto leto šolanja in pridobivanje popolne srednješolske izobrazbe v dvanajstem letu. Kakšne poklice bomo izobraževali pri nas v občini na drugi stopnji srednje šole, je danes prerano odgovoriti. Ni nobenega dvoma, da bomo vsaj zadržati dosedanje srednješolske usmeritve: splošno gimnazijo, pedagoško gimnazijo, srednjo medicinsko (letos pridobljeno), ekonomsko, administrativno upravno, {poklicno in štiriletno), šoto za prodajalce v trgovini, kovinarje in poljedelce. V prihodnje bi veljalo razmišljati o novih usmeritvah in izobraževanju strojnih tehnikov, kmetijskih tehnikov in o drugih poklicih, ki morajo biti izraz potreb našega gospodarstva. ODLOČAMO Drugič: ne le reformirana srednja šota, ampak sedanja srednješolska utesnjenost kliče po novih šolskih prostorih. Vpis letošnjega šolskega teta, ko nam je v juniju ostalo na cesti preko 120 učencev in smo jih s pomočjo republiške interesne skupnosti za vzgojo in izobraževanje, srednješolskih zavodov in celotne družbeno-politične skupnosti vendarle uspeli vpisati, nam je dober pbduk, da referendum za srednješolski prostor mora uspeti. Nihče v občini si danes ne bi upal prevzeti odgovornosti pred generacijami mladih, ki bodo iz leta v leto v yečjem številu trkale na vrata srednje šole. Zavedajoč se te odgovornosti v vseh družbenopolitičnih organizacijah, v celotni družbeno-politični skupnosti, ponujamo občanom te eno in edino po naši pameti in vesti uporabno varianto rešitve, to je zbrati denar za Šolski prostor, tako kakor Letos veliko za popravilo in obnovo šol Izobraževalna skupnost občine Ptuj jc letošnje leto razdelila precej denaija za popravilo in obnovo šolskih zgradb na območju ptujske občine. Gre za sredstva iz treh različnih virov, ki se združujejo pri izobraževalni skupnosti in sicer: za investicijsko vzdrževanje, iz amortizacije zgradb in iz amortizacije opreme in uču. Med vsemi jc največ dobila osnovna šola v Majšperku in sicer 1, dinarjev, ki so name- Lani zgrajena nova osnovna šola dr. Pranja Žgeča v Domavi z otroškim vrtcem v ozadju. njeni za večja adaptacijska dela na zgradbi šole na Ptujski gori in za manjša popravila šole Mirana Sagadina v Narapljah. Sledi osnovna šola Hajdina.kijc dobila dinarjev za investicijsko vzdrževanje, din iz združene ainortizacije in din iz sklada za investicijsko vzdrževanje, posebej pa še denar za nakup novih šolskih tabel v znesku dinarjev. Osnovna šola Toneta Žnidariča jc dobila dinarjev za popravilo ostrešja in šc din IZ sklada amortizacije opreme in OŠ Cirkovce dobila še posebej Na OŠ Toneta Žnidaričii v Ptuju so letos popravili ostrešje. Foto: B. Vodušek učil za novo opremo telovadnice. OŠ Franca Osojnika iz Ptuja paje dobila din za popravilo in ureditev šolske kuhinje. Za adaptacijo šolske kuhinje din tudi OŠ Bratov Rešev na Dcstcrniku. Za popravilo kanalizacije, stranišč in greznic je letos dobilo sredstva več šol, med njimi Cirkovce din, Stopeice din. OŠ Kidričevo za odružnično šolo pri Lovrencu na»r. polju din. Poleg tega je ^Iska zgradba v Trnovski vasi je povsem dotrajana, v načrtuje gradnja nove šole v letu E Pred leti notranjost, lani pročelje, letos pa novo ostrešje na osnovni šoli v Leskovcu din za sofinanciranje peči za centralno kurja k'o v cinivu krajanov, ki ga z lastnini delom in samoprispevkom gradgo prizadevni krajani. Osnovna šola v Juršincili je dobila din za ureditev podružnične šole na Polenšaku, za zgraditev butanske postaje v Juršincili in za dokončanje asfaltiranega šolskega igrišč a v Juršincih. Osnovna šola v Leskovcu pa ie letos dobila din za obnovo ostrešja na šoli. Čeprav s tem še zdaleka niso krite vse potrebe, ki jih terjajo dotrajane šolske zgradbe, vendar je bilo zadoščeno najbolj kričečim potrebam. ff ga zbirajo v neštetih drugih občinah po naši ožji in širši domovini, to je 1) z referendumom za samoprispevek, 2) z združevanjem sredstev organizacij združenega dela in 3) s pridobivanjem sredstev iz programa republiške interesne skupnosti za vzgojo in izobraževanje. Mislim, da se mora sleherni polnoletni državljan vprašati, kaj pomeni poraz na referendumu zanj in za temeljno druibeno-potitično skupnost, v kateri živi? Katastrofo, da, pravo katastrofo, saj z neuspelim referendumom ne bomo zaprli vrat v srednjih šotah tisočim našim sinovom in hčeram, temveč smo se sprijaznili, da bo razvoj naše občine ne le stagniral, ampak v primerjavi z drugimi nazadoval.,, V znanju je napredek", to ni le fraza, temveč globoko spoznana zakonitost napredka človekove civilizacije. Prepričan sem, da je strah pred neuspelim referendumom odveč, saj smo že mnogokrat v občini iazali svojo samoupravno socialistično zavest, da hočemo živeti v materialno in duhovno bogatejši domovini, v domovini, ki jo gradimo z lastnimi žulji. In kdo med nami se ne bo s ponosom ozrl na novo zgrajeni srednješolski center, misleč, v njem je moj ZA" samoprispevek. Alojz Gojčič PROGRAM PROPAGANDNO INFORMATIVNE KOMISIJE ZA GRADNJO ŠOLSKEGA PROSTORA 1. Skrbeti, da je v sredstvih javnega obveščanja stalno prisoten problem preobrazbe srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje in problem šolskega prostora tako za srednješolski center kot za osnovne šole. Rok: Stalna naloga do referenduma. 2. Pred začetkom šolskega leta 1976/77 pripraviti predlog za pedagoške delavec v občini, kaj in kako vnašati v učni program, da bo vprašanje /a rešitev tega proglema s samoprispevkom stalno prisotno tako pri starših kot v širši javnosti. Akcijo voditi zlasti na relaciji: učitelji učenci starši. Za uresničitev te naloge imenovati 5- člansko podskupino, ki jo vodi Sonja Bezeljak-Purgaj. Delovna skupina se je 26. avgusta 1976 sestala in pripravila OK VIRNI PROGRAM NALOG, KI JIH MORA VSAK PEDAGOŠKI KOLLKTIV VNESTI V SVOJ UCNI PROGRAM, UPOŠTEVAJOČ SPECIFIČNOSTI OBCINE, POSAMEZNIH KRAJEV IN OKOLJA, VENDAR V OKVIRIH REDNEGA PROGRAMA. Pri tem je predvsem treba: a) najprej doseči, da bo celotno šolsko vodstvo in pedagoški kolektiv kot celota zavestno zavzet za akcijo, b) da se neposredni vpliv prenaša na starše od govorilnih ur, razrednih in roditeljskih sestankov in zborov staršev do individualnih stikov s starši, v svetih staršev, v raznih organizacijah, društvih in podobno, c) tako na razredni kot na predmetni stopnji v osnovnih šolah dati večji poudarek poklicnemu usmerjanju otrok, povezano z usmerjenim izobraževanjem in gradnjo sred. šolskega centra; d) mladino zlasti angažirati v izvenšolskih dejavnostih: v osnovnih šolah: v pionirski in mladinski organizaciji, v raznih društvih in krožkih, na srednjih šolah pa v okviru mladinskih ur, javnih tribun, sestankov osnovnih organizacij ZSMS in ZKS, z dejavnostjo v raznih krožkih in specializiranih organizacijah, v klubih mladih itd. 3. Pripraviti osnutke letakov, plakatov, vsebine parol in drugega propagandnega gradiva, ki bo potrebno v pospešenih politiaiih pripravah na referendum za samoprispevek. Za to nalogo imenovati 5- člansko delovno skupino, ki jo vodi prof. Albin Lugarič. Delovna skupina likovnikov se je 26/ sestala in se dogovorila /a naslednji PROGRAM NALOG: Sklicati za v petek, 17. septembra 1976, ob 16. uri v sejni sobi KS Ptuj vse likovnike, učitelje likovnega pouka in doseči, da se iz vsake šole udeleži posveta vsaj en učitelj. Sklicatelj naj bo IZOBRAŽE VALNA SKUPNOST OBCINE PTUJ. Skupno s komisijo /a IPD in predsednikom odbora pripraviti predlog parol, ki bi jih učenci pisali na letake in plakate. Na posvetu 7 likovniki: a) posredovati vsebino teh parol, b) dati podrobnejša navodila glede pisanja letakov, njihove likovne opreme, motivov ipd., ki bi jih trosili iz letal, c) dati podrobnejša navodila za dopisovanje v Tednik in Radio ter /a pošiljanje risb v objavo, d) dogovoriti se glede vsebine in oblike plakatov, ki bi jih naj vsaka šola pripravila za območje svojega okoliša oz. krajevne skupnosti pred referendumom (krajevne razmere), c) dogovoriti sc glede razpisa in organizacije tekmovanj učencev likovnikov v risanju na asfaltnih ploščadih. f) podrobneje se dogovoriti o vseh ostalih nalogah glede tehničnega pristopa in izvedbe akcije. 4. Sklicati sejo odbora za delo s kmečkimi ženami in preko njega i/vajati akcijo po aktivih kmečkih žena. Rok: do konca septembra 1976, zadolžena ing. Branka GRA DIŠNIK. 5. Pripiaviti osnutek vprašalnika in predloga načina izvedbe ankete o pripravljenosti občanov za plačevanje samoprispevka. Anketo izvesti po dijakih srednjih šol v času od 1. do 10. novembia Pripraviti gradivo in sklicati tiskovno konferenco in s tem maksimalno angažirati vsa sredstva obveščanja javnosti za ustvarjanje pozitivnega vzdušja za referendum. Gradivo pripraviti in sklicati tiskovno konferenco skupaj z odborom /a gradnjo šolskega prostora. R o k : do 20. oktobra Pripraviti celovito informacijo za občane in jo pred referendumom objaviti v TEDNIKU (slike in izjave občanov z vseh območij občine in podobno). Na dan referenduma angažirati Radio Ptuj za celodnevno oddajo. Vsak član komisije je dolžan vključevati svojo aktivnost in področje dela v okviru tega programa. Predsednik komisije: Franc FIDERŠEK

6 r im^ ueufinittfa kombinata Ptuj v teh dneh se izteka 15 let uspešnega dela Kmetijskega kombinata Ptuj, 15 let je od tedaj, ko so se združili kmetijski proizvajalci družbenega sektorja kmetijstva na Dravskem in Ptujskem polju, v Halozah in delno v Slovenskih goricah. Združili so svoja sredstva in delo z željo, da bi še boljše ioriščali razpoložljiva zemljišča, bolj racionalno gospodarili ob enotnejših razvojnih programih. Da je to prava pot so dokazali s svojim pristopom v enovito delovno organizacijo tudi delavci v predelavi in plasmanu kmetijskih pridelkov, gozdarstvu, lesni predelavi, zasebnem kmetijstvu in gostinstvu. Z dobro organizacijo, delitvijo dela, skupnim programom in solidarnostjo vseh delavcev, tudi uspehi niso izostali. Razen težav v prvem letu skupnega premagovanja zastavljenih nalog, je Kmetijski kombinat, med redkimi tovrstnimi organizacijami, posloval v vsem času delovanja pozitivno. Dejavnosti, ki so združene v Kmetijskem kombinatu, so opravljali v posameznih podjetij tudi pred združitvijo v KK in bi lahko beležile več obdobij svojega delovanja. Vendar menimo, da je pomembna prav obletnica združitve v Kmetijski kombinat, ker je šele od takrat zabeležen celovit razvoj vseh dejavnosti, ki so povezane s kmetijstvom v ptujski občini. Prav vsi delavci, ki združujejo delo v KK, so s svojim požrtvovalnim delom in primernim odnosom do dela prispevali veliko mero medsebojne solidarnosti in razumevanja za težave v posameznih dejavnostih, z jasno razvojno usmeritvijo in z Željo napredka, zavedajoč se pri tem, da si usmerjajo sami pogoje dela in možnosti za razvoj, so prispevali k uspehom, ki jih je dosegel Kmetijski kombinat v svojih TOZD in v podjetju kot celoti. Prav zaradi tega so se odločili delavci Kombinata, da dobi 15-Ietnica slovesno obeležje, skupni delavski svet pa je imenoval odbor, ki je že pripravil vse potrebno za zaključno slovesnost, ki bo to soboto na Borlu. Na predlog družbeno-političnih organizacij, bo skupni delavski svet tega dne podelil pismena priznanja delavcem in kmetom-kooperantom za njihove dosežke pri delu in družbeno-politično qngažiranost. Sobotno srečanje na borlu bo redka priložnost, ko je ves kolektiv skupaj, zaradi tega verjetno ne bo delavca, ki se srečanja ne bi udeležil in skupno obudil spomine na pretekla leta, se pogovoril o težavah in doseženih uspehih z željo, da skupno gradimo na dosedanjih iušnjah, ki so porok za nadaljnji napredek vseh dejavnosti v Kmetijskem kombinatu Ptuj. GRADNJA II. FAZE GOSTINSKO- TURISTIČNEGA CENTRA DOBRO NAPREDUJE v Ptuju pospešeno gradimo drugo fazo GOSTINSKO- TURISTICNEGA CENTRA, katerega investitor je Kmetijski kombinat Ptuj, celotna investicijska vrednost tega objekta pa je po dosedanjih predračunih 66 muijonov dinarjev. V prvi polovici meseca junija letos je bila v celoti zgrajena in predana v uporabo prva faza tega nadvse pomembnega kopališkozdraviliacega objekta, ki smo si ga Ptujčani in okoličani želeu že dolgo vrsto let, bih pa smo tudi med zadnjimi v severovzhodni Sloveniji, ki še nismo imeli urejenega kopališča. Naa občani so se vse letošnje poletje že lahko kopali v ohmpšjskem rekreacijskem in otroškem bazenu, v kopališču pa je bilo kljub muhastemu vremenu, vedno nadpovprečno število kopalcev od bhzu in daleč. To velja predvsem za rekreacijski in otroški bazen, ki sta napolnjena s termalno vodo. Po prvi fazi, ki je bila uspešno zaključena še pred začetkom glavne kopalne sezone, v tem času že gradimo nove objekte, ki sodijo v drugo fazo gradnje. S tem bomo pridobiu dodatnih 2060 kv. m plavalnih in kopalnih površin, v kopališču pa se bo lahko vsak dan izmenjalo tudi do kopalcev. S končano drugo fazo gradnje, bodo kihko polega rekreacijskega in zdraviliškega kopanja, razvijali še celo vrsto drugih dejavnosti. Med njimi naj predvsem omenimo stalno plavalno šolo za odrasle, mladino in otroke, ki si je že letos pridobila potrebne iušnje in uspešno začela z delom, organizirali bomo lahko razna tekmovanja v plavanju, vrsto vodnili športov, zimsko kopanje v pokritem bazenu ter nenazadnje zdraviliški turizem, kj prinaša te vrste objektom redni zaslužek skozi vse leto, občanom pa tudi potrebno zdravje in zadovoljstvo, da ni treba drugam, v druge toplice. Že sedaj lahko rečemo, da nam bo v prihodnje naš gostinsko-tu- GTC sredi letošnje kopalne sezaie; gostinsko-turistična dejavnost postaja tudi v ptujski občini pomembna gospodaiska dejavnost v dcviru Kmetijskega kombinata Ptuj. Foto: Jože Vrabl listični center, poleg vinorodnih Haloz in slikovitih Slovenskih goric ter bogatih kultumo-zgodovinskih zbirk in drugih znamenitosti starega Ptuja, privabil k nam marsikaterega gosta, željnega rekreacije ali nabiranja novili moči v zdravi termalni vodi. Delavci Kmetijskega kombinata Ptuj, ki so na zborih delavcev v TOZD, že v začetku novembra 1974 sprejeli in verificirali sklep, da prevzamejo dolžnost nosilca investicije za GTC Ptuj, so svojo obvezo doslej v celoti izpolnjevali, ker se zavedajo, da smo v te prepotrcbne objekte poleg smchh načrtov in dobro pripravljenih akcij zbiranja denarnih sredstev, vložili nemalo osebnih naporov, da bi bil v.sak dinar našega občana, delavca, koristno in varčno naložen, za sedanje in prihodnje generacije, za današnji in jutrišnji dan. Skupno vlaganje - skupna delitev ustvarjenega dohodka v realizaciji investicijskega programa,,razširitev vinske kleti in gradnja predelovalnega centra - klet Ptuj" bodo sodelovali: TOZD Kletarstvo, TOZD Kmetijstvo in obrat Kooperacija, ki bodo vložili 66, dinaijev v osnovna sredstva in 20, v tr^na obratna sredstva. Od tega bo na voljo 35 % sredstev kot kredit Kreditne banke Maribor s podmžnico Ptuj, 5 % sredstev bo kot kredit prispevala kmetijska razvojna skupnost, ostalih 60 % pa bodo lastna sredstva. Predvidena gradnja razširitve vinske kleti s centralno, sodobno predelavo grozdja, bo ustvarila pogoje za tako opravljeno delo, kije osnovna za doseganje visoke kvalitete vin in prevzema surovine v nadaljnjo obdelavo, do finančnega izdelka. TOZD Kletarstvo razpolaga sedaj z vinskimi kletmi, starimi od 30 do 500 let, ki sobile zgrajene za potrebe vinske trgovine ter odkupa mošta in vina v naši bližnji in daljni preteklosti. To je ena izmed redkili kleti v Jugoslaviji, ki Tudi letala vprežena v proizvodnjo hrene Delavci Kmetijskega k(mnbinata Ptuj pridno polnijo trup letala kmetijdce aviacije PAN ADRIE iz Zagreba, pilot Maks Vaupotič pa je pristaja in vzletal kar na bližnjem travniku Foto: J. VRABL Kmetijstvo, ena izmed prioritetnih panog našega nadaljnjega gospodarskega razvoja, uvaja med sodobne tehnične pripomočke v obdelavi, dognojevanju in škropljenju, najsodobnejša tehnična sredstva, med njimi tudi letala, ki lahko na večjili in strnjenih površinah opravijo delo hitro in z izredno ekonomično uporabo gnojil ali škropiva. Že v začetku letošnjega leta so pri Kmetijskem kombinatu Ptuj opravljali spomladansko dognojevanje pšenice z mineralnimi gnojih s pomočjo letala, ki jc na območju delovnih enot Trnovska vas, Domava in Sobetinci, na površini 400 ha, hitro in kvalitetno opravilo svojo nalogo. Vzletna in pristajalna steza jc bila kar na bhžnjcm travniku, po mnenju kmetijskih strokovnjakov pa je takšen način dognojevanja koristnejši in cenejši, ker sc pri uporabi traktorja in trosilca na vlažnem terenu povzroči velika škoda in pri tem uniči najmanj 1 7r pridelka. Za rentabilno uporabo takšnega načina dognojevanja so potrebne' strnjene površine, najmanj 5 ha in poseben prostor, kjer lahko letalo nemoteno vzleta in pristaja. V trup letala so delavci v pičlih 45. sekundah vložili potrebno količino gnojil, okrog 500 kilogramov in se je tak način dognojevanja v Kmetijskem kombinatu dobro obnesel Č^LANSKADRUŽHyiA Kmetijski kombinat Ptuj je z okrog 2000 zaposlenimi delavci, ena od največjih delovnih organizacij v ptujski občini in obenem ena od največjih delovnih organizacij te vrste v Sloveniji. Ustanovljen je bil 1961 leta z združitvijo štirih kmetijskili gospodarstev in danes vključuje 16 TOZD z najrazličnejšo osnovno dejavnostjo. V sklopu kombinata so: TOZD Kmetijstvo, ki je razdeljena na 11 delovnih enot v katerih je glavni predmet poslovanja poljedelstvo, sadjarstvo, vinogradništvo, živinoreja in vrtnarska proizvodnja. TOZD Mizarstvo, se je ob proizvodnji gradbenega pohištva, specializirala za proizvodnjo in montažo saun in je tako Kmetijski kombinat največji proizvajalec saun na jugoslovanskem tržišču. TOZD Gozdarstvo letno opravi promet s prek kv. m lesa, TOZD Mlekarna, prevzema mleko iz lastne in kooperacijske proizvodnje, proda prek milijon litrov mleka in več kot pol milijona kilogramov drugih mlečnih izdelkov. TOZD Tehnoservis, opravlja popravila kmetijske mehanizacije in drugih cestnih vozil, izdeluje kopirne aparate in drugo BIROitehniko, v kooperaciji z Gorenjem sestavljajo elektronske TV sklope, prodajajo pa tudi avtomaterial v svoji trgovini z rezen^nimi deli. TOZD Gradbeni remont, je iz gradbene enote za potrebe kolektiva, prerastla v organizacijo, odkupuje mošt kot osnovno surovino. Nov zakon o vinu pa narekuje prilagoditev in usmeritev k novim potrebam, zato je razširitev objektov in nakup nove opreme za predelavo grozdja, vstekleničenja vina in skladiščenje tako pripravljenih končnih izdelkov, nujna investilcijain ena izmed pomembnih nalog na področju predelave grozdja in proizvodnje visckdcvalitetnih Vin. Tako bo moč realizirati sodobno predelavo osnovne surovine grozdja in povečati zbogljivosti že sedaj premauh kleti. Skupna predračunska vrednost investicijskih vlaganj je po cen ali iz letošnjega leta 86, dinarjev, delo bo izvajano postopno v naslednjih treh letih, s^ bo razširitev vinske kelti in predelovalnega centra predvidoma opravljena v letu Proizvodno-vinska klet je pomemben objekt za delovno enoto in širše proizvodno vinogradniško območje, posebej pa za Haloze in Slovenske gorice. Lokacija objekta bo v samem Ptuju ob republiški cesti Maribor r tuj Ormož, na površini kv. m v sklopu že obstoječilt vinskih kleti med Mariborsko cesto. Ulico heroja Lacka, Vodnikovo ulico in minoritskim samostanom. Realno je predvidevati, da bo organizirana proizvodnja v K K Ptuj in kooperaciji, potekala v letu 1980 na 434 ha, kar predstavlja v noramalni letini ton grozdja ali hi mošta. Investicija je brez dvoma rentabilno zastavljena in ekcxiomsko utemeljena, ker bo s tem zagotovljen eden izmed osnovnih pogojev za nadaljnji razvcg vinogradniške proizvodnje v okvim ptujske občine in tudi izven njenih meja. ki prevzema dela tudi izven podjetja, za druge naročnike. TOZD Tovarna močnih knnu, izdeluje in pripravlja dovolj hrane za pitanje živine v lastni reji. TOZD Trgovina se ukvarja pred vsem s prodajo rezanega lesa iz mesa. TOZD Farma prašičev, je kolektiv, ki vzredi letno prek svinj. TOZD Kletarstvo, predela in proda na leto več kot tri miujone litrov vina visokokvalitetnih vrst, med katerimi so najbolj znani: šipon, pater kletar, haložan, rimljan anno 69 in rumeni muškat, ki je dobil na letošnjem sejmu v Novem Sadu n^višje priznanje,jšampion". Obrat Kooperacija, skupaj z zasebnimi kmetijskimi proizvajalci-kooperanti letno spitajo prek glav goveje živine, obrat pa jih oskrtjuje z vsem reprodukcijskim materijalom in nudi kredite pod ugodnimi pogoji za investiranje v nove zmog^ivosti. TOZD Halo3ti biser' vključuje prek 90 % vseh gostinskih zmogljivosti v ptujski občini. TOZD,JPetovia" je znana kot proizvajalec brezalkoholnih in alkoholiuh pijač, za katere je dobila vrsto najvišjih priznanj na domačih in tujih sejmih. Vse večji del pa zajema v proizvodnem programu PETOVIE tudi konzerviranje nekaterih vrst vrtnin. TOZD Gostinstvo Breg, je skupaj s Haloškim biserom, pomemben nosilec, gostinske dejavnosti v občini. Turistično gostinski center, ki je šc v gradnji, opravlja prav tako pomemben del gostinsko turistične dejavnosti in že sedaj privlači veuko obiskovalcev iz bhžnje in daljne okouce. Kmetijski kombinati Ptuj je obenem tudi član sestavljene organizacije združenega dela ter skupaj z Agrokombinatom Maribor, Agrokombinatom Lenart in tovarno mesnih izdelkov Košaki iz Maribora, sestavlja KMETIJSKI PREHRAMBI-NI KOMBINAT s sedežem v Ptuju. Kombinat se v vseh minulih 15 letili ni širil samo z integracijskimi procesi, temveč je v tem obdobju mnogo ustvaril in zgradil z lastnimi napori in vlaganji, srednjeročni program razvoja pa predvideva se ostalo skupno reauzacgo predvidenih nalog in vlaganj v posamezne objekte kot so širitev mlekarske proizvodnje, odkupa in predelava grozdja, proizvodnje pitane živine, pridobivanja novih zemljišč za intenzivno njivsko proizvodnjo in ne nazadnje vlaganja v gostinsko turistično Nova stdpna silosa z zmogljivostjo 600 kub. m na delovišču v Placarju dajeta skupaj s koritastim silosom dovcjj kvalitetne krme za 110 krav molznic in pa okrog mleka vsak dan Foto: J. VRABL dejavnost ter v nekatere manj pomembne objekte, ki pa skupno predstavljajo veliko vrednost. V Kmetijskem kombinatu je nenelmo prisotna skrb za zaposlene, njihftve stanovanjske razmere, za zagotavljanje obveznega toplega obroka hrane, za delo družbenopolitičnih organizacij v kolektivu, dosledno uveljavljanje samoupravnih odnosov, pravilno in hitro obveščanje, delavcev prek lastnega glasila NAŠA POT in za vse druge oblike aktivne angažiranosti sfehemega zaposlenega, ki mu ni vseeno, k^o se v njegovem kolektivu gospodari, upravlja in deli skupno ustvarjeni dohodek. Tako naša 2000-članska družina v svoji zeleni tovarni skrbi iz dneva v dan, da bo na tržišču dovolj mleka za otroke, mesa, ki je postalo naša vsakdanja hrana, da bodo stroji lahko nemoteno obdelovali polja in travnike, da bo na nuzi vedno kozarček dobrega za prijetno razpoloženje, za nove moči, ki so potrebne, da bo tudi najbolj črni delovni dan poln zmagoslavja in prijetnega občutka, da ne ustvarjamo samo zase, temveč za vse nas, za današnje in jutrišnje generacije... Gospodarjenji Icmetiiskega koiiiliiini«ita Ptuj v prvem polletju letos s polletnim obračunom, so bili letos prvič ugotovljeni rezultati uveljavljanja novih plačilnih instrumentov v praksi, ki so jih sprejeli že v letu 1975, izvajati pa začeli v letošnjem letu. Sistem vnaša bistvene spremembe v celoten gospodarski proces in se pozitivno odraža na vseh delovnih področjih. Danes, po štirih mesecih, ko je zakon stopil v veljavo, ugotavljajo, da je bil potreben, saj jc na področju vzpostavljanja dolžniško upniških razmerij uvedel potreben red. Ob pregledu gospodarskih rezultatov v prvih šestih mesecih letošnjega leta ugotavljajo, da sc z največjimi težavami srečujejo delavci v kmetijski proizvodnji, kjer je največ škode naredila dolgotrajna suša. Posledice so občutili tudi v proizvodnji mleka, saj je v tem času močno upadla mlečnost krav v zasebnem in družbenem sektorju proizvodnje. Podjetje pa je kot celota doseglo približno tak rezultat po fakturirani realizaciji kot v istem obdobju lani. celotni dohodek obračuna po plačani realizaciji so v KK Ptuj v primerjavi s celotnim dohodkom doseženim v istem obdobju lani. ko so ga obračunali po fakturirani realizaciji, povečali za 7%. porabljena sredstva pa za 220/0. Investicijska sposobnost podjetja kot celote pa je ,52 dinarjev. Zaloge materijala so se v KK Ptuj povečale v primerjavi z istim obdobjem lani za 57f"o, zaloge nedokončane proizvodnje pa za 44'''o. Oh tem ugotavljajo, da predstavljajo problem vse liste zaloge, ki niso pogojene s povečano proizvodnjo, ki bi imela zagotovljeno plasiranje na tržišče. Menijo pa, da je pred njimi šc pel mesecev, ko lahko tudi na tem področju marsikaj spremenijo v pozitivnem smislu. Ko obravnavajo rezultate poslovanja in jih primerjajo z istim obd(»bjem lani, je seveda prisotno tudi vprašanje vrste zakonskih obveznosti, ki jih morajo že pokrivali iz ostanka dohodka, ne pa evidentirali kol stroške, v prejšnjih letih. Sklenili so. da je potrebno izdelati temeljite analize poslovnih re/ullatov za prvo polletje letošnjega leta ler na njihovi osnovi sprejeti tudi vrsto ukrepov, da se bodo razmere v nekaterih TOZD že v naslednjih mesecih izholjšak. Zavedajo se. da so poslovni rezultati odvisni od njih samih in da jim nihče izven delovne organizacije ne bo pomagal, če bi se znašli v težavah, zalo m«>ra vsak od njih storiti vse. da bodo rezultati takšni, kol so jih predvidevali, ko so sprejemali plane za lelo 1976.

7 .. V PROCESU POSTOPNE MODERNIZACIJE.. Perutninska farma na Bregu pri Ptuju. Že leta 1954 je podjetje uspelo odkupiti toliko živine, da so bile ionščene vse zmogljivosti. Zato so takoj začeli s postopno modernizacijo,.';prva bolj skromno, "seeno pa dovolj, da je naslednja 4 leta ras tel odkup in predelava. Leta 1958 so prišli do zaključka, da brez večjih investicij ne bodo hitreje napredovah, da je treba iz ekstenzivne proizvodnje preiti na intenzivno,.'aj je le tako mogoča večja produktivnost in kvaliteta in ne nazadnje s tem odprta možnost proizvodnje v teku celega leta in ne samo sezonske, kot je to omogočal odkup od individualnili proizvajalcev. Razmišljanja v tej smeri so hitro dozorevala in leta 1959 je, Perutnina" na iniciativo in sopodporo Poljoprivrednog poslovnog saveza, uspela s projektom za gradnjo perutninske farme in s tem izpolnila osnovne pogoje za začetek intenzivne proizvodnje na ptujskem območju. Od tukaj pa se začne za,.?erumino" novo poglavje. NAJVEČJI PROIZVAJALEC PERUTNINSKEGA MESA VJUGOSLAVIJI v soboto popoldan 11. septembra 1976, so se letos že petič zapored zbrah delavci in koopelanti Mesokombinata Perutnina Ptuj, in s tem manifestirali njihovo uspešno dosedanje delo dobro organiziranost, povezanost in tovarištvo. Najpomembnejše pa je to, da so ptujski perutninarji z ogromnimi žrtvami in napori zgradih solidne in čvrste temelje za našo perutninarsko proizvodnjo, tako da je danes delovna organizacija,j'erutaina" Ptuj največja delovna organizacija te vrste v Jugoslaviji. Na vseh področjih njiliovega dela in delovanja se iz leta v leto kažejo vidnejši rezultati, vsekakor pa najpomembnejši letošnji uspeh uveljavitev nove samoupravne organiziranosti iz prej dveh v sedaj šest TOZD in samoupravne organiziranosti znotraj njih. S to odločitvijo so najbližje rešitvam, ki jih ponuja osnutek zakona o združenem delu. Ze danes pa laliko ugotavljamo, da so se zaradi takšne organiziranosti, ko delavci sami na podlagi vzdruževanja svojega dela in sredstev, s katerimi opravljajo, ustvarjajo in delijo sadove svojega dela sprostile iniciative za boljše delo na vseh področjih kar se najbolj pozna v letošnjih dosedanjih proizvcxinih in finančnih rezultatih, ki so zelo ugodni ter optimistični. Tako so samo letos povečah fizični obseg proizvodnje za 18 %. Ob tem paje treba povedati, da je ta hitra rast proizvodnje letos še posebno dobrodošla, saj je peruminsko meso v veuki meri nadomestilo pomanjkanje drugih vrst mesa in s tem rešilo skrbi marsikatere gospodinje. PERUTNINA NEKOČ.. Prvi začetki perutnine segajo 71 let nazaj, ko so leta 1905 osnovah podružnico za odkup živine, ki se je kasneje bavila še s klanjem in pripravljanjem mesa za izvoz. Takoj po osvobocutvi je dobil maloštevilni kolektiv nalogo, da obnovi tradicijo živinoreje na našem območju, zato je na iniciativo kolektiva in družbenopohtičnih dejavnikov pozneje formirano samostojno podje^e.j^erutnina" z izvoznim statusom. Od takrat se je odkup živine iz leta v leto večal, predvsem na ptujskem in prekmurskem območju, tako, daje bilo tržišče vse bolj založeno, tržni višek pa uspešno plasiran v izvoz. Nove impulze za hitrejši razvoj je dobilo pckljetje leta 1950 z uvedbo delavskega samoupravljanja. Od takrat se nadaljuje razvoj s posebnim elanom. Odkupna baza se je začela razširjati in zraven Štajerske in Prekmurja zajela še Podravino, Hrvatsko Zagorje, Vojvodino in Bosno. V TEMELJIH DANAŠNJE ORGANIZACIJE S prvo organizirano proizvodnjo piščancev so začeli že leta 1962, medtem ko je bila farma končana do pričetka leta Z zgraditvijo tega pomembnega objekta so bili dejansko položeni temelji današnje organizacije mesokombinata,perutaina" Ptuj. Prav ta farma je bila kot osnova, ki je zahtevala nadaljno gradnjo podjetja v smeri celotnega proizvodnega ciklu.sa: OD VZRE- JE DO FINALI ZACIJE in stranskih produktov. Ta preorentacija iz trgovinske v proizvodno organizacijo pa ni bila lahka. Kljub pomanjkanju iušenj v tej smeri nepoznavanju tehnologije in pomiinjkanju kadrov je hitro napredovala, saj je sledilo niz objektov za pripravo živinske hrane, tovarne za predelavo mesa.. NAČRTI RAZVOJA Kljub odhčnini rezultatom, doseženim uspehom, slovesu pa naši perutninarji niso zadovoljni, temveč so s tem postavjcni pred nove še bolj zahtevne in odgovorne naloge. Srednjeročni načrt razvoja, ki so ga sprejeli v letošnjem letu za obdobje od 1976 do 1980 je usklajen z občinskim in republi^im načrtom. V tem načrtu predvidevajo nomialno letno rast proizvodnje za okoli 10 %, kar na prvi pogled ne izgleda veliko, je pa glede na velike količine izredno zalitevno. Tako predstavlja na primer zraven povečane proizvodnje od na ton, novo in pomembno kvaliteto za več kot 100% povečana proizvcxinja mesnih izdelkov. Hkrati načrtujejo celo vrsto dopolnitev sedanjih zmogljivosti, ki sicer niso ključnega pomena, so pa za nadaljno rast nujne. To so predvsem: povečane vzrejne zmogljivosti v kooperaciji, farme nesnic za konzumna jajca z letno zmogljivostjo 60, jajc, večje zmogljivosti v valilnici, povečanje reprodukcijskega materiala, dopolnitev in posodabljanje opreme že v obstoječih kapacitetah, povečanje transportnih sredstev, povečanje in posodabljanje prodajne mreže, ter nazadnje nova upravna zgradba. Vse našteto bo po njihovi lastni oceni možno izvršiti s primerno realizacijo ostanka dohodka in amortizacge, seveda poleg že znane investicije, ki je v teku, to je nova tovarna krmil s silosi in drugo. Za vse novo načrtovane naložbe bodo morali izbrati n^manj 52 milijard starih dinarjev, od katerih račun^o, da Tudi v bodoče se bodo uq)ešno vključevah v potrebne solidarnostne akcije. Seveda so pred njimi šc mnoge druge znane in manj znane naloge, ki jih bodo morah skupno in složno rešiti. Eden izmed takih trdih orehov jc vključevanje v S OZD Slovensko peruhiinarstvo, ki se še vedno nahaja v porodnih krčili in je doslej pov.sem uspela le v izdaji glasila slovenskih pemtiunarjev Delavke pri embaliranju očiščenih piščancev PERO, med tem, ko v ostalem, zlasti v tistem, za kar je bila namenjena, še ni uspela. Sicer pa je pred,j'erutnino' odprto tudi nadaljno povezovanje s proizvajalci koruze, prav tako pa ne bodo stah ob strani pri načrtovanju proizvodnega in dohodkovnega povezovanja agroživilske celote v podravski regiji. Predsednik centralnega delavskega sveta mesokomlanata,j'erutnina" Ptuj, je v svojem govoru ob V. tradicionalnem dnevu perutninarjev, iz katerega povzemamo zgornje podatke, zaključil takole: Ker naa perutninski dnevi iz leta v leto bolj presegajo okvire naše delovne organizacije Predsednik CDS, Drago Čater govori na petem dnevu Perutninarjev Foto: M. Ozmec ŠPORTNE IGRE PERUTNINARJEV Komisija za šport pri konferenci sindikata Mesokombinata jj^erutnina" Ptuj je v času od 4. avgusta, do 7. septembra organizirala v čast dneva perutninarje v tekmovanju za prvenstvo Mesokombinata Perulnina" Ptuj v naslednjili disciphnah: kegljanje, streljanje, namizni tenis, pikado, mali nogomet, trim in šah. V vseh navedenih disciphnah je nastopilo 200 članov delovne organizacije in kooperantov. Tako se je tekmovanja udeležil vsak peti član delovne organizacije. Na tekmovanjih so bih doseženi dobri rezultati, ki so plod vchke požrtvovalnosti in borbenostl Vsa tekmovanja pa jc vodila komisija za šport pri Pcrutnini" Ptuj, kije na svečanosti ob V. dnevu perutninarjev svečano raz^asila, rezultate, najboljšim pa so bili podeljeni tudi pokau. Najboljše rezultate so do.segli: V kcglanju 5-članska ekipa mesne industrije z 905 podrtimi keglji; posamezno jc bil najboljši Mirko Žgeč z 204 podrtimi keglji, medtem ko je med ženskami posamezno bila najboljša Terezija Kokol s 97 keglji, ekipno pa je bua najboljša ekipa Farme s 331 podrtimi ke^ji. Pri streljanju z zračno puško je bila najboljša ekipa mesne ^industrije, med posamezniki pa Štefan Laura, prav tako iz mesne Mesokombinat»Perutnina" Ptuj danes Gotovo jc danes zrasel iz nekdanje podružnice za odkup živine gigant, ki ni le vodilni te vrste v Jugoslaviji, ampak, sega njegov sloves tudi po evropskih državali. Dovolj povedo samo številke: blizu 1000-članski kolektiv v šestili TOZD, s 400 kooperanti iz 13 občin Hrvatske in Slovenije bo ktos proizvedel čez ton perutninskega mesa, 2e leta 1980 pbo ta proizvodnja znašala ton. y najsodobnejših valilnicah bodo k;tos zvalili bhzu ^6 mihjonov piščancev, leta 1980 pa bcxlo zredili *tno za vsakega Jugoslovana po enega piščatka. V ^ uri delovnega časa zakoljejo za potrošnika kljunov perutnine. Doseganje visoke produktivnosti dela, ki je '^u evropskega vrha, je posledica primernega l^^grajevanja, ki ga bodo ne ^ede na to se ^popolnjevali, doerajevali, kratikomalo dvigniu <isebne dohodke še na višjo raven, vzporedno s tem pa tudi produktivnost dela. Novim organizacijskim spremembam pa so v letošnjem letu prilagodili tudi organiziranost družbenopohtičnih organizacij, zlasti ZK. Iz pmnjc ene osnovne organizacije ZKS so ustanovih 7 OO ZKS, vse te pa povezah v svet ZK na nivoju delovne organizacije. V 00 ZKS pri kooperac^i so vključih tudi vse člane ZK iz vrst kooperantov. V sindikatu večjih sprememb niso izvršiu, ker so imeh že prej takšno organiziranost, ki je prilagojena sedanji samoupravni organizira nostl Jasno pa je, da je temu prilagojeno tudi delavsko samoupravljanje z zelo razvejanim delegatskim sistemom, v katerem je vključena ena tretjina vseh zaposlenih in kooperantov. Tako je njihove delegate možno zaslediti v raznih organih, institucijah vse od delovne organizacije, preko krajevnih skupnosti, občin republike in federacije. industrije. Najboljšo žensko ekipo pa je imela delovna skupnost skupnih služb, ki jc imda tudi najboljšo posameznico Erno Rimelc. V namiznem tenisu je bil najboljši moški posameznik Peter Jurkovič ~ DSSS, medtem ko je bil v pikadu najboljši Božo Berčič iz DE Servis, med ženskami pa Darinka Kavčevič iz DE Farme. V malem nogometu jc sodelovalo sedem ekip, najboljša jc bila ekipa Mesne industrije II; Najboljša v TRIM-ii je bila Anica Lozinšek, medtem ko v moški konkurenci ni bilo udeležencev. Tekmovanje v šahu je potekalo v treh skupinah. Vsaka skupina jc štela štiri tekmovalce, tako, da sta po dva prvouvrščena dobila možnost nastopa v finalu. Skupno je tekmovalo 12 delavcev, najboljši po skupinah pa so bih Alojz Rakuša, Ciglai Fr anc, Duro Boj ii Mirko Gavez. Zmagovalcem v posamczniji disciplinah so bili podeljeni pokiili v trajno last. Priznanje trem prvouvrščenim v posameznih disciplinah pa bodo podelui na občnih zborili OOS. Visoka udeležba na tekmovanjih dokazuje, da je v Pcrutnini" šport popularen med najširšimi sloji delavcev, kateri čutijo, da jih le ta medsebojno tovariško povezuje in utrjuje telesne sposobnosti ter jih duševno bogati. O uspeliih na vsem področju v našem perutninskem gigantu bi laliko pisali še in šc. Lahko bi govorile številke, lahko tudi delavci sami, pa se zadovoljimo s tem, kar smo napisah ml Vsekakor pa to ni vse, o njihovem delu, o uspehih, pa tudi o težavah bomo naše bralce še napreg obveščah sproti. imesokombinat Perutnina v Ptuju pogosto obiskujejo vodilni politiki in gospodaistveniki. Na posnetku France Popit, predsednik CK ZKS je lani obiskal Perutnino bodo sami ustvarili več, kot polovico sredstev, za ostalo pa bodo morali najeti kredite. Ogromna sredstva pa načrtujejo tudi za druge namene. Tako bodo v tem srednjeročnem obdobju prispevah za splo.šne družbene potrebe 20 milijard, za družbeni standard svojih delavcev pa 4 mihjarde. Ob tak.šni konsolidirani rasti delovne organizacije pa bodo po predvidevanjili v letu 1980 že celotni dohodek v višini nad 320 milijard starih dinarjev, ob tem pa povečali število zaposlenih le za 36%. Te številke nam kažejo, da že sedaj predstavljajo in združujejo v mesokombinatu.j^erutnina' Ptuj ogromen gospoclarski in umski potencial, ki ima precejšen vpliv, ne samo na življenje in delo ljudi v ptujski občini, ampak tudi daleč naokoh. Dobro.se zavedajo, da je človek naše največjo bogastvo, z;ito bodo v bodoče prav njemu posvetili največ pozornosti. V zadnjih letih so vložih za vi^i družbeni standard svojili delavcev veliko sredstev. Dogradili so lepo število.stanovanj, povečali počitniške zmogljivosti izboljšali tople malice za delavce med delovnim časom, moralno in materialno podpirali rekreacijske in športne dejavnosti ter šc celo vrsto drugega, kar je pripomoglo k boljšemu počutju njihovih delavcev in njihovfli družin. Za dosežene izjemne rezultate je delovna organizacija,j^crutnina" Ptuj skupaj s 25 njenih najzaslužnejših delavcev tudi letos prejela odlikovanja predsednika Republike, tovariša Tita, kar jih še bo vzpodbuja k marljivosti in ustvarjalnosti. menimo, da bi bilo primernejše v bodoče ta naša vsakoletna prizadevanja, že tradicionalna srečanja razširiti v primerno družabno prireditev širšega obsega, kjer bodo lahko navzoči delovni ljudje in občani iz arše skupnosti. Morda bi bilo prav, če bi namesto dosedanjih dnevov perutninarjev odslej vsako leto organizirali v ta namen v Ptuju KURJI BAL, ter tako vključih v naš praznik tudi vse ostale od blizu in daleč. Tako bi postal naš praznik tudi praznik vseh drugih. Vsi dosedanji rezultati, za katere ste vsi, tako člani delovne skupnosd kot kooperanti, vložili mnogo truda in naporov, ro najboljši porok, da bomo tudi v naslednje vse na,šc načrtovane nalogih uspešno izvrševali, utrjevah dobre in tovariške odnose, prijateljstvo, bratstvo in enotnost in vse to najbolj trdno povezali v naši skupni,perutnini ' Ptuj, v kateri bo vsak našel tisto pot, ki ga bo \odila v srečno, bogato, varno in ustvarjalno življenje ter eksistenco. Ob današnjem srečanju je tudi prav, da se ponovno spomnimo naših rojakov na avstrijskem Koroškem, katere podpiramo in bomo čvrsto stali na njihovi strani v njihovem pravičnem boju. Na današnjem srečanju ponovno tukaj zbrani člani delovne skupnosti in kooperanti Mesokombinata.J^erutnina" Ptuj izražamo svoj gnev zoper teptanje osnovnih človečanskih pravic avstrijske vlade do naše manjšine na Koroškem, kot so ga že pred dnevi izrazih naa delavci na protestnih zborovanjih po naah TOZD. DRAa KOROSKI SLO- VENa, MI SMO IN BOMO VEDNO Z VAMI!' je zaključu svoj izčrpni govor Drago Cater.

8 8. stran T E D N J K četrtek, 16. septembra 197b Cirkulane Konec avgusta in v začetku septembra je v osnovnih organizacijah ZSMS v Sloveniji bilo čutiti posebno živahno dejavnost. Vse osnovne organizacije so se že celo poletje pripravljale na voulne konference, ki so bile v teh dneh izpeljane. Pripmvljalni odbori niso imeli lahkega dela, ko so sestavljali kandidatne liste za volitve novega mandatnega obdobja; potrebno je Stanko Zavec: Probkme se premaguje dosti lažje, če so cilji dovolj jasni." bilo izbrati ljudi, ki bodo vredni in sposobni voditi mladinske organizacije, saj bi skoraj lahko rekli, da organiziranost mladih v zadnjih nekaj letih doživlja pravo renesanso. Delovna zagnanost, ki se vedno močneje pojavna v organizaciji, je spontana in izhaja iz potrebe po organiziranosti; s tem je dosežen velik korak naprej. Organizacija naj bi ne bila neka umetna, od zunaj vsiljena oblika povezave, temveč resnična nujnost in kjer te nuje ni, je življerije organizacije mlačno in prisiljeno, lahko bi reku da životari in je sama sebi namen. Takšnih organizacij pa si ne želimo in so v naši družbi odveč. Zato je touko bolj zadovoljivo spoznanje, da se je že ali pa se še ustvarja potreba in iz nje raste organiziranost. Da mladi na tej poti naletijo na nemalo ovir, ni nobena novost prav zato je prav, da konkretno posedamo pod lupino ene takšnih OO ZSMS. V 00 ZSMS Cirkulane do sedaj ni vse potekalo tako kot bi moralo in to jc že znana stvar, a kaže, da bo temu kmalu konec. VoUlna konferenca 4. septembra 1976 nam je za to jasen ddcaz. Kljub ne premočni udeležbi so bile volitve nekaj novega, drugačnega od prejšnjih sestavkov. Živahna debata je pcjcazala skoraj vse boleče rane organizacije in to je dober vodič novemu vodstvu. Za predsednika je bil.soglasno izvoljen STANKO ZAVEC, bruc VTŠ v Mariboru. Že na konferenci je z nekaj besedami jasno in jedrnato povedal svoja stališča do organiziranosti, ki so jih navzoči odobravajoče sprejeu. Po voutvah sva pokramljala o marsičem, veliko je imel povedati, a za vse ni prostora na papirju. Slišal si, da sem napovedal nov začetdc. Tako ne moremo več naprej! Ne bom govoril, delali bomo in pika. Delali bomo, ker člani to želijo, ne vsi, a mnogi želijo." Postal jc resen in zbran in vživel seje v svojo funkcijo. Nočem biti jaz organizacija, to ne bi imelo nobenega smisla; vsi ali nobeden! Povem ti, nmogo sem že razmišljal o vsem, skrbno sem»vodstvo bo šlo na vse ali nič" priprav^al program in zadovoljen sem, ker so me izvolili. Poskušali bomo vse ah nič, če uspemo bomo lahko zadovoljni, če ne..." Pomislil sem, da so takšni kot jc on, resnično potrebni. Stanko pa je trezno in počasi začel govoriti o planu z vso zavzetostjo in zaskrbljenostjo. Več dela, več ;iktije! Akcija združuje, mlahavo vzdušje pa odbija mladince. Mladi smo, radi bomo delali in ne bo nam težko. Najprej bi hotel pridobiti vse ali vsaj večino mladih v organizacijo. ZSMS je prostovoljna in naša 00 ima malo članov. Premalo se posvcčanr) mladim že v 8. razjcdu OS in tistim, ki so OS šele kchičali. Tu je potrebno prijeti, s tem je potrebno delati. Ža te bomo kmalu pripravih poseben sestanek: potrebno jim je vse lepo objasniti, in upam, da se ne motim, spoznali bodo pravo plat zvona." Priznam mu, da je to močan adut, a pripoveduje vedno bolj jasno in konkretno. Do sedaj je izgledalo, kakor da v KS obstojata dve organizaciji ZSMS: ena v OŠ in dri^a za vse ostale - vanjo pa so prihajali le nekouko starejši". Tistih na prehodu, torej srednješolcev v prvih letnikih in tistih, ki ostajajo doina, pa ni bilo nikjer. Sredina se nam je izmikala. To jedro bomo pritegnili in navajali na delo. Ko bodo stari toliko kot mi, bodo laliko že prekaljeni delavci mladinske organizacije, mi smo bili in smo še začetniki, ki iščejo samega sebe." Ko ga povprašam po konkretnih akcijah, mi odgovori:,,v KS se dela mnogo in povsod bi laliko pomagah mladinci. Od kopiuija jarkov za rasvetljavo pa do moralnega osveščanja ljudi pri glasovanju in referendumu je širok interval dejavnosti." Popestriti delo v organizaciji mi pomeni važno nalogo. Niso vse le sestanki in ples enkrat na mesec. Potrebno je pravo pestro življerge; vodstvo bo poskušalo popularizirati vse od radio kluba do športa." V kotiček dvorane OŠ Cirkulane je zaplavala prijetna glasba, a Stanko kot da je ni slišal. Program mora biti dober, argumentiran in ovrednotea Želimo si več sodelovanja s KS; do sedaj so kazali premalo zanimanja za nas." Vprašam ga o problemih, a se le prijetno nasmehne. Vse zanimajo problemi; te se premaguje dosti lažje, če so cilji dovolj jasni. Kaj bi ti govoril. Nimamo dvoran; dobili jo bomo in jo moramo dobiti od gasilskega društva. Ta ni le njihova, naša je in mi smo vsi od najmlajših do najstarejših. Nezainteresiranost je problem, ki odbija, a pojavi se le zaradi slabe organizacije. Ne maram železne roke, hočem prijateljsko sodelovanje, hočem prijetno vzdušje in življenje.",,spomenike NOB smo v KS vzeu pod svoje okrilje, ZB je preemalo skrbela zanje. Kaj vse se da narediti je težko reči. Poskrbeli bomo za kulturno in športno sodelovanje, skupne delovne akcije, skupni izleti, izmenjava iušerj... MMisliš, da bi kakšen večer poezije nc privabil? Ce mu nalašč hočem ugovarjati, ima že pripravljene argumente, močne in j as ne. Vodstvo bo šlo na vse ali nič. Upanje, da bomo uspeli, je zasidrano v nas, drugače nc bi imelo smisla..." Takšen jc Stanko Zavec, takšen in nič drugačen: zavzet in odločen, prijateljski in odkrit. Verjamem mu, da ne bo ostal pri besedah, saj pravi, da ne mara vzvišenih govorov. Jasno je treba povedati, da te razumejo in če te razumejo ti dajo prav ali pa ne." Kaj kmalu spoznam, da bo tapravi" in da ni bil zaman izvoljen. Potrebuje le še dobro in razumevajoče članstvo. Verjamem, da bo uspel, a če ne bo, bo to njegov poraz, poraz predsedstva 00 ZSMS Cirkulane; poraz, ki bo ga sama sebi zadala organizacija Franc Milošič i Odhodnica ravnateljice Katice Brač/cove Zbor delavcev osnovne šole Franca Osojnika v Ptuju 30. avgusta 1976 je bil namenjen odhodnici tovarišice Katice BRACKOVE, prve redne ravnateljice naše šole po njeni ustanovitvi leta Malo pred zadnjo vojno je čas, ko je tov. Bračkova stopila v prosvetne vrste. Usmerjala seje ob naprednih socialnih povedih nekaterih takratnih pedagogov. Nekdanji režim je mislil, da jo je kaznoval, ko so jo namestili v oddaljeno in zapuščeno prekmursko vas. Toda pravemu učitelju je bil naš mali in izrabljeni človek povsod enako drag. Leta 1941 jo je deletela usoda pregnancev. Iz stiske seje porajala revolucionarna vnema po oblikovanju novega človeka. Ob koncu leta 1944 najdemo tovarišico med vzgojitelji naših, v Bolgarijo rešenih otrok, v eni od začetnih obhk šolstva nove Jugoslavije. Po osvoboditvi seje tovarišicaz mladostnim zagonom lotua vzgojnega dela v domačem Ptuju. Na gimnaziji se je posvetila biološki stroki. Takrat je bilo treba še posebej dokazovati znanstveno dejstvo razvoja in materialne zasnove narave in družbe. Poleg dela v šou se je uveljavljala kot aktivistka v množičnih organizacijah in pri utrjevanju organov ^ ljudske oblasti Njeno delo se je ' usmerjalo v skrb za mladega i človeka. Tovarišica jc bila v Ptuju * med pobud iniki in vodilnimi delavkami društva prijateljev mladine. Delala pa je tudi kot članica komiteja, predsednica sveta za šolstvo in poslanka republiške skupščine. Povsod je zagovarjala enako družbeno obravnavo vzgoje. Ravnateljica naše šole je postala v pomembnem času. Pred solo jc stal nelahek, a idealen cilj sociahsličnega samoupravnega organiziranja sproščanja sil, ustvarjanja odnosov, v katerih bi naj vsak prosvetni delavec našel svoj družbeni položaj ter enako in v polni meri uresničeval sebe in svojo skupnost. Za vse pomembne naloge smo našh v tovarišici pravo osebnost. Ko smo sebi ustrezno snovali samoupravne akte, je glavno breme pripadlo ravnateljici. Na mah sc e pokazalo, kako so poleg pedagoške razgledanosti za samostojno uveljavljanje še prav posebej potrebne gospodarske, finančne, pravne in druge organizacijske sposobnosti pa tudi psihološke in človeške, če pomislimo na težave pri določanju meru za dohodek, ko je tovarišica vedno znova pretehtavala položaj posameznika v vsej njegovi individualni občutljivosti, saj je hotela v človeški skrbi zagotoviti sodelavcem čimbolj enake možnosti uveljavljanja kot morahio osnovo za zamišljeno delitev po delu. Ob vseh vprašanjili jc poskrbela za najširše usklajevanje stališč z organi na šoli. Kljub družbenim smernicam o pomenu šolstva sc še vedno ni bilo lahko uveljavljati proti poenostavljenim pogledom o ločevanju gospodarstva od negospodarstva. Ob nenehnem pomanjkanju učilnic tovarišici gotovo ru bilo lahko nenehno prepričevati financcrje o gradnji šolske >;tavbe, ki smo jo dobili leta Na področju osnovne dejavnosti je tovarišica z vedno novimi zamislimi uresničevala samoupravno načelo v vzgoji, v organizacijah in skupnostih učencev, ki so zlasti samostojno delovah v izvenrazrednih dejavnostih. Zavzemala sc jc za celovito, pravično obravnavanje otroka iz njegovega bio-socialnega in psihološkega ozadja. Poglablj^a le zavest skupnosti, skrbela za ihferencirane metode in sproščeno motivacijo, da bi v polni meri.iktivirala mladega človeka. Navedh bi še lahko vrsto drugih uspešnih pobud. Šolo je odpirala okolju. Prlliajalo je do raznolike izmenjave. Navezah smo tudi bratske stike s hrvatsko šolo iz Babinca. Tovarišica si jc prizadevala za načrtno delo s starši ob sodelovanju z njihovim svetom ter začela razvijati svctov:ilno službo. Sodelavce Je spodbujala k študiju in je zaslužna pri tem, da smo iz lastnega kolektiva dobih šolskega pedagoga. Ce so nastajale težave pri učiteljih ah učencih jc vedno znala zbuditi vedrino in življenjski optimizem. Še več bi lahko napisali, vendar pa bi tovarišica dejala, da jc le človek, delavka. Za svoje delo je prejela družbena priznanja, tako red dela, red zaslug za narod, zlato značko Zveze društev prijateljev mladine in plaketo krajevne skupnosti Ptuj. Razvoj Osojnikove šole bo ostal nujno povezan z imenom n;išc tovarišice. Za vse požrtvovalno delo, ki jc pripeljalo do ugleda šole, ji izrekamo najiskrcnejšo zahvalo. KOLEKTIV i r p r e d l e ^! b i ^ l c e > PES VEČ VREDEN. KAKOR DVE ČLOVEŠKI ŽIVLJENJI Člani lovske družine Desternik so bili že večkrat od krajanov obveščeni, da pes, last Janeza Kurbusa oz. njegovega zeta Franca Karo iz Janežovec, lovi in kolje divjad v tamkajšnjem predelu lovišča naše lovske družine. No, hotel sem se prepričati, ah niso to samo govorice. Šel sem v soboto, 28. avgusta 1976 kontrolirat tisti revir. Žena je šla iskat gobe, jaz pa sem vzel malokiilibrsko puško in sva šla v tiste predele gozda nad opekarno v Janežovcih. Nekako ob 15. uri res pritcle ta črni pes", kakor so ga krajani opisali, nad opekarniško jamo in se pred mano ustavi v razdalji 50 m. Nisem nanj streljal, ker sem le mislil, da morda ta pes ni tisti krvoločnež, kakor se o njem govori, toda zelo sem se zmotil v svoji lovski humanosti! Pes se je od opckarniške jame obrnil v gozd in čez kakšnih 15 minut sem že shšal lajež in nato že tudi bolestni krik srnjega mladiča, ki ga jc pes ulovil in začel s klanjem. Pritekel sem na kraj dogajanja in z malokalibrsko puško streljal na psa, vendar je bil zadetek slab v grmovje, kjer je pes ujel ubogo živalco, zdi se mi, da sem ga le malo opraskal. Srnji mladič je bil v zadnjem delu raztrgan, zgubljen za naravo in tudi za lovsko družino. Da je omenjeni pes res takšen ropar, potrjuje izjava enega krajana iz Janežovccv, da je nekako 15. avgusta letos prav ta pes prinesel mrtvega zajca do ceste IV. reda, Janežovci - Selce in tam je lastnik psa dal v traktor, za domače potrebe. No, če je ta kmet res tako potreben, da si mora na tiik način skrbeti za v lonec - dober tek! Povrnem se nazaj, ko sem s strelom iz malokalibrske puške pregnal psa, jc že prišel v gozd, v smeri dogajanja lastnik psa Franc Karo. gotovo z namenom, da pobere umorjeno srnico in jo odnese za potrebe svoje kuhinje, kaj bi ha sicer tki pobere umorjeno srnico in jo odnese za potrebe svoje kuhinje, kaj bi ga sicer privedlo kraja do ajanja, če ne sla po divjačini? do ceste IV. reda, Jimežovci - Selce in t:im jc lastnik psa dal v traktor, za domače potrebe. No, če jc ta kmet res tako potreben, da si mora na tak načm skrbeti za v lonec - dober tek! Povrnem se nazaj, ko sem s strelom iz malokalibrske puške pregnal psa, je že prišel v gozd, v smeri dogajanja lastnik psa Franc Karo, gotovo z namenom, da pobere umorjeno srnico in jo odnese za potrebe svoje kuhinje, kaj bi ga» sicer privedlo do kraja dogajanja, če ne sla po divajačini? Ko sva se srečala že v gozdu, sem ga ves razburjen vprašal, kako dolgo še misli dovoliti njegovemu psu, da uničuje divjad v lovišču in med tem je pes pribežai k njemu, jaz zopet dvignem malokalibersko Varujmo naravo in divjad, brez katere bi bila narava mrtva. puško in v naghci ustrelim, vendar je Karo psa prepodil da je bil pogodek v psa nemogoč. Rekel sem mu, da bomo psa doma ustrelili, pa je zagrozil, da bo tisti tudi padel, kateri bo ustrelil njegovega psa. Rekel sem mu, da bosta prišla dva in on zopet meni, da bosta padla, torej je za njega njegov roparski pes več vreden, kakor dvoje človeških življenj! Priznam, da divjad naredi tu in tam kakšno škodo na raznih kmetijskih kulturah, vendar ne smemo dovohti, da bi divjad zaradi takšnih lačnežev morala tako trpeče poginiti, saj je vendar vsa divjad splošna ljudska lastnina in je del narave same. Kakšna bo narava brez jerebice, fazana, zajca in celo srne, ki je dika naših gozdov, če bomo dopuščali takšno mrharjenje po lovišču, sicer a upam, da bo ta pes prišel prej ko slej na lovsko,/nino"! Na splošno se tudi dogaja, da razni krajani pobirajo srnje mladiče po gozdovih m poljih. Tako pobrani mladič navadno žalostno konča, ah sam pogine zaradi manjkajočega srninega mleka in ostale hrane, ki jo nudi narava, ah pa ga pokonča kakšen kičnež za v lonec. Zaradi tega opozarjam, da bomo vsaki takšen primer preganjau sodno in naj še povem, da bo moral plačati krivec din za izgubljenega srnjega mladiča. Prav tako bo moral Franc Karo plačati enako ceno za tistega srnjega mladiča in din za ugotovljeno pokončanega zajca, če ne bo morda med preiskavo ugotovljeno še kaj več! Konratl Vela v ustavi SR Slovenije je zapisano: Vzgoja in izobraževanje, kultura in znanost postajajo del vsakodnevnega življerga ljudi, s čimer se presega stanje, v katerem so ta področja privilegij maloštevilnih in ne splošna človekova potreba. Znanstvena resnica ter ustvarjanje in uživanje pridobitev kulture, izobrazbe in doživjanje umetniških vrednot so bistveni sestavni del pravice človeka do samostojnega dela. S tem kratkim uvodom bi se lotil vprašanja o samoupravljanju na srednjih šolah. Skoraj na vsakem koraku že govorimo o samouprav^anju iri^ socialistični preobrazbi našega življenja in dela. Človek postaja nosilec oblasti in upravljanja vseh zadev s področja družbenih in gospodarskih dejavnosti. Človek, delovni človek se samoupravno organizira in tako svoje skupne interese prek skupnosti in drugih samoupravnih teles obravnava, predlaga in uresničuje. Samouprav^anje uresničujemo enakopravno in v vzajemni odgovornosti, ki pravzaprav danes še ni točno opredeljena in tudi še nima pravega mesta v naši družbi. Vsekakor pa odgovornost spada med resna vprašar^a družbene ureditve. Ce nada^ujem o samoupravljanju, je potrebno ponoviti še nekaj misli, ki jih je zapisala ustava. Samouprav^anje je torej pravica o odločanju, izjavljanju, voljcnju, nadziranju in obveščanju. Gre torej za vsesplošno medsebojno samoupravno sodelovanje med ljudmi, ki delajo, ki se učijo ali pa uživajo sadove minulega dela. Mislim, da je prav sedaj pravi trenutek, sedaj ko se je pričel pouk in so sile še sveže, da spregovorim o samoupravljanju na srednjih šolah. Na prste bi lahko preštd koliko srednjih šol je v mariborski regiji ah pa v ptujski občini imelo samouprav^anje, oziroma koliko se je ^loh srednješolstvo približalo kleji Odprimo vrata,.. samoupravljanju samoupravljanja. En samoupravni dan v celem šolskem letuje na šou še zdaleč premalo. Sploh pa je vprašarge, če je to samoupravljanje, če sc v enem dnevu zamenjajo funkcije ravnatelja, predavateljev, tajnice, hišnika in drugih dejavnikov na šoli in te prevzamejo dijaki. Princip in proces dela ostaneta ista. Zamenjajo se samo ljudje in njihove funkcije, ki gredo iz enega lirbta na povsem drugi iušen ali pa neiušen lirbet. Torej se zamenjajo samo ljudje, funkcija teh ljudi pa ostane nespremenjena. To še ni samoupravljanje. Kakšni samoupravni organi pravzaprav delujejo na šolah? Vsi vemo za razredno skupnost, za razredne kaiference, za aktiv mladih in morda delovanje nekaterih krožkov in raznih komisij za pripravo proslav in pogrebov. To je premalo, pravzaprav takšni organi nimajo skoraj nobene zveze s samoupravljanjem na srednjih šolah. Za oznako naštetih organov se naj kaže samoupravljanje, demokracija in samoupravna organiziranost? I^e pa, še zdaleč nc! To so samo navidezne oznake in imena, ki pa ne uresničujejo zamisel samoupravljanja. Za temi organi ni prave demokracije. ideološke usmerjenosti in marksistične misli. Ko uvedemo samouiiravljanje ne smemo v prvi vrsti mishti samo n;isc in na svoje ruijblige ter tako sebi in bližjim rezati najlepši kos kruha. S samokritičnim odnosom in z občutkom odgovornosti do drugih, do, družbe in sveta bomo urcsničih vse, kar je zapisano o samoupravljanju. ~ Samoupravljanje ni ioriščanje položaja in enostaven prenos funkcij z enega na drugi lirbct, temveč jc to idej nopoh tiče n in družbeni odnos med ljudmi in svetom. V Ptuju imamo 3 srednje šole in 4 poklicne šole. Na teh srednjih in poklicnih šolah jc uvalen predmet Samoupravljanje s temelji marksizma. Ze sam predmet nudi toliko idej o uresničevanju samoupravljanja na šolah. Pouk samouprav^anja s temelji marksizma zelo pripomore k oblikovanju dijakovega razumevanja do znanstvenega pojmovanja o ljudeh in svetu, k usposabljanju za vključevanje v samoupravno dejavnost na vseh področjih življenja in dela. Prvi zametki samouprav^anja so torej narejeni žc z uvedbo tega predmeta. Praktična izvajanja pa bodo dala tudi prve in prave rezultate. kaj si dijak pod samoupravljanjem v srednji šoh predstavlja. V mishh imam skupne pogovore o predinctnikih, o hteraturi za te predmete, učenčevo neposredno sodelovanje pri pouku z lastnim naštudiranim predavanjem, vpogled v delo šole in tajništva, seznanjen naj bo o finančnih težavah oziroma uspehih šole, o vpisu v šolo, naj ve za lastno karakteristiko in tako dalje. V mi.slih imam tudi sodelovanje učitclj-dijak, ali profesor-dijak, kjer seveda oster in očitajoč profeosorjev pogled in gj-ožnja nimajo prostora. Razredna skupnost naj bo tisti najvišji org-an samoupravljanja in ta naj rešuje vse dijakove probleme. Morda je potrebno formirati izvršilni org-an razredne skupnosti, ki bo ob prisotnosti dij;ikov in učiteljev ah učitelja-razrednika reševal vse probleme in težave. Opravili smo s strah vzbujajočim prsto.m, ukorom in drugimi discipunskimi kiiznimi. Da bo res t;iko, jc potrebno dijaka usmeriti, izobraževati, osvcščati in mu pri obravnavanju sebe in sveta nuditi moralno oporo in seveda ustrezno literaturo. Le s socialistično zavestjo bomo dosegh namen in z vsem naštetim napravqi reformo vzjgojno in izobraževalnega procesa v osnovni in srednji šoh. S poznavanjem sebe in sveta ter s prisotnostjo odgovornosti bon«dosegli tisto, kar želimo, to je samoupravljanje. In zdi se mi, da je takšna ideja blizu, da že trka na naša vrata. Odprimo ji vrata in dokažimo ji, da je potrebna, pozitivna in vzgojna. Izobraževanje je potrebno reformirati, tx)sledica tega je s{teminjanjc in razvoj novih družbenih oilnosov. Ves ta vzgojni in izobraževalni proces moraino osvcthti z lučjo samoupravljanja in že inli.demu človeku povedati kaj je samoupravljanje in kaj pričakujemo od njega, ko bo samouprav^alcc Dajmu mu to priložnost žc v srednji šoli! ^ kodrič

9 SOS ZA MUZEJSKO UMETNIŠKO ZBIRKO Vsakdo, ki je v minulih dneh za- I načrtno ali pa zgolj slučajno v rajske sobane, kjer Pokrajinski twze] v Ptuju hrani svojo kultur- ^ zgodovinsko zbirko, to se pravi " ptujski muzej, mu je pogled Lhote obstal na praznih stenah, s uterih so izginili fantje in možje, kjekdo je hudomušno pripomnil, so jih odpeljali v lepotni salon, l^^f je čas danes pač tak, da moški g dajo nič manj na lepotičenje Kot ženske. Sicer pa šalo na stran, ker je tei^a današnjega zapisa precej resna. V zadnjih nekaj letih v Pokrajinskem muzeju v Ptuju niso veliko storili za zaščito umetniških slik, ki predstavljajo neprecenljivo bogastvo, nekatere med njimi so že sedaj potrebne hitrega posredovanja konzervatorjev in restavratorjev, ker so dobesedno raztrgane ali poškodovane od različnih atmosferskih vplivov in iz drugih vzrokov. Ptujski muzejski delavci so sicer pristopili k akciji, da bi rešili tisto, kar se še rešiti da in so poklicali sodelavke muzeja sodobnih Bazstava slikarske kolonije Včeraj popoldne, ob 17. uri so v ^jzstavnem paviljonu Dušana Kvedra, v parku ob Dravi v Ptuju, slovesno odprli razstavo VIL slikarske kolonije,,poetovio Ptuj". Razstavo je postavila dr. jtefka Cobljeva, ravnateljica pokrajinskega muzeja v Ptuju. Razstava bo odprta do vključno 25. septembra. Na Borlu so se tudi lani jjptembra zbrali slikarji iz raznih Ijrajev naše ožje in širše domovine, peset dni so slikali motive iz Haloz, Ptujskega polja. Slovenskih goric in samega mesta Ptuj. Ustvarili so bogato zbirko likovnih stvaritev, ki prikazujejo našo zemljo in njene ljudi. Del tega umetniškega opusa so pripravili za razstavo, ki jo je omogočila kulturna skupnost občine Ptuj s tem, da je lansko leto s finančno PTUJSKI BORCI V ŠPANSKI DRŽAVLJANSKI VOJNI, KI JE IZBRUHNILA PRED 40. LETI Dušan Rautar, ki je prispel v Španijo, star 20 let, potem, ko je samovoljno zapustil ptujsko gimnazijo, ni Ptujčan, saj je v Ptuju živel le dobre tri mesece. Vendar pa smo ga vnesli med ptujske španske prostovoljce, ker je bil Mendašev prijatelj in gaje on rele verjetno prijavil med ptujske prostovoljce za Španijo. Da se je v Pluju prijavil za Španijo Mendaš, je povedal komunist Mirko Centrih, ki pa ni vedel, da je bil Mendaš dijak. Mislil je, da je tekstilni delavec, zato smo več let pisali o Mendašu, kot tekstilnem delavcu. Polde Mendaš se je rodil leta 1916 v Ljubljani v družini prometnika pri železnici. Na ptujsko gimnazijo je presedlal iz kočevske 2. marca Obiskoval je 7. razred gimnazije in se je iazal za nadarjenega dijaka, kar pričajo prav dobre in odlične ocene v ptujskem gimnazijskem katalogu. Sedmi razred je zaključil in prevzel 28. junija 1936 šolsko spričevalo. Naslednje šolsko leto 1936/37 se ni več vpisal na ptujsko gimnazijo in sošolci so zvedeli, da je odšel v Španijo. V dokumentih je navedeno, da je tja prispel junija Njegova bojna pot v Španiji nam ni zna- I "a, čeprav je živel po vojni v Beogradu in je pred ne- ' N leti umrl. Morda imajo njegove izjave pri zvezi bivših španskih borcev. Če nam bodo na naša poizvedovanja odgovorili, bomo naknadno javili o njegovem življenju v Španiji kaj več. Znano pa je, da se Mendaš ni udeležil jugoslovanskega osvobodilne- Sa boja, ampak je ostal v Nemčiji, ko se je tja zatekel leta 1941 iz francoskega ujetniškega taborišča. Če je ''"a vzrok zato velika telesna izčrpanost po taboriščih, kjer so interbrigadisti preživeli dve dobri '*ti, ne vemo. Dušan Kveder, rojen 1915 v Šentjurju pri Celju J*, kakor že vemo, preživel v Ptuju dijaška in otroška '^ta. Zaradi delovanja v komunističnem gibanju se je *plembra 1936 zatekel v Pariz, od tam pa 4. avgusta '^37 v Španijo. Najprej je tam obiskoval dva in pol [tieseca vojaški oficirski tečaj, nato pa ga vidimo na "incu oktobra 1937 v štabu bataljona (Jeorgij Dimit- Tu je ostal do februarja 1938, ko se je bataljon ^drževal na položajih ob Teruciu, ki so ga zavzeli ^Publikanci 22. decembra. Fašisti so tu pričeli novo ofenzivo 2. februarja 1938 in divjala je dvajset dni v """azu in snegu. Republikance je slrla vojaška pre- ""oč sovražnika, ki je mesto TerucI zavzel. t)d tu je odšel Kveder s 15. brigado in bataljonom 'itiitrov v kraj Tamarile na počitek, nato pa v '^hodno Španijo v kraj Chillon, kjer so ustanovili f brigado. Dušan pa je bil dodeljen tedaj v j:^nkarjevo četo, ki je bila sestavni del bataljona l^tiilrov. V zadnjih dneh marca vidimo Kvedra na '"nti jugovzhodno od Teruela, kjer je divjala i^jhujša bitka v državljanski vojni. Pri mestu ^orella jc bil ranjen 3. aprila 1938 v nogo. Rana je tako huda, da so ga določili za evakuacijo v ^ancijo. Čez nekaj tednov pa je izprosil, da so ga v /Paniji zadržali. Najprej so ga poslali v Barcelono, ^Jer je hjl od aprila 1938 sedež mednarodnih brigad., * sedežu so ga dodelili na francoski cenzurni odde- V^- Ker je moledoval, naj ga pošljejo na fronto, so ij, Verjetno julija poslali v rezervni center pri Tarago- ' odkoder je kaj kmalu i dvema tovarišema pobegj."a fronto k Fhru v bataljon Divizionario. Pra> leso republikanci pripravljali novo ofenzivo, da bi ""ažnika vrgli iz položajev ob reki Kbro in postavili (Ui!' '^''^"''"JPnPSa ozemlja med severnim in južnim j ^ fl republikanske Španije. Premoč sovražnika pa dotacijo omogočila organizacijo že tradicionalne slikarske kolonije. ff Dr. Štefka Cobey govori na začetku IV. ptujskih kulturnih srečanj, 7. avgusta 1976, ob otvoritvi vinarske zbirke. umetnosti iz Beograda svetnika za restavratorstvo, profesorico Zagorko Cerovič in njeno sodelavko Olgo Tiran, ki sta v treh tednih rešili okrog 50 k v. m površin umetniških slik iz 16,in 18. stoletja. V teh dneh sta storili najnujnejše predvsem na konzervaciji slik in skulpur, ki so izredno velike umetniške in materijalne vrednosti. Njune zaščitne intervencije so potrebne predvsem gotski skulpturi. Ravnateljica Pokrajinskega muzeja v Ptuju, dr. Štefka Cobljeva nam je med drugim povedala, da zaenkrat ni realno razmišljati o tem da bi imeli v te namene svojega delavca, res pa je, da bodo celotna restavratorska in konzervatorska dela terjala nekajletna prizadevanja. Pomagali si bodo z zunanjimi sodelavci, ki bodo začeli sistematično urejevati najbolj pereče probleme, saj je ostalo še okrog 300 kv. m slikanih površin, poleg tega pa še slikane tapete, ki jih bo potrebno vzetijjz zidu in jih,,obdelovati" najmanj tri leta. Lepotni in zdravniški posegi v bogato umetniško zbirko v Pokrajinskem muzeju v Ptuju, so še ena od zahtevnih nalog, ki se jih bomo morali resneje lotevati, saj navsezadnje to ni samo problem muzejskih delavcev, temveč velika odgovornost vseh občinskih dejavnikov, da svojo preteklost ohranimo zanamcem v vseh njeni lepoti in mogočnosti, na pa le Se v dokumentih, da smo vse to nekoč imeli, nismo pa storili ničesar za ohranitev. šm Cirkovčani jutri na gostovanje v tujino Jutri zvečer odhaja folklorna skupina Vinko Ko rž e" iz Cirkovcna turnejo po ZR Nemčiji, kjer bo ostala do ponedeljka. Skupina se je odzvala vabilu naših zdomcev, ki so organizirani v društvo lomila Zdovca v Muenchnu in VVitsburgu. Prireditev, ki je organizirana je širšega pomena, kajti na Srečanju se bodo srečali se predstavniki iz Turčije, Italije in zdomci iz na.ših socialističnih republik. Skupino, ki jo sestavlja 20 plesalcev in 5 gla.sbenikov, bodo spremljali še predstavniki kulturne skupnosti Ptuj in nekateri predstavniki iz KS Cirkovce..Seveda se je prijaznemu vabilu odzval tudi naš zavod in novinar, ki bo spremljal skupmo, bo že v prihodnji številki poročal o zanimivostih srečanja zdomcev v ZR Nemčiji. Slikarji amaterji v Rogoznici Na območju krajevne skupnosti živi precej občanov, ki svoj prosti čas izpopolnjujejo z likovnim ustvarjanjem. Med njimi je nekaj talentov, ki bi se kot amaterji lahko je bila tako velika, da so po prvih uspehih julija 1938 v bojih do 15. septembra morali izročiti sovražnikom spet zavzete položaje. V teh bojih je bil Kveder kot komandir čete Ivana Cankarja ranjen v noči na 10. september Znova je bila prizadeta noga. Moral je v bolnišnico. Vsi drugi mednarodni borci pa so morali proti koncu septembra, kakor že vemo, iz bojišča. Kveder je spet prijel za orožje 26. januarja 1939 pri obrambi Katalonije. Takrat so ga imenovali s činom kapetana za operativnega častnika v štabu 45. divizije. Ko je sovražnik zavzel do 9. februarja vso Katalonijo, je čakal Kveder s španskimi borci ob francoski meji v Pirenejih na prehod v Francijo. Tja je odkorakal z jugoslovanskimi borci 11. ali 12. februarja kakor že vemo, iz bojišča. Kveder je spet prijel za orožje 26. januarja 1939 pri obrambi Katalonije. Takrat so ga imenovali s činom kapetana za operativnega častnika v štabu 45. divizije. Ko je sovražnik zavzel do 9. februarja vso Katalonijo, je čakal Kveder s španskimi borci ob francoski meji v Pirenejih na prehod v Francijo. Tja je odkorakal z jugoslovanskimi borci II. ali 12. februarja Franc Dolenc je prišel v Španijo zadnji od teh, ki smo o njih slišali, kakšna je bila njihova bojna pot v Španiji. Dolenc je bil rojen v Ptuju leta Bil je sin delavca, skladiščnika v žveplarni Haralda Scwaba v Pluju. Šolo je obiskoval v Ptuju in seje nato izučil za mizarja. Svojega poklica pa potem ni opravljal, ampak se je zaposlil v trgovini, ki jo je odprl na Ormoški cesti Franc Vnuk. To je bilo okrog leta V avtogaraži žveplarne pa si je uredil majhno delavnico za mizarstvo, kjer je delal po opravljenih delovnih urah v trgovini. V svoji delavnici se je sestajal z nekaterimi ptujskimi komunisti. V Španijo je prispel 9. septembra Tudi zanj ne vemo, kako je tekla njegova bojna pot. V knjižnih virih o španskih borcih iz Jugoslavije zvemo le, daje bil hudo ranjen pri Morelli aprila 1938, kar je povrzočilo njegovo smrt. Dolenc je bil precej visoke postave, temnih las in oči in prikupnega vedenja. Njegova fotografija je po zaslugi njegovega prijatelja mesarja lov. Tkalca ohranjena. Franc Lazar je španski borec, ki je odšel v Španijo iz Ptuja. Kdaj je v Španijo prispel pa ne vemo, kajti na seznamu španskih borcev ni tega podatka. Zato ga uvrščamo tudi v tem članku na konec pripovedi o ptujskih prostovoljcih v Španiji. Lazar se je rodil leta 1906 v Ptuju. Njegov oče je bil delavec. Franc je imel štiri brale oz. sestre. Po zadnjem otroku je njegova mati umrla, ko je bil Franc star štiri leta. Oče seje znova poročil. Otroci iz prvega zakona pa so kmalu dom zapustili. Najstarejši Frančev brat je odšel v Zg. Štajersko, kjer se je ponemčil in se je pojavil med okupacijo kot hitlerjevcc na Sp. Štajerskem. Franc pa jc živel po materini smrti pri Jakobu Beli v (iajah pri Desterniku v Slovenskih goricah. Ko je odslužil vojaški rok je dr. Potrč našel službo v ptujski bolnišnici. loda kmalu je odšel v Maribor, kjer je delal v tekstilni tovarni in se odlikoval v delavskem gibanju, leta 1936 je sodeloval v velikem štrajku tekstilnih delavcev. Sc vedno povezan z dr. Potrčem, se je odl«)čil za pot v Španijo. Za njegovo življenje v Španiji zvemo le iz spominov dr. Aleša Beblerja, ki piše, da se je srečal z nekim Plujčanom, ko so republikanci zavzeli avgusta 1937 mestece Kinto v Aragonu. Beblerja je zadel v neki stavbi strel v koleno. Oslal je sam v prostoru. Kmalu pa je vstopil Ptujčan in mu takoj pomagal. Pohitel je namreč po nosila. Bebler navaja, da je Slovenec iz Ptuja padel čez nekaj dni v bojih pri kraju Belhite. Ker je padel Dolenc leta 1938, je bil žrtev b()jev pri Belhite leta 1937 lahko le Ptujčan Franc Lazar. Lazar je bil črnolas. črnih (»či in visok 164 cm. Njegove slike ni v mu/eju. Prosimo, da jo izroči našemu uredništvu kdo (»d njegovih znancev, če jo ima, pa tudi. če je slika skupinska. Slika bi bila objavljena v albumu slovenskih španskih borcev, padlih v Španiji. Želimo si ludi pisem španskih borcev, če jih kdo hrani, da bi tudi z njimi izpop«)lnili zgodovino ljudi in bojev proti temnim silam fašizma. (Konec) uspešno uveljavljali tudi v širšem prostoru. V okviru krajevnega praznika so v domu Slovenskogoriške čete pripravili razstavo svojih del, ki sojo odprli 12. septembra, odprta pa bo do vključno nedelje, 19. septembra. Razstavljajo: Branko in Samo Gorjup, Izidor Gnilšek, Vilma Kac, Franc Simonič, Maks Menoni in Lea Segula. Glede na to, da je na območju krajevne skupnosti še več slikarjev amaterjev, razmišljajo o tem, da bi v okviru prosvetnega društva Alojza Arnuša ustanovili tudi likovno sekcijo. FB Delo slikarske kolonije na Borlu Minuli četrtek so se na Borlu zbrali že osmič po vrsti umetnikislikarji iz Slovenije in Hrvaške. Upravni odbor slikarske kolonije,,poetovio" jih je letos povabil sedemnajst, žal pa se nekateri zaradi zadržanosti vabilu niso mogli cxlzvati. Trinajst slikarjev v teh dneh že ustvarja na območju slikovitih Haloz in Slovenskih goric: iz Maribora: Janez Vidic, Slavko Kores, Tošo Primožič, Lajči Pandur, Oto Polak in Zlatko Zei, iz Zagreba: Viktor Goričan, Zlatko Kauzlarič, iz Ljubljane: Leon Koporc, iz Slovenj Gradca; Karel Pečko in Jože Tisnikar, iz Kopra: Slavko Batista, Janez Molk in iz Ptuja: Albin Lugarič. Duhovni vodja letošnje slikarske kolonije paje Janez Vidic. Na četrtkovi otvoritvi slovesnosti na Borlu, je direktor mariborskega muzeja in član upravnega odbora kolonije Sergej Vrišer, umetnike pozdravil v imenu upravnega odbora in jim zaželel tudi v letošnjem letu uspešno delo v tej kulturni akciji, ki ni samo koristna za Ptuj, temveč tudi za širšo Slovensko kulturno dejavnost. Boriski likovni kolektiv je pozdravil tudi Branko Gorjup, predsednik skupščine občine Ptuj in jim zaželel, da bi s svojim plemenitim delom ponovno ustvarili nekaj enkratnih likovnih del, na katerih bodo poleg naših idiličnih krajev tudi naši dobri ljudje.,,borlska slikarska kolonija Petovio, se vse bolj razvija in razcveta," je poudaril tovariš Gorjup,,,in prav je, da svet spoznava delo in trpljenje našega človeka, ki si v potu svojega obraza služi vsakdanji kruh po haloških bregačah." Predsednik skupščine kulturne skupnosti Ptuj, Vladimir Ban, pa je v svojem pozdravnem govoru posebej naglasil, da je vesel, da lahko letos že osmič pozdravi v naši sredini najdražje prijatelje, ki bodo ves čas svojega dela živeli med našimi prijaznimi ljudmi in upodabljali prelepe haloške gorice. Umetniki-slikarji so v tem tednu obiskali tudi Destrnik v Slovenskih goricah, kjer so si prav tako poiskali vsak svoj motiv, danes pa Sergej Vrišer, direktor pokrajinskega muzeja Maribor in član UO kolonije ob otvoritvi na Borlu.. imajo že tradicionalni,,festival" v naravi na Velikem vrhu pri Samo- Ijenkovih, ki so bili lani sprejeti kot častni člani kolonije. Včeraj so se umetniki udeležili tudi otvoritve razstave lanskih del v paviljonu Dušana Kvedra v Ptuju, v soboto pa bo na Borlu zaključna slovesnost ob letošnjem osmem srečanju slikarjev v slikarski koloniji,,poetovio". M. Sneberger Teden Komunista - meseci liulture OB TEDNU KOMUNISTA, KI BO V PTUJSKI OBČINI OD 7. DO 13. NOVEMBRA SMO PRIPRA VILI RAZGO VOR Z DIMČETOM STOJ- ČEVSKIM, ORGANIZACIJ SKIM SEKRETARJEM KO MITEJA OBČINSKE KON FERENCE ZKS PTUJ. NA VPRAŠANJE, KAJ POMENI TEDEN KOMUNISTA, KAK ŠEN JE NAMEN IN KATE RE REZUL TA TE PRIČAKU JEMO OD TE VELIKE AK CIJE, KI JE PRED NAMI JE DIMČE STOJČEVSKI OD GOVORIL: Letošnji teden Komunista, ki ga prireja uredništvo slovenske izdaje Komunista je v bistvu nadaljevanje akcije, ki jo je v lanskem letu začelo uredništvo Komunista na temo 50 let pisane partijske besede. Letošnja akcija se nadaljuje na temo ČL0VI:K, DELO, KULTURA". Menim, da je to pomembna tema, katere namen je pospešiti podružbljanjc kidturc na temelju samoupravnega koncepta. Gre predvsem za to, da približamo, ocenimo, v bistvu pribhžaimo kulturo in kulturno pohtiko slehernemu objektu, ki naj postane nosilec kulturne politike v najširšem smislu besede. Mislim pri tem na kulturno skupnost, delegacijo, na združ^-no delo. Cilj tedna Komunista je tiu.li v tem, da niobilizir;uno delovne ljudi in občane, organizirane v SZDL pod idejnim vodstvom ZK, da bi celotna akcija prispcv;ila k uveljavljanju marksistično idejnih, estetskih meril v kulturi s;inioupravnc sociahstične družjjc. Zato sama akcija ni trenutna, temveč jc dolgoročna in široko zasnovana. O uveljavljanju kulturne pohtike je spregovorua tudi 27. seja K OK ZKS Ptuj, sprejeti sklepi pa zavezujajo vse DPO, pral vsem pa komuniste v krajevnih skupnostili, dclovnili organizacijah, TOZD in drugod, da pristopimo k izvajanju kulturne politike v celoti." Kako jc delovna skupina sestavila program ob tednu Komunista? Sam program jc razdeljen na več nivojev. Gre za tri javne tribune, ki bodo v KS Majšperk in Destmik ter v delovm oreanizaciji TGA..Boris Kidrič" Kidričevo, pa tudi v Ptuju. V mesecu septembru m c^tobru morajo potekati v vseh družbeno-noutičnih organizacijah tako v ZK, SZDL, sindikatih in ZSMS razprave o vlogi in pomenu kultura, o kulturni dediščini, o kulturni dejavnosti v kraju kjer delovni ljudje in občani prebivajo, o tem, kako jim pribužati kulturo. Ta razprava bi morala dati osnovo za program želja in potreb SIS kulture v občini. Ta program bi potem zajemal res potrebe in želje delovnega človeka in občana. Javna tribuna v krajevni skupnosti Majšperk, ki bi jo pripravil svet ZK in ostale družbeno-politične organizacije, bua bi 8. novembra in vezana na temo, koliko občan v KS prispeva Dimče Stojčevski, organizacijski sekretar komiteja OK ZKS Ptuj.. k obukovanju kulturik? politike, kako sc DPO vključujejo v kulturno pohtiko... Gre za ;iktivnost občanov na področju šport:i, kultiuno umetniško udtjstvovanjc, spremljanje tiska, radia, televizije, kulturniii prirctlitev itd. Hkrati bi KS pripravila razstavo del slikarja amaterja tovariša Skoka. Na javno tribuno bi povabili tudi l''ranca Šahja, člana IK P ("K ZKS, ki bi v razpravi pripomogel k obhkovanju nad;djniili konnccptov kulturne politike. Gre pa za delovanje občanov v KS in delovanje delovne organizacije na področju v krajevni skupnosti. V TGA bi na javni tribuni oprcdelih, kakšna je vloga sindikata, komisije za kultiuro in kiikšni so njeni programi. Kako se v samoupravnem sckializnni znotraj delovne organizacije uvaja in izvaja kulturna politika, kako jo uresničujejo dclegac^e, samoupravni organi itd. Govorili bi o estetsko urejenem ddovncm okolju, ki jc tudi del kulturne politike. Za zaključek tribune, ki bo 9. novembra 1976 na bi imdi tudi predstavo cjedališkc igre Lizika. ' V Destrniku bi se naj predstavilo občinstvu pionirsko ^edahšče iz Prelog*a iz SR Hrvatske, osnovna šola pa bo pripravila razstavo del učencev, dijakov, študentov, vaščanov. Tribuna, ki bo 11. novembra 1976, bi naj dala odgovor na to, kako mlad človek doživlja kulturo, kako na tem področju delati z mladim človekom. V Ptuju predvidevamo, da bi Študijska in ljudska knjižnica in Pokrajinski muzej Ptuj od 8. do 29. novembra pripravila razstavo marksistične literatiue in ustvarjalnost na kulturnem področju med NOB in vse do danes. Razstava, ki bo v paviljonu Dušana Kvedra bo hkrati prispevek k praznovanju Dneva republike. Ob obisku večjih skupin mladine pa bi ZZB pripravila predavanje, oziroma eden od borcev bi naj pripovedoval o svojih doživljajih v narodnoosvobodilnem boju ah v koncentracijskem taborišču. To bi bila chalektična povezava med revolucijo, ki se je začela, med revolucijo, ki so jo vodih naši tovariši in likrati prikaz, kako ta revolucija teče preko kulture in kako jo danes izgrajujemo. V samem Ptuju bi v času od 1. do 14. novembra v izložbenih oknih pripravili razstavo arhivstva, glcdaliskili hstov, likovna dda, tehniko, dessin, tako da bi Ptiij v tem tednu dobil svečano obeležje. Menimo, da je potrebno, da tudi Radio-Tednik posveti v tem času vprašanju kulture čim več prostora. V tem tednu bo izšel tudi bilten kidturne skupnosti Ptuj, v katerem bo zabeleženo, kaj so do danes dosegh, bilten pa bi predstavljal dokument za nadaljnje delo." Ob zaključku te vchke akcije so pripravljene za najbolj aktivne osnovne organizacije ZKS in posameznike tudi nagrade. Da, tako kot lansko leto, ko jc občinska organizacqa ZKS v Ptuju prlxllagala uredništvu slovenske izdaje Komunista 10 osnovnih organizacij za dobitnike priznanj, slovenska izdaja Komumsta daje tudi letos nagrade najboljšim. Gre za zlato značko, ki jo bo na predlog občinske organizacije prejel najboljši posameznik, zlati emblem bo prejela osnovna organizacija, ki bo najbolj aktivna. 211ati znak pa bo uredništvo slovenske izdaje Komunista podelilo najboljši občinski organizaciji ZKS v celi Sloveniji. V prodaji pa so tudi značke, posvečene Komunista." tednu N. Dobljekar

10 10. stran TEDNIK - četrtek, 16. septembra 19),^ Danes bom brez kakega uvoda prešel v bistvo stvari in sicer osrednjega problema, ki letos enako tare vse ljudi, ne glede na politično, versko ali kako drugo opredelitev. Začel bom torej z vsem enakim vzdihom OH PA TO VREME Resnično, na nobeno stoletno pratiko, na nobenega vremenskega preroka, na nobeno letno zakonitost in na nobeno sodobno-znanstveno in ne šarlatansko vremensko napoved se človek ne more več zanesti. Ne zamerim toliko vam, tovariš urednik in vašenm vremenarju, saj on napoveduje za dober teden v naprej, zato ni čudno, da ga tolikokrat kresne mimo. Bolj zamerim šolanim in drugim visokokvalificiranim pokhcnim napovedovalcem, ki zvečer napovedo, da bo drugi dan lepo vreme, v resnici pa cel dan dežuje, ali pa pravijo,,padavine bodo poslopoma ponehale", v resnici pa se njihovo padanje stopnjuje v prave nalive. Lahko je tudi obratno, vendar to ni važno, bistvo je samo v tem, da vreme nikakor noče ubogati naših in tujih vremenskih napoved ovalnikov. Zato si moramo pomagati sami s tem, da se obrnemo nazaj k naravi, ker le sprotno opazovanje narave nam lahko pomaga, da lahko postanemo sami svoji vremenski napovedovalniki. Topogledno (nima zveze s tistimi, ki topo gledajo ali mislijo) so najbolj srečni tisti, ki imajo osebnega vremenskega preroka v obliki revmatizma, stare zlomljene kosti ali zaceljene rane. Ta teorija pa ne drži za zaceljene srčne rane, tiste se bojda najrajši odpirajo, kadar je lepo vreme in mesec sveti celo noč, vendar topogledno še jaz ne smem imeti tozadevne prakse. V skladu z vodilom, da se moramo po vse modrosti vračati vedno nazaj k naravi, sem tudi jaz obiskal svojega bratranca v Halozah, katerega oče je moj stric, obenem pa pravi ženij (piši genij) glede napovedovanja vremena. On je tako brihten, da ti lahko za deset let nazaj pove, kakšno je bilo kdaj vreme, o večjih vremenskih katastrofah pa ve povedati za 50 let nazaj. Poleg tega ima tudi celi kup naravnih indikatorjev ali po slovensko pokazovalcev, ki čisto točno povedo, kakšno bo vreme naslednji dan, teden, letni čas itd. Pri tem se vestno poslužuje tudi najsodobnejših produkcij tehničnega sveta. Naj bom konkreten: Vsi veste, da preko nas stalno preletavajo razni boeningi, caravele, iljušini, jumbo-jeti in drugi taki visoko-leti, da puščajo ti za samo dolge bele črte kemičnih izparin (kako se točno imenuje še ne vem, ker tega pri kemiji v osnovni šoli še nismo vzeli). No vidite, ta tehnični,,čudež" si je podredil moj stric, na njegovem videzu ugotavlja, kakšno bo vreme. Ta svoj tehnični izum, je meni odstopil brez obveznosti, jaz pa ga bom posredoval vam, dragi bralci. Vendar prosim društvo za inovacije, da me sprejme za svojega častnega člana, patentni urad pa, da ta moj izum patentira, kar pomeni, da ga ne bo imel pravice nihče drugi več izumiti. Sest resnic tega izuma pa se glasi: 1. Kadar se pojavljajo za potniškimi letali s prostim očesom vidne bele črte, je zagotovo lepo vreme. 2. Ce te črte hitro izginjajo, bo hladno in lepo vreme še nekaj časa držalo. 3. Ce črta dolgo časa ostane kompaktna, bo lepo in toplo vreme. 4. Ce se črta hitro ukrivi ali postane valovita, bo vetrovno. 5. Ce se črta kmalu razleze v prosojno meglico, obeta spremenljivo vreme. 6. Kadar črte sploh ne vidimo, temveč samo slišimo oddaljen hrum motorjev nadzvočnih letal, je zanesljivo oblačno, lahko pa tudi deževno vreme. Kdor tem resnicam ne verjame, se naj sam prepriča. Naj gre v naravo, ali vsaj na prosto, odkoder bo lahko opazoval tehniko pod milim nam nebom in se bo lahko sam prepričal kakšno bo vreme. Ce mu bo kdaj pri tem opazovanju potrebna marela, bo to dokaz več, da bo tisti dan oblačno s padavinami. Vas pozdravlja vaš posebni dopisnik, tokrat v vlogi zanesljivega vremenskega napovedovalca. Razpisna komisija sveta za program pri MESTNEM KINU PTUJ RAZPISUJE delovno mesto individualnega poslovnega organa - DIREKTORJA POGOJI: Kandidat mora poleg splošnih pogojev, ki so določeni z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje: da ima srednjo strokovno izobrazbo splošne smeri z najmanj tri leta prakse ali nepopolno srednjo šolo in pet let prakse na vodilnem delovnem mestu v kinematografiji; da ni bil obsojen za kaznivo dejanje ali gospodarski postopek; da ima organizacijske sposobnosti in moralnopolitične kvalifikacije. Rok za prijavo je 15 dni po objavi. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev sprejema razpisna komisija sveta za program pri MESTNEM KINU PTUJ. mladi dopisniki PRI NAS OOMA Stanujemo v Zakhi. Pri hiši nas jc dvanajst ljudi. Od tega nas je pet otrok. Najstarejši hodi v osmi r;izrcd, srednji v petega, jaz pa v drugi riizred. Dva še nc hodita v šolo. Največ pozornosti posvetimo šestmesečnemu Andrejčku. Včasili se tudi skregamo, čc je kaj narobe. Zvečer glediuno televizijo. Mama, ko drugi gledamo televizijo, Uka. V potek pomagam nuuni pri delu, da zvečer laliko v miru gleda film. Oče in stric l'ilip najrajši spita ah bereta časopis. Babica si vedno poišče delo, zvečer pa utrujena zaspi. Skozi okno vidimo delavce, ki liitgo z delom pri motelu. Imamo dve kravi; Zoro in Piko in dva telička. Včasih je teliček tako razigran, da ne morem iz hleva. R;u.ia pobirani jajca. Zvečer pomagam babici pri delu. Babica molze, jčiz, pa nosim kravam seno in čistim hlev. Simona Maučič, 2/b, OŠ Martina Koresa, Podlehnik NAŠA KRAVK A Mi imamo kravico in dva telička. Kravi je ime Rička. Zelo je pridna. Ima dosti mleka in vozi gnoj na njivo. Mamica jo hrani in čisti. Krava je koristna domača žival. VALERIJA ZlIRAN, 1. a. O..,,Maksa Bračiča" Cirkulane BILI SMO NA IZLETU V četrtek smo prišh v šolo ob 6. uri. BUi smo zelo veseli, ko smo zagledali avtobus. Med potjo smo videli marsikaj zanimivega. Pred Ptujem smo videli veliko štorkljo. Bila mi je zelo všeč. Med vožnjo smo si prepcvah. Peljah smo se skozi Slovenske Konjice in Celje. Ustavili smo sc šele v Šempetru. Ogledali smo si rimske iopanine. Potem smo se peljah po vijugasti cesti v Logarsko dolino. Zagledali smo velike skale, med katerimi se jc bleščal sneg. Ustavili smo se pod slapom in si ga ogledah. To je zelo velik slap. Voda pada z veliko liitrostjo s skale. Nekateri smo bili čisto pod slapom in smo bili mokri. Šli smo v planinsko kočo, kjer smo si kupili ore, pa tudi razne spominke. Nato smo se zopet odpravih v avtobus. Vožnja ni dolgo trajala, ko smo se ustavili v gostišču sester Logar. Tam smo naročili enolončnico. Medtem, ko smo čakau na enolončnico, smo se igrah na travniku. Ko smo se najedli, smo sc odpravili domov. Ustavili smo se v Slovenskih Konjicah. Tam smo si kupili sladoled. Domov sem prišel utrujen. Roman Cesar, 3/a, OŠ Martin Kores", Podlehnik KAJ \ SK SI LAHKO /(.ODI V ENI SAMI MINITI Zamišljena sedim ob odprtem zveu, nc ljubi se mi učiti. Zagledam se skozi okno. Po drevesih letajo ptički, listje je začelo zeleneti; vse to me bolj pritegne kot pa odprti zvezek na mizi. Misli mi zdrvijo drugam. Joj, kaj se bo vse pripetilo jutri? Danes sem bila vprašana. Pogojna ocena je padla v redovalnico.,,do jutri se nauči in javi!" Grozeč glas in dvoje oči se /abode v mene.,,si razumela?" nic vpraša učitelj. Iz njegovega glasu še vedno čutim grozo.,,sem" izdavim komaj slišno. Spet glas:,,sedi!" Sedem. V hipu moje misli preblisne podoba. Na cesti vidim majhno deklico. Hodi menda v drugi ali prvi razred. Brc/miselno steče čez cesto k prijateljici. Zavore škripljejo, bolestni krik, karanje šoferja, zavijanje sirene, vse to nekje v svetu v eni sami minuti. Nekemu državniku bo v tej minuti prišlo na misel, da bo vrgel atomsko bombo na revno afriško ali azijsko državico. Spet drugemu, da bi se iz jeze napil, tretjemu, da bi ukradel veliko denarja. Neka sedcmnajstletnica se ukvarja z mislijo, da bo v vodo vrgla svojega pra\kar rojenega otročiča, saj z otrokom vendar ne ^me domov. Nekje na drugem koncu bosta starša presrečna, saj se jima je rodil sinček. Na svetu jih bo to minulo umrlo nekaj sto. Koliko mojih vrstnikov se ravno sedaj poti in piše matematično nalogo? Uh, ta grozna minuta! Kaj vse se lahko zgodi ravno sedaj? Ta moreča, grozna in prijetna minuta. Dragica Kolednik, 8/b, OŠ Majšperk SKI ( ANJI S HLAPt I M JI RMJI M (domišlijski spis) Šc vedno so svetile na nebu zvezde, čeprav sta se kazalca na uri pomikala proti jutranjim uram. Nebo je bilo nekako čudovito svetlikajoče sc od meseca, ki je bil tokrat še posebno svetel, kakor še nikoli doslej. Na počitnicah sem bil in tedaj sem ga opazoval, sledil sem njegovemu potovanju po neskončnem nebu, opazoval njegove prijateljice zvezde. Današnjo noč sem prebedel vso pod milim nebom. Začelo seje daniti. Nedelja je bila, ko me zbudi /von iz zvonika v bližnji cerkvi. Po napornem, vendar ziinimivem opazovanju meseca sem le malce zaspal. Na dvoriščih so se začeli oglašati petelini. Za hip sem prisluhnil njihovemu petju, ki me je spominjalo na žalosten mesec to noč. Na prag jc stopila teta in globoko vdihnila sapico svežega jutranjega zraka. Pri sosedovih se je oglasil pes z nenavadnim rjovenjem. Teta je stopila na vrt in pogledala, kaj se dogaja. In kaj je videla? Na seniku je stal mož in krilil z rokami, vpil in klical na pomoč. Ni minilo pol ure in že so pritekli vsi radovedni vaščani, da bi si ogledali lega človeka. Tudi jaz sem ga videl. Bil je slaboten, skromno oblečen in obut v čevlje iz blaga, ki je bilo že skoraj vso raztrgano. Nekateri so ga začeli obmetavati, češ da je kradel. Resnično so ga spravili v veliko sramoto.,,ljudje, vendar on je le samotar!" je dejal eden iz množice.,,kakšen samotar le, tal je, lju!" je vliknilo vso ljudstvo in ga začelo obmetavali s kamenjem..meni pa je bilo hudo. Prijel sem starca za rokav in ga vlekel v tetino klel. Ko sem si ga lamle natančneje ogledal, sem opazil na njem veliko krvavih ran, na rokah veliko žuljev, kar mi je dalo misliti, da je človek nedolžen, da je ta človek veliko garal in da mu je nekdo storil krivico. Ko sem si ga tako ogledal, me je streslo. Vprašal sem ga polgasno:,,kdo si, mož ubogi, od kod prihajaš in kje je tvoj dom?" Najprej je dvignil glavo z veliko brado, si z roko popravil brke in z težkim glasom dejal:,,jernej sem, hlapec Jernej. Štirideset let sem garal in se mučil, štirideset težkih let in sedaj me je nagnal, iz hiše me je vrgel in z^i putnil vrata za mano. Tako moral v svet s trebuhom ^ kruhom." ' Videl sem, da je zgaran in laf^,,počakaj!" in skočil sem v ka^, vzel kolač, ki je ostal od večerje j' še malo zaseke sem iztaknil. sem stopil spet v klet, je starec sed^ zamišljen in strmel v tla. Ponu* sem mu kruh in zaseko. Sklenih roki in prosil. Ko sem mu namigj je vzel kruh, si ga odlomil in z roj] segel po zaseki. Pojedel je vse, jj mi s solzami v očeh zahvalil in šel. Srečanje z Jernejem je bi, kratko, vendar drago zame in zanj Srečko Vajdj l.iterarno-novinarski kroj^j Osnovna šola,,boris KidriJ- Kidričev, MOJA SESTRICA Moja sestrica je stara eno let^ Ime ji je Simona. Ko gresta oi\ in mamica v službo, jo morai! pazili. Igrava se z avteki in z žogo Imam jo zelo rad, ker je pridna. 1 DAMIJAN ZMAZEK, 1, O. S.,,Maksa Bračiča' Cirku]g Stara sem enajst let. Ko sem bi majhna, smo živeli v siromašt liiši, ki sta jo oče in mati s težavi doma trdo delati. Toda sedaj jež bolje. Oče ima boljšo službo i potrebno več tohko delati. Imam očetove in materine roke. Tudija Podlehniku. Želela bi, da bi ji TO SEiri JAZ kupila. Oče ie moral daleč službo; le redkokdaj je prišt domov. Z njegovim majhnit zaslužkom smo se s težav preživljali. Tudi mati je moral bolje zasluži. Tudi materi i novo hišo, ki so jo zgradil jim rada pomagam pri ddi Osnovno šolo obiskujem uspešno končala in se nefe izučila. Anica Ovčai 4/a, OŠ Martma Kores Podlehra Širok odziv akcije,,striček Cvenk" Na zadnji seji sveta mentorjev pionirskih hranilnic, ki je bila obenem prva v novem šolskem letu, so predlagali in ocenili prvo fazo tekmovanja Striček Cvenk". Po podatkih, ki jih je na seji posredovala Danica Strelec, referent za propagando in varčevanje pri KB Maribor, Kvalitetno blago po ugodnih cenah v prodajalnah trgovskega podjetja IZB/RA NAJBOUŠAKAVAJE PTUJ MERCA TOR KAVA DELAVSKA UNIVERZA PTUJ Osojnikova 1, tel podružnica Ptuj, zajema pionirsko varčevanje že 55,60 odstotka vseh učencev na osnovnih šolah v ptujski občini: v številkah izražen gornji podatek pa kaže, da je v pionirsko varčevanje od skupaj 8789 učencev, vključenih v pionirsko varčevanje kar 4887 pionirjev - varčevalcev. V tekmovanje Striček Cvenk" se je vključilo učencev ali 22 odstotkov vseh pionirjev varčevalcev. Podatek je več kot razveseljiv zaradi poznega začetka same akcije. Tudi v nadaljevanju bo velika pozonost veljala čim večjemu vključevanju pionirjev v pionirsko varčevanje oz. v akcijo Striček Cvenk". vezana okna gradbeno pohištvo apno izdelke Gorenja salonitne plošče in drugi gradbeni material Na seji so med drugim še ugotovili ob obiskih v nekaterih pionirskih hranilnicah, da kartice niso povm usklajene s stanjem n firanilnih kri ji žicah. Z obiski' pionirskih hranilnicah bo tu v prihodnje treba nadaljeva in ob tem računsko uredi kartoteko. Posebno skrb bo tudi letošnjem letu veljala opreti pionirskih hranilnic: v I namen bo potrebno obisku hranilnice in ugotoviti kje] oprema najbolj potrebna, h dveh šolah, to je v Naraplp in v Gruškovju, še ni zaživi delo pionirskih hranilnic, i to je bil na seji sprejet skk\ da se čimprej pristopi ustanovitvi pionirskih hran nic tudi v teh šokih, vendar I za delo mentorjev trel pritegniti starše, ker učitelji na omenjenih šolah ^ preobremenjeni z redni šolskim delom V Izbirinem centralnem skladišču M ZAHVALA Ob izgubi našega dragega sina in brata Ivana Zmauca iz Mestnega viha 9 se iskreno zahvaljujemo v.sem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti in mu poklonih vence in cvetje. Posebd hvala njegovim prijateljem, sosedom za vso pomoč, KK obrat Stuki, KS Grajena, pevcem iz Destemika, g. župniku in vsem, ki so nam stali ob strani. Žalujoči: oče, mati in sestra RAZPISUJE VPIS V SEMINARJE IN TEČAJE: tečaje nemškega jezika v treh stopnjah začetni tečaj angleškega jezika tečaj za voznike viličarjev in elektrovozičkov tečaj za upravljavce gradbene mehanizacije tečaje šivanja in krojenja gospodinjsko-kuharske tečaje tečaje iz higienskega minimuma seminarje in varstva pri delu Rok prijave: do 30. septembra 1976 Delavska univerza Ptuj Obiščite jih pričakujejo vas! PROJEKTIVNI BIRO PTUJ p. o. Trg mladinskih delovnih brigad 2, telefon , objavlja prosti delovni mesti: 1. Eno delovno mesto diplomiranega inženirja arhitekture pripravnika 2. Eno delovno mesto gradbenega tehnika smer visoke gradnje - pripravnika. Objava velja do 30. septembra 1976.

11

12 Po sušnem obdobju v zgodnjem poletju smo zopet dobili dovolj padavin tako, da je izpad, ki je nastal pri pridelku otave vsaj delno nadomeščen z tretjim odkosom otavičem. Nastane pa vprašanje, kako pospraviti otavič, ker ni več dovolj lepih in sončnih dni, da bi ga lahko posušili. Iz te zagate si bomo pomagali edinole s siliranjem otaviča. Otavič lahko siliramo v stolpne silose ali pa na kupe pokrite s plastično folijo. Ker se otavič brez dodatkov zelo težko silira ga moramo na pol posušiti, tako, da vsebuje še % vlage. Pri siliranju v stolp naj bo odstotek vlage nekoliko višji cca %, ker na pol oveli otavič v stolpnem silosu ne moremo dobro potlačiti, zalo obstoja nevarnost, da se nam bo v zgornjih plasteh segrel in splesnil. Na vrhu stolpa moramo silažo dobro pokriti s plastično folijo in jo obtežiti z vlažno travo. Otavič je priporočljivo mešati s koruzno silažo, taka mešanica se zelo dobro silira in daje silažo z zelo dobro hranilno vrednostjo. Ker večina naših kmetij še nima stolpnih silosov se za siliranje otaviča lahko poslužijo siliranja v kup, ki ga pokrijemo s plastično folijo. Ta način siliranja je zelo preprost in ga lahko uporabimo na vsaki kmetiji. Otavič pokosimo in ga na pol posušimo, tako, da vsebuje samo % vlage. Nato ga s samonakladalno prikolico poberemo in ga vozimo na podolgovati kup širine 3,5 4 m, višine največ do 1 m, dolžina pa je odvisna od količine otaviča, ki ga imamo na razpolago. Kup neprekinjeno tlačimo z traktorjem,,tlačenje nadaljujemo še kakšno uro, po tem, ko smo nanj zapeljali zadnjo prikolico trave. Ko smo končali tlačcnjc iopamo tik ob kupu jarek globok cm. Vanj /akopljemo plastično folijo širine 4 m in debeline 0,15 mm. Za to potrebujemo plastično folijo širin 7 m, ker pa tako široke folije pri nas na tržišču ni, vzamemo 2 foliji širine 4 m in jih na sredini kupa prekrijemo. Obe foliji zlepimo na sredini kupa z tekočim ibitolom, nato pa Kup prekrijemo še z 20 cm debelo plastjo gnoja, peska ali zelene trave. Kup zaščitimo, da nam živali ne poškodujejo plastične folije. Po 4 tednih lahko silos odpremo in pričnemo krmiti živini. Ce otaviča ne moramo dovolj posušiti dodamo silaži ob siliranje 1 2 "/o živinske soli, sol moramo med travo enakomerno pora/deliti. Premala količina soli nimajo zadostnega učinka. Tudi koruzo lahko siliramo v kup na isti način kot otavič, ker se koruza zelo lahko silira, ji ni potrebni) dodati nobenih dodatkov. Pri tlačcnju kupa s traktorjem moramo biti previdni, zlasti ko tlačimo ob straneh, da se nam traktor ne prevrže. Za siliranje v kup moramo izbrati suho povišano mesto, da nam pod silos ne zateka v(xla. Silažo silirano v kup si lahko zainteresirani živinorejci ogledajo na Živinorejsko veterinarskem zavodu v Ptuju na Ormoški cesti 28. K siliranju otaviča je potrebno pristopiti čimprej, če na pokošeni travnik potresemo še kg KAN-a na ha bomo imeli še izdatno pašo do pozne jeseni in si na ta način prištedili precejšnje količine suhe krme za zimo. Zaradi specifičnih vremenskih razmer je zorenje poljskih pridelkov, predvsem koruze nekoliko zakasnilo in obstoji nevarnost, da rastline ne bodo dozorele. Zato predlagamo, da si kmetovalci za ublažitev posledic suše pripravijo čimveč silaže, v katero naj vključijo vse nedozorele rastline, ki jih naj primešajo z gornjim. Stab za pdpravo posledic suše. 19. september praznik občine Arandjelovac v spomin na leto osvoboditve, slavi pobrateno mesto Arandjelovac v Srbiji, v osrčju Sumadije, 19. september kot svoj občinski praznik. Skozi venec številnih prireditev se ob praznovanju znova vrača misel v preteklost, v čas herojske borbe za osvoboditev in v čas, ko so se kalile čvrste spone bratstva in prijateljstva med jugoslovanskimi narodi in narodnostmi. Mesto ob vsakem praznovanju postaja bogatejše za vrsto delovnih pridobitev; v kulturnem navdihu praznovanja pa dosega nedvomno svoj višek v vsakoletnem pregledu jugoslovanske umetnosti Ambasadi republike Avstrije v Beogradu Zveznemu sel(retariatu za zunanje zadeve SFRJ Delovni ljudje in občani občine Ptuj zbrani na protestnem zborovanju 14. septembra 1976 z veliko ogorčenostjo in iskrenimi čustvi izražamo neomejeno solidarnost slovenski in hrvaški narodnostni skupi osti in njihovemu boju za pravice. Najostreje protestiramo proti politiki republike Avstrije do slovenske in hrvaške manjšine, ki omejuje njune pravice in svoboščine ter neovirano izražanje in uresničevanje njihovih nacionalnih čustev, nacionalnih pravic in nacionalnih svoboščin. To je popuščanje naciaialno šovinističnim silam, ki s svojo politiko spominjajo na tiste mračnjaške sile, ki so še v nedavni preteklosti počele krvave zločine nad vsemi narodi, demokratičnimi silami in ljudmi Evrope. Z odobravanjem sprejemamo dejavnost Skupščine SFRJ in njenih organov pri vsestranski podpori Koroškim Slovencem in Gradiščanskim Hrvatom ter se hkrati pridružujemo zahtevam za takojšnjo intemacionauzacijo koro3cega vprašanja in sprožitev problema pred Organizacijo združenih narodov. Delovni ljudje in občani občine Ptuj,,Mcrmcr" i zvuci", skozi katerega se vije festival likovne umetnosti, gledališča, glasbe in poezije; to je pravo sozlitje prirode in umetnosti. Park Bukovičke banje se je zapisal med najlepše parke v Jugoslaviji s prekrasnimi cvetnimi alejami in bogastvom najrazličnejše flore. Postal je središče, gostitelj v svetu poznanega kiparskega simpozija,,beli Venčac" in pregleda jugoslovanske umetnosti,,,mermer i zvuci", ki Na domačiji na Kogu pri Ormožu, sem pred dnevi obiskal najstarejšo občanko v občini Ormož. Ime ji je Ana Vogrinec, živi pa shipaj z 72-lemo hčerko. V mesecu juliju je bila Ana stara 96 let in si je tako na svoja šibka pleča naložila že 9 križev, kot se temu po domače reče, pravzaprav si nalaga desetega Preživela je vse tisto dobro in slabo, kar pač živ Ijenjena Kogu nudi Na Kogu se je rodila in kot sama pravi, da bi na Kogu tudi rada umrla ter tako za večno bila povezana z lepo, idilično pokrajino, kjer je poleg lepote tudi mnogo trdega dela in življenja Recepta za dolgo življenje nam Ana ni zaupala. Pravi, da takega recepta ni. Življenje teče hitro, kolo življenja se od časa do časa zavrti počasneje. Ana pravi, daje njeno življenje že dolgo, da se že kar vleče to životarjenje. Ugotavlja, da morda zato, ker ni bila mnogo po svetu. Kot sama zatrjuje v Mariboru še nikoli ni bila, bila pa je v Ljutomeru, Ormožu in Ptuju. Dalje pa ji ni uspelo.,j>jisem mogla,'. pravi,,bila sem dninarka, kasneje vinačaika, zato sem bila kar naprej privezana na domačo zemljo in delo. Pa tudi moža mnogokrat ni bilo doma in sem tako morala jaz skrbeti za družino in gospodarstvo. Mož se je šel dvakrat vojskovat, mene je pustil samo doma in zato nisem nikamor mogla, še do sosedov tesco, kaj šele v Maribor ali kam drugam. No, ko sem takole bila vezana na dom, se je moje kolo življenja vrtelo bolj počasi. Danes pravzaprav ne vem, kaj vse se dogaja okrog mene." In Ana nadaljuje;, Z menoj so križi in težave, sedaj O ORMOŽU O KADROVKSI POLITIKI Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci SZDL Ormož je poleg kadrovskih vprašanj v OK ZSMS Ormož in relekcije ravnateljev osnovne šole Ormož in Središča, razpravljal o kadrovski politiki v Dober gobars/ci plen občini Ormož. Predsednik OK SZDL Ormož, Silvo Bedrač, je spregovoril o bolj načrtnem kadrovanju in imenovanju kadrov v organe občine, delovne organizacije in osnovne šole. Poleg politično-moralnih kvalitet bi Andrejček s svojim orjakom" iz vrst jurčkov. Te dni srečujemo v naravi številne posebnosti, tudi v različnosti jesenskih plodov, tako v naravnem okolju kot na področju kmetijske proizvodnje. Trenutno so najbolj iskane prav gobe, saj gobarjev kar mrgoli po gozdovih. Uspeh v iskanju gob ni nikomur zagotov^en, zato je sreča ob vsaki gobi toliko večja. Medtem ko se nekateri vračajo iz gozdov praznih rok ali z majhno bero, pa so drugi srečnejše roke, saj nosijo polne vrečke različnih vrst gob. Pred dnevom se jc tako med uspešne nabiralce vpisal tudi 9-letni Andrej Šrenk iz Slov. Bistrice, ki je naš Ična Pohorju, nad Zg. Polskavo kar 1,45 kg težkega jurčka. Andrej se z gobarstvom ukvarja že nekaj let, tokrat pa se mu je sreča zares nasmehnila. Njegov jurček je imel razen teže tudi pomembne izmere. V višino ima 27 cm njegov klobuk" pav premeru 29 cm. Besedilo in slika: V. Horvati socialistična zveza morala podati tudi splošno verificirano poročilo o kandidatu, ki kandidira za neko novo delovno mesto. Delegati koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja so razpravljali o kadrovskih predlogih za predsedstvo občinske konference ZSMS Ormož. Novo predsedstvo bo štelo 19 članov, evidentirane člane predsedstva bodo mladi potrdili na programsko-volilni konferenci, ki bo 25. septembra. A vreme do nedelje, 26. septembra Zadnji krajec bo v četrtek, 16. septembra ob Napoved: Lepo toplo in vetrovno vreme bo še nekaj dni. Vmes so verjetne rajile pet minutne plohe in to okrog petka, 17. septembra. Do 23. septembra bo še toplo okrog 25 stopinj C. Okrog 25. septembra so verjetne nevihte, ohladitve in dež. Sonce stopi v znamenje tehtnice, 22. septembra ob Začetek jeseni. Jesensko enakonočje. Alojz Cesmik se vsako leto odvija od 4. julija do vključno 20. septembra. V tem času umetniki iz vseh vetrov iščejo navdih in obliko v marmorju, ki ga daje planina Venčac ustvarjajo umetnine, ki pozneje najdejo svoj prostor v parku Bukovičke banje, edinstvenem prostoru, kjer se sodobno kiparstvo v svobodnem prostoru v popolnosti zliva v pravo sožitje zelenih in belih odtenkov prirode in umetnosti. Po organizacijskih pripravah prešli na vsebino dela v krajevni skupnosti Grkovce so oblikovani trije aktivi ZK prj osnovni org^izaciji ZKS. Tako sedaj deluje aktiv ZK pri lovski družini, v osnovni šou in pri osnovni organizaciji ZSMS Cirkovce. Po organizacijskih pripravah, ki so najintenzivncjše bile v lovski družini, kjer so sedaj že prešli na vsebino dela. Na programskovolilni konferenci so imenovali Bruna Levarta za sekretarja aktiva ZK, sprejeli program dela ter ustanovili komisije za družbeno samozaščito, za zdravo človekovo okolje in še nekaj drugih aktivnosti. V osnovni organizaciji ZSMS Cirkovce je 6 mladih komunistov, fflihovo delo še ni zaživelo, čeprav so organizirani in so se tudi že sestali. V osnovni šoli bodo pripravili programsko - volilno konferenco, na kateri bodo konjunisti sprejeli svoj program dela. O organiziranosti in programih dela aktivov ZK so na zadnjem sestanku razpravljali komunisti osnovne organizacije ZK Cirkovce. Delo OO ZKS bo tako razdeljeno po področjih in območjih, bo koordinirano in zato tudi lage. zjt. Nov akcijski program Kdor trdo dela. lahko še lupim krompir in pasem najino edino kravo. Za drugo delo nisem sposobna in hudo mi je danes pri srcu, ko mi je hči povedala, da sva dobile račun za poravnanje kmečkega zavarovanja. Naj prodam tole ubogo kravico za 150 starih tisočakov, da s hčerko poravnava dolg: Zlodej, je tole življenje! Skoraj nič nimamo," nadaljuje in s pogledom sprašuje Ana Vogrinec: Kdor trdo dela, dolgo živi kdo sem, kaj bi rad, zakaj nosim brke, zakaj fotografiram in zakaj si kar naprej nek^ zapisujem. Pride hči, tudi ona je že stara. Na njenem hrbtu se vije že sedmi križ težkega življenja. Takoj ko spregovori, jo misel in beseda zanese na pokojnega moža in zato v njenih očeh tudi solze, bridke solze za izgubljenim možem, velike in težke zdrsijo po njenem okroglem, a že gubastem licu., Da, da, pred meseci sem izgubila moža', pripoveduje hči.,,tak korenjak je bil, tako dobro nam je šlo in kar sredi polnega življenja ga je vzelo. Kako se je sedaj vse spremenilo. Nič več ne morem. RODILE SO: Silva Rodvajn, Kicar deklico; Bernarda Kmetec, Kidričevo 9 - dečka; Ana Arnečič, Slatina 51 - Željka; Ana Vrtnik, Sp. Hajdina 88 - dekhco; Bojana Cizerl, Koračice 3 - Darjo; Pavla Male k, Mezgovci deklico; Ivanka Borko, Obrez 51 - Aleksandro; Ana Vrbnjak, Muršičeva 2 - /Jbino; Ivana Banič-Kranjčevič, Potrčeva 46 - dečka; Ana Kristovič, Nova vas 85 - dečka; Neža Kožar, Domava 146/a - Devida; Marija Sitar, Lancova vas 1 - dečka; Breda Gutman, Kokolajnščak 18 - Andrejo; JuUjana Lorber, Cermožiše 17 - deklico; Draga Veseljak, Žabjak 23 - Bojana; Olga Galovič, Ljutomerska 2 - Darinko; Marija Pleteršek, Dragonja vas 21 - deklico; Dragica Bukovič, Med vrti 10 - dečka; Amca Korez, Dobnna 7 - dečka; Anica Me3co, Tastrebci 10 - Ksavera; Majda Prekoršek, Gregorčičev dr dečka; Marija Mohonč, Gabemik 13 - Borisa; Ivanka Korošec, Sp uhlja 13 - kar jokala bi cele dneve, sploh se ne smem spomniti na moža, niti na mater, kajti njene smrti se prav tako bojim. Ostala bom sama na tem Kogu, na tej sedaj že žalostni domačiji. Saj je lepo tukaj, mir je in zemlja dovolj nudi za življenje, a kaj ko je ne morem obdelovati. 2 ha zemlje imam, mater, ki je stara in bolehna, imam 40-letno hči, ki živi na Hrvaškem. Tako sama sem, tudi mati je tako sama. Čeprav sva.skupaj, živiva osamljeno življenje. Se.sreča, da imava tako imenitne dobre sosede. Vidite, tisti kup drv, to je vse delo sosedov, Štamparjevih. En dan so jih pripeljali, drugi dan pa zažgali. Sosedje so dobri in iz vsega srca sem jim hvaležna za dobroto. Toda kaj, ko jim ne morem te dobrote poplačati ne z denarjem, ne s svojim delom. Vidite, tudi sredi tega trdega in zapletenega življenja se najde dobrota in pridna roka, ki je zlata vredna. Puklavčeva domačija je še vedno trdna. Hiša je videti prenovljena. Tudi notranjost je urejena..vna Vogrinec je še danes s svojim delom in s svojo pristotnostjo hrabra krajanka. Na njenem obrazu so gube že zdavnaj zarisale trpljenje, ki ga je doživljala kot slovenska mati in žena, kot dninarka in viničaika. Življenje teče in.slabičem ni prizanesljivo. Družba okrog nje živi burno, težko življenje in žal ugotavljamo, da nekateri iz te družbe pozabljajo na posameznike, na starostnike, ki jih življenje ni povozilo, temveč se še -vedno bojujejo z njim in z delom šc poskušajo storiti kaj dobrega zase, za družbo. Ze do^o ni bilo obiska na Puklavčem domu, le sosedje obiskujejo dve zlomljeni življenji in jim pomagajo na polju, skrbijo za vodo, za kurjavo in tako naprej. Pridružujem se mislim obeh dečka; Rozalija Roškar, Gorišnica dečka; Zdenka Dolenc, Zg. Jablane 20 - dečka; Alojzija fdikložič, Kajžar 36 - Roberta; Elizabeta Muzek, Sturmovci 26 - dekuco. POROKE: Valentin Primožič, Volkmerjeva 5 in Vesna Oblak, Volkmerjeva 11; Milan Štumberger, Njiverce n. h. in Nadja Dugutin, Kidričevo 37; Franc Lenart, Vintarovci 55 in Alojzija Majcenovič, Pohorje 10; Peter Kosec, Kidričevo 44 in Monika Pulko, Kočice 33; Franc Osnovna organizacija ZSMS Ciikove je 11. septembra pripravila programsko-volilno konferenco, na kateri so mladi razpravljali o novem akcijskem programu za obdobje 1976/77, izvolili novo predsedstvo ter potrdili evidentirane kandidate za predsedstvo občinske konference ZSMS Ptuj. Mladi so sprejeli nov akcijski program, v katerega so vključili akcije pri gradnji doma krqanov, sodelovanje z osnovno šolo in družbenopolitičnimi organizacijami v KS, pomoč starejmm kr^anom ter za sedaj pripravili organizirane sestanke za uspešno izvedbo referenduma za gradnjo srednješolskega centra v Ptuju. Predsednik 00 ZSMS Cirkovce je ostal Jani Baštevc, prav tako sekretar Jani Potočnik, blagajnik pa Vesna Vimplošek. Konference so se udeležili predstavniki SZDL, prosvetnega društva, osnovne šole in mentorica 00 ZSMS Cirkovce. dolgo živi žena in mater, da bi se poleg sosedov in novinarjev tudi kdo drugi oglasil pri njili. Ni potrebno, da jih obiščemo z grmado daril, zadosti je, če z dobro besedo in skromnim darilom pogostimo ženici in jima tako povemo, da nista sami, da je poleg dobrih sosedov še mnogo drugih dobrih ljudi. Bliža se zima. Ana ni pripravljena na mraz, veter in sneg. V copatah, ki jih sedaj nosi, jo bo krepko zeblo. Potrebna ji je topla jopica, volnena obleka, tople nogavice in visoki čevlji. Potrebna ji je dobra hrana, zdravniška nega, topel čaj in topel stisk prijateljske roke. Krompir še lupim, to še zmorem Na svidenje, smo si rekli ob slovesu. Ne pozabite na naju, je rekla Ana. Kar nič je ne poslušajte, je spregovorila hči, bo že šlo, bo še šlo... Solze so pomenile v.se. Hrabrost in žalost. Sonce mi je zaslepilo pogled in rekel sem si, da so moje solze od sonca in ne zaradi slovesa, ki je prizadel srce. Mlakar, Lancova vas 2 in Kristina Kozel, Tržeč 44/a; Janez Petrovič, Podvinci 113 in Olga Strelec, Stojnci 121; Viktor Dvoršak, Stopno 8 in Rozalija Medved, Zg. Jablane 10;^ Marjan Zidar, Vrh 6 in Ana Sabeder, Kicar 144; Ivan Klasinc Ljubljana, Jana Husa 46 in Breda Capuder, Begunjska 10, Lesce. UMRLI SO: Jakob Vaupotič, Zakl 1, Podlehnik, roj. 1891, -miri 9- avgusta 1976.; Osvald Majerič, Podvinci 15, roj. 1886, umrl 3. septembra 1976; Angela Koren, Ormoška 28, roj. 1887, umrla 3. septembra 1976; Štefan Koledrik, Tomšičeva 11, roj. 1905, umrl 11. septembra 1976; Janez Viher, Bratislavci 56, roj. 1897, umrl 11. septembra TEDNIK izdata časopisni zavod Ptujski tednik, Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo m Uprava: telefon (062 ) Celotna naročnina znaša 100 dinarjev, za tujino 200 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj Tiska Mariborski tisk. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu spada TEDNIK med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.

VRHOVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE SKLEP

VRHOVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE SKLEP I Up 68/2017 VRHOVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE SKLEP Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v senatu, ki so ga sestavljali vrhovni sodniki Vladimir Balažic kot predsednik ter dr. Mile Dolenc in Franc

Více

Prodaja, servis, svetovanje za KRIO SAVNO in izvajanje KRIO TERAPIJE CRYO SAUNA SPACE CABIN BY CRYOMED

Prodaja, servis, svetovanje za KRIO SAVNO in izvajanje KRIO TERAPIJE CRYO SAUNA SPACE CABIN BY CRYOMED Prodaja, servis, svetovanje za KRIO SAVNO in izvajanje KRIO TERAPIJE CRYO SAUNA SPACE CABIN BY CRYOMED Zakaj naše Krio savne? Cryomed je vodilni proizvajalec Krio savn na svetu. Krio savne proizvajajo

Více

ZOFKA KVEDROVÁ (1878 1926) Recepce její tvorby ve 21. století. Národní knihovna ČR Slovanská knihovna

ZOFKA KVEDROVÁ (1878 1926) Recepce její tvorby ve 21. století. Národní knihovna ČR Slovanská knihovna Národní knihovna ČR Slovanská knihovna ZOFKA KVEDROVÁ (1878 1926) Recepce její tvorby ve 21. století Sestavily Doc. Dr. Jasna Honzak Jahič Doc. PhDr. Alenka Jensterle-Doležalová, CSc. Praha 2008 KATALOGIZACE

Více

R NAGRADNA Igra KUPI IZDELKE ZA ŠOLO V VREDNOSTI 10 IN SODELUJ V NAGRADNI IGRI. POŠLJI SMS S KODO NA 4080 OD 3. 8. DO 3. 9. 2017 GLAVNA NAGRADA: DRUŽINSKI IZLET V GARDALAND 2. NAGRADA: 2 X ROLLJET NAHRBTNIK

Více

Navodila za uporabo Garmin Nüvi 1200

Navodila za uporabo Garmin Nüvi 1200 Navodila za uporabo Garmin Nüvi 1200 Kratek povzetek navodil in uporabniški priročnik ste dobili zraven aparata. Tukaj bomo še enkrat omenili pomembnejše postopke uporabe. 1. Predpriprava Prižgite aparat

Více

UČNA URA: Spoznavanje prometnih znakov

UČNA URA: Spoznavanje prometnih znakov ČLAN La Prevention Routiere Internationale UČNA URA: Spoznavanje prometnih znakov Cilji: spoznavanje osnovnih skupin prometnih znakov, pomen posameznih prometnih znakov, spoznavanje različnih geometrijskih

Více

5. Naslov za korespondenco, če ni isti kot stalni:

5. Naslov za korespondenco, če ni isti kot stalni: Dotazník pro účely posouzení žádosti o poskytnutí peněžité pomoci obětem trestné činnosti dle zákona č. 209/1997 Sb., o poskytnutí peněžité pomoci obětem trestné činnosti a o změně a doplnění některých

Více

MATEMATIKA PRIPRAVA NA NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA. Jana Draksler in Marjana Robič

MATEMATIKA PRIPRAVA NA NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA. Jana Draksler in Marjana Robič MATEMATIKA 6+ PRIPRAVA NA NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA Jana Draksler in Marjana Robič ZBIRKA ZNAM ZA VEČ MATEMATIKA 6+ Zbirka nalog za nacionalno preverjanje znanja Avtorici: Jana Draksler in Marjana

Více

DELOVNO PRAVO SPLOŠNO

DELOVNO PRAVO SPLOŠNO DELOVNO PRAVO SPLOŠNO 1. RAZMERJE MED DELOVNIM IN GOSP. STATUSNIM PRAVOM Gospodarsko statusno pravo vsebuje pravna pravila, kakšne statusne oblike imamo ( zavode, podjetja, ). Ureja oblike in organe v

Více

MIFID_FORMS_LIST_SLV

MIFID_FORMS_LIST_SLV MIFID_FORMS_LIST_SLV Obrazec: Nalog za dvig finančnih sredstev Obrazec: Nalog za prenos denarja Obrazec: Naročilo za prevod denarja v okviru družbe Obrazec: Dopolnitve in spremembe kontaktnih podatkov

Více

Intervalna ocena parametra

Intervalna ocena parametra Psihologija UL,. st., Statistično 5.. Ocenjevanje araetrov Univerza v Ljubljani, ilozofska fakulteta, Oddelek za sihologijo Študij rve stonje Psihologija. seester, redet Statistično Izr. rof. dr. Anja

Více

MOJE 360 FINANČNO POROČILO

MOJE 360 FINANČNO POROČILO MOJE 360 FINANČNO POROČILO Iva julij 2017 Pripravil: Miha UREK, osebni finančni svetovalec Stran: 1 / 51 KAZALO KAKO NAČRTUJEMO VAŠ USPEH 1. KJE SEM DANES? Moja 360 finančna ocena Moja 360 finančna ocena

Více

LEKSIKOGRAFOVI ZAPISKI O KORPUSNEM SLOVARJU

LEKSIKOGRAFOVI ZAPISKI O KORPUSNEM SLOVARJU František Čermák Filozofska fakulteta Karlove univerze v Pragi Inštitut za češki nacionalni korpus UDK 811.162.3 374.81 LEKSIKOGRAFOVI ZAPISKI O KORPUSNEM SLOVARJU V prispevku skušamo izpostaviti nekatere

Více

Friendship Makes the Universe Smaller

Friendship Makes the Universe Smaller Friendship Makes the Universe Smaller Short facts: Comenius project The project Friendship Makes the Universe Smaller started in August 2013 and finished in July 2015. Two schools pariticpated ZŠ a MŠ

Více

VARSTVO OSEBNIH PODATKOV V DELOVNIH RAZMERJIH

VARSTVO OSEBNIH PODATKOV V DELOVNIH RAZMERJIH VARSTVO OSEBNIH PODATKOV V DELOVNIH RAZMERJIH S m e r n i c e I n f o r m a c i j s k e g a p o o b l a š č e n c a Stran 1 Namen dokumenta: Ciljne javnosti: Status: Smernice podajajo odgovore na najpogosteje

Více

Na podlagi 70. člena Statuta Doma Lukavci števi1ka 24/94 z dne je svet Doma Lukavci na svoji 23. seji dne sprejel.

Na podlagi 70. člena Statuta Doma Lukavci števi1ka 24/94 z dne je svet Doma Lukavci na svoji 23. seji dne sprejel. Na podlagi 70. člena Statuta Doma Lukavci števi1ka 24/94 z dne 20.01.1994 je svet Doma Lukavci na svoji 23. seji dne 11.12.2002 sprejel. AKT O SISTEMIZACIJI DELOVNIH MEST ZAVODA DOM LUKAVCI 1. člen Akt

Více

Zbirka Zgodovinskega časopisa Marjeta Keršič-Svetel. Češko-slovenski stiki med svetovnima vojnama

Zbirka Zgodovinskega časopisa Marjeta Keršič-Svetel. Češko-slovenski stiki med svetovnima vojnama Zbirka Zgodovinskega časopisa - 14 Marjeta Keršič-Svetel Češko-slovenski stiki med svetovnima vojnama I ZBIRKA ZGODOVINSKEGA ČASOPISA - 14 Marjeta Keršie-Svetel ČEŠKO-SLOVENSKI STIKI MED SVETOVNIMA VOJNAMA

Více

TISKOVINA URADNI VESTNIK ZASAVJA VSEBINA

TISKOVINA URADNI VESTNIK ZASAVJA VSEBINA TISKOVINA URADNI VESTNIK ZASAVJA LETO XXXXIII 25.3.2008 Št. 10 VSEBINA Občina TRBOVLJE 13. JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV NEPOVRATNIH SREDSTEV GOSPODINSTVOM ZA OBNOVO IN IZOLOACIJO FASAD, IZOLACIJO PODSTREŠIJ

Více

ISSN , Leto: V, Julij 2011 Številka 2 VIHARNIK

ISSN , Leto: V, Julij 2011 Številka 2 VIHARNIK ISSN 1855-0126, Leto: V, Julij 2011 Številka 2 VIHARNIK Občina 2 Živimo zdravo Zavod za zdravstveno varstvo Kranj bo skupaj z občino Preddvor jeseni izvajal program Živimo zdravo. Program so razvili na

Více

Cena / mesec Mesečna naročnina za paket Rumeni 92 digitalnih tv programov 18,90

Cena / mesec Mesečna naročnina za paket Rumeni 92 digitalnih tv programov 18,90 Cenik storitev KRS Analogna televizija * Osnovna zelena KTV naročnina 13,53 Osnovna zelena KTV naročnina-nekodiran rumen paket DTV brez opreme 16,90 Naročnina osnovna analogna in digitalna TV-nekodiran

Více

Češka republika. Sistem splošnih in regijskih knjižnic na Češkem. Število prebivalcev 1. januarja 2016:

Češka republika. Sistem splošnih in regijskih knjižnic na Češkem. Število prebivalcev 1. januarja 2016: 17. 11. 2016 Sistem splošnih in regijskih knjižnic na Češkem Milena Bon, Narodna in univerzitetna knjižnica (CeZaR) Turjaška 1 (Leskoškova 12) 1000 Ljubljana tel.: +386 1 5861 313, e-mail: milena.bon@nuk.uni-lj.si

Více

PRILOGA 3: PREDLOG (EVA: ) ZAKON O MNOŽIČNEM VREDNOTENJU NEPREMIČNIN (ZMVN-1)

PRILOGA 3: PREDLOG (EVA: ) ZAKON O MNOŽIČNEM VREDNOTENJU NEPREMIČNIN (ZMVN-1) PRILOGA 3: PREDLOG (EVA: 2015-1611-0018) ZAKON O MNOŽIČNEM VREDNOTENJU NEPREMIČNIN (ZMVN-1) I. UVOD 1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM PREDLOGA ZAKONA 1.1. Ocena stanja Zakon o množičnem vrednotenju

Více

NA PREDLAGANI PRORAČUN OBČINE LOGATEC ZA LETO 2015

NA PREDLAGANI PRORAČUN OBČINE LOGATEC ZA LETO 2015 PREDLOG SPREMEMB NA PREDLAGANI OBČINE LOGATEC ZA LETO 2015 Logatec, januar 2015 Predlagatelj: Berto Menard, župan Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno

Více

URADNI LIST R E P U B L I K E S L O V E N I J E. dne LJUBLJANA. Temeljno sodišče v Ljubljani

URADNI LIST R E P U B L I K E S L O V E N I J E. dne LJUBLJANA. Temeljno sodišče v Ljubljani Št. 13 7. III. 1997 LIST REPUBLIKE SLOVENIJE Stran 917 URADNI LIST R E P U B L I K E S L O V E N I J E Številka 13 Razglasni del z dne 7. marca 1997 ISSN 1318-9182 Leto VII Sodni register Popravek V Uradnem

Více

INFORMATIKA. Uvod v HTML - 2. del

INFORMATIKA. Uvod v HTML - 2. del 1. Povezave Uvod v HTML - 2. del Del besedila lahko naredimo aktivnega. To pomeni, da se bo uporabniku, če bo kliknil nanj, odprla neka druga datoteka ali pa drug del istega dokumenta. Ta druga datoteka

Více

PO Očala v art OPtiKO

PO Očala v art OPtiKO 8 AVGUST 2015 leto XVIII / ISSN 1408-7103 Priloga gorenjskega glasa za Mestno občino kranj Kranjčanka Veliko obljub je že uresničenih naj bo pot v šolo varna Nekoč bo koncertna kitaristka Festival športa

Více

Bedimo nad potmi javnega denarja

Bedimo nad potmi javnega denarja REVIZIJSKO POROCILO O PRAVILNOSTI POSLOVANJA DRUZBE STADION TER SMOTRNOSTI POSLOVANJA MESTNE OBCINE LJUBLJANA IN DRUZBE STADION PRI GRADNJI NOGOMETNEGA STADIONA V LJUBLJANI Bedimo nad potmi javnega denarja

Více

O D L O K. o spremembah in dopolnitvah Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Krško. 1. člen

O D L O K. o spremembah in dopolnitvah Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Krško. 1. člen OSNUTEK Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 ZLS-UPB2, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12 - ZUJF), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 - uradno

Více

Republike Slovenije. Razglasni del Javni razpisi. Št. Ljubljana, petek. Leto XXVII ISSN

Republike Slovenije. Razglasni del Javni razpisi. Št. Ljubljana, petek. Leto XXVII ISSN Digitally signed by Matjaz Peterka DN: c=si, o=state-institutions, ou=web-certificates, ou=government, serialnumber=1236795114014, cn=matjaz Peterka Reason: Direktor Uradnega lista Republike Slovenije

Více

Ekologija ni hobi, je nuja.

Ekologija ni hobi, je nuja. 1 XII J AN U AR 2 0 1 2 POZDRAV UREDNICE IZPOD KRVAVICE In smo ga dočakali! Novo leto, namreč. Lučke so ugasnile, dekoracijo smo pospravili, smrečic ni več, tudi novoletne zaobljube so prekršene. Novo

Více

kolektivní vyjednávání přeshraniční spolupráce

kolektivní vyjednávání přeshraniční spolupráce Meziregionální odborové rady (MEROR) kolektivní vyjednávání přeshraniční spolupráce Evropská odborová konfederace (EOK) meziregionální odborové rady (MEROR) kolektivní vyjednávání přeshraniční spolupráce

Více

Modul 3 Primer učnega projekta Pridobitev socialnega stanovanja

Modul 3 Primer učnega projekta Pridobitev socialnega stanovanja Modul 3 Primer učnega projekta Pridobitev socialnega stanovanja Vloga za pridobitev socialnega stanovanja Javni stanovanjski sklad MO Ljubljana Pripravila: Natalija Žalec Izvedba tega projekta je financirana

Více

3D SKENIRANJE in 3D TISKANJE

3D SKENIRANJE in 3D TISKANJE 3D SKENIRANJE in 3D TISKANJE Tehnologija 3D skeniranja 3D skeniranje je postopek digitalnega zajemanja oblike modela, na osnovi katerih se izrišejo površine modela, kar znatno prispeva k hitrejšemu modeliranju.

Více

Nacionalni program SEPA v Sloveniji

Nacionalni program SEPA v Sloveniji Nacionalni program SEPA v Sloveniji Namen dokumenta Nacionalni program SEPA v Sloveniji kot dokument ponudnikov plačilnih storitev v Sloveniji določa okvir in omogoča seznanitev deležnikov z uresničevanjem

Více

B-panel. C-panel. S-panel. Osnovni enobarvni paneli. Zasteklitve. strani strani strani

B-panel. C-panel. S-panel. Osnovni enobarvni paneli. Zasteklitve. strani strani strani Zgodba vaše hiše B-panel strani 8-11 Osnovni enobarvni 3020 3021 3023 paneli 3040 3041 Zasteklitve C-panel strani 12-20 S-panel strani 26-33 1012 1010 1013 2090 2091 1022 1023 1021 2020 1040 1041 1042

Více

LETNI DELOVNI NAČRT GLASBENE ŠOLE SLAVKA OSTERCA LJUTOMER ZA ŠOLSKO LETO 2013/2014

LETNI DELOVNI NAČRT GLASBENE ŠOLE SLAVKA OSTERCA LJUTOMER ZA ŠOLSKO LETO 2013/2014 LETNI DELOVNI NAČRT GLASBENE ŠOLE SLAVKA OSTERCA LJUTOMER ZA ŠOLSKO LETO 2013/2014 KAZALO Kazalo 2 1. Predstavitev zavoda GŠ Slavka Osterca Ljutomer 3 2. Opredelitev pomena in namena dokumenta, kratek

Více

Predstavitev komercialnih zapisov družbe Nika d.d.

Predstavitev komercialnih zapisov družbe Nika d.d. Predstavitev komercialnih zapisov družbe Nika d.d. Opis podjetja Nika d. d. je najstarejša slovenska delniška družba, ki kotira na Ljubljanski borzi in bo letos praznovala 25 let delovanja. Nika d. d.

Více

SREČNO NOVO LETO Telefon 07/ Mobitel Delovni čas: ponedeljek - petek 7-18, sobota Aleš Kranjc s.p.

SREČNO NOVO LETO Telefon 07/ Mobitel Delovni čas: ponedeljek - petek 7-18, sobota Aleš Kranjc s.p. 5 (ob Vesel božič in srečno novo leto 2011! Aleš Kranjc s.p. Spoznati pravo pot, prave ljudi, storiti prave reči in v sebi in drugih najti le dobre stvari, ob novem letu 2011 želi kolektiv Podgorja Šentjernej

Více

(UL L 157, , str. 49)

(UL L 157, , str. 49) 2003L0049 SL 01.05.2004 001.001 1 Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti B DIREKTIVA SVETA 2003/49/ES z dne 3. junija

Více

Infrastruktura javne razsvetljave v okrožju Kilkenny je bila vzpostavljena v zadnjih 60-70 letih. Javna razsvetljava predstavlja prib. 55 % porabe električne energije v občini. Območje, ki je bilo v tem

Více

Brezplačen časopis podjetja MIK d.o.o. Celje. Poštnina plačana pri pošti 3102 Celje SKUPAJ BOMO IZBRALI VAŠO BARVO

Brezplačen časopis podjetja MIK d.o.o. Celje. Poštnina plačana pri pošti 3102 Celje SKUPAJ BOMO IZBRALI VAŠO BARVO Brezplačen časopis podjetja MIK d.o.o. Celje Poštnina plačana pri pošti 3102 Celje SKUPAJ BOMO IZBRALI VAŠO BARVO kazalo 02 03 04 05 06 07 08 MIK - ove koristne informacije Prodajni salon v Ljubljani Dobavitelj

Více

PREDLOG (EVA ) ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PREVOZIH V CESTNEM PROMETU

PREDLOG (EVA ) ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PREVOZIH V CESTNEM PROMETU PRILOGA 3 (jedro gradiva): PREDLOG (EVA 2015-2430-0014) ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PREVOZIH V CESTNEM PROMETU I. UVOD 1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM PREDLOGA ZAKONA V zadnjih petnajstih

Více

Spajanje dokumentov v Word-u 2007

Spajanje dokumentov v Word-u 2007 Spajanje dokumentov v Word-u 2007 Matjaž Prtenjak 2/40 Spajanje dokumentov v Word-u 2007 / O E-knjigi O E-knjigi E-knjiga je nastala na podlagi avtorjevih izkušenj s problematiko spajanja dokumentov v

Více

Št. 083 APRIL Številka prodajalca: Časopis za brezdomstvo in sorodna socialna vprašanja 1 EUR. Polovico dobi prodajalec.

Št. 083 APRIL Številka prodajalca: Časopis za brezdomstvo in sorodna socialna vprašanja 1 EUR. Polovico dobi prodajalec. Št. 083 APRIL 2013 Časopis za brezdomstvo in sorodna socialna vprašanja 1 EUR Polovico dobi prodajalec. Številka prodajalca: 02 Kralji ulice April 2013 Odgovorna in izvršna urednica: Mirjam Gostinčar Tehnični

Více

ILetn o 6, številk a 6, decembe r 2016 Gl asilo občine S lovensk a Bistrica

ILetn o 6, številk a 6, decembe r 2016 Gl asilo občine S lovensk a Bistrica Informator Leto 6, številka 6, december 2016 Glasilo občine Slovenska Bistrica Stran 2 ZANIMIVOSTI, KAZALO Informator, december 2016 Foto: Aleš Kolar MARTINOVANJE Martinovo, ki ga praznujemo 11. novembra,

Více

snažte umístit na slunném místě, bez převislých objektů. Místo musí být chráněné

snažte umístit na slunném místě, bez převislých objektů. Místo musí být chráněné Návod na montáž a údržbu fóliovníku Navodila za sestavo 794113 - fóliovník Dim. 250x179x211 Splošna navodila Rastlinjak poskušajte postaviti na sončnem mestu, brez objektov, ki bi zakrivali sonce. Mesto

Více

ŠABLONSKI TISK PEDAGOŠKA FAKULTETA. Oddelek za Razredni pouk. Pri predmetu Didaktika likovne umetnosti II. Mentorica:

ŠABLONSKI TISK PEDAGOŠKA FAKULTETA. Oddelek za Razredni pouk. Pri predmetu Didaktika likovne umetnosti II. Mentorica: PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za Razredni pouk ŠABLONSKI TISK Pri predmetu Didaktika likovne umetnosti II Mentorica: Študentki: Amira Bavrk in Mateja Bombek Študijsko leto: 2014/2015 Maribor, november 2014

Více

CENIK BETONSKIH MEŠANIC 2014

CENIK BETONSKIH MEŠANIC 2014 Betonarna Hoče, Miklavška cesta 72, SI - 2311 SPODNJE HOČE; Tel.: 02 / 320-71-23, Tel.: 02 / 320-71-31 CENIK BETONSKIH MEŠANIC 2014 veljavnost : od 01. 07. 2014 do izdaje novega cenika SVEŽE BETONSKE MEŠANICE

Více

PRIMERJAVA LOKACIJ BEŽIGRAD STOŽICE BR 3/3

PRIMERJAVA LOKACIJ BEŽIGRAD STOŽICE BR 3/3 Stadion d.o.o., Ljubljana PRIMERJAVA LOKACIJ BEŽIGRAD IN STOŽICE BR 3/3 Ljubljana, junij 2004 Stadion d.o.o., Ljubljana 2 1. UVOD Trenutno je v Sloveniji samo osem primernih stadionov na katerih se igra

Více

PEČARSKI MOJSTER PEČARSKA MOJSTRICA

PEČARSKI MOJSTER PEČARSKA MOJSTRICA IZPITNI KATALOG ZA I.del in II.del MOJSTRSKEGA IZPITA za pridobitev naziva PEČARSKA MOJSTRICA Ljubljana, 2000, popravki in dopolnitve - 2005 KAZALO 1. OSNOVNI PODATKI... 3 1.1. OBSEG DEJAVNOSTI... 3 1.2.

Více

IZKAZ POŽARNE VARNOSTI STAVBE Objekt: SKLADIŠČE REPROMATERIALA

IZKAZ POŽARNE VARNOSTI STAVBE Objekt: SKLADIŠČE REPROMATERIALA IZKAZ POŽARNE VARNOSTI STAVBE Objekt: SKLADIŠČE REPROMATERIALA Lokacija: Investitor: Naročnik: Vrsta projektne dokumentacije Jadranska cesta 28, 2000 Maribor JP ENERGETIKA MARIBOR d.o.o., Jadranska cesta

Více

Zpráva ze služební cesty do Slovinska

Zpráva ze služební cesty do Slovinska Zpráva ze služební cesty do Slovinska Místo: Lublaň, Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana Termín: 9. 15.10.2005 Účel cesty: Výzkum bohemik týkajících se období kolem 1. světové války v materiálech bývalých

Více

Masarykova univerzita Filozofická fakulta Ústav slavistiky. Slovinský jazyk a literatura. Pisanje velike in male začetnice v češčini in slovenščini

Masarykova univerzita Filozofická fakulta Ústav slavistiky. Slovinský jazyk a literatura. Pisanje velike in male začetnice v češčini in slovenščini Masarykova univerzita Filozofická fakulta Ústav slavistiky Slovinský jazyk a literatura Zuzana Vaštíková Pisanje velike in male začetnice v češčini in slovenščini Bakalářská diplomová práce Vedoucí práce:

Více

REPUBLIKA SLOVENIJA. Dobrý den. Jmenuji se... A jsem z České Republiky.

REPUBLIKA SLOVENIJA. Dobrý den. Jmenuji se... A jsem z České Republiky. Dobrý den. Jmenuji se... A jsem z České Republiky. Dober dan. Ime mi je in sem iz Češke. Mluvíte česky? (francouzsky, anglicky, německy, španělsky, Ali govorite češke? (francosko, angleško, nemško, špansko,

Více

Kanam d.o.o. Medenska 83/E 1210 Ljubljana POSLOVNI NAČRT PODJETIJ KANAM D.O.O. IN EVP D.O.O.

Kanam d.o.o. Medenska 83/E 1210 Ljubljana POSLOVNI NAČRT PODJETIJ KANAM D.O.O. IN EVP D.O.O. Kanam d.o.o. Medenska 83/E 1210 Ljubljana POSLOVNI NAČRT PODJETIJ KANAM D.O.O. IN EVP D.O.O. Ljubljana, november 2005 KAZALO: 1 POVZETEK POSLOVNEGA NAČRTA... 1 2 PREDSTAVITEV INVESTITORJA KANAM D.O.O...

Více

POŠTA SLOVENIJE d. o. o MARIBOR SPLOŠNI POGOJI IZVAJANJA DRUGIH POŠTNIH STORITEV

POŠTA SLOVENIJE d. o. o MARIBOR SPLOŠNI POGOJI IZVAJANJA DRUGIH POŠTNIH STORITEV POŠTA SLOVENIJE d. o. o. 2500 MARIBOR SPLOŠNI POGOJI IZVAJANJA DRUGIH POŠTNIH STORITEV Maribor, december 2016 VSEBINA STRAN I. SPLOŠNE DOLOČBE 5 vsebina 5 izvajanje drugih poštnih storitev 5 pojmi 5 II.

Více

Datotečni (zbirčni) sistem - File Management System

Datotečni (zbirčni) sistem - File Management System 1 Datotečni (zbirčni) sistem - File Management System OS upravlja tudi z datotekami (file management) - datotečni sistem omogoča, da uporabnik oz. program dela z datotekami kot z logičnimi bloki, namesto

Více

Proizvodnja premoga kar s treh odkopov hkrati/stran 10. Priznanje Aktivu Rdečega križa Premogovnik Velenje/stran 19

Proizvodnja premoga kar s treh odkopov hkrati/stran 10. Priznanje Aktivu Rdečega križa Premogovnik Velenje/stran 19 Časopis Skupine Premogovnik Velenje izhaja od leta 1953 št. 4/september 2016 Praznik danes jaz slavim/stran 4 Proizvodnja premoga kar s treh odkopov hkrati/stran 10 Priznanje Aktivu Rdečega križa Premogovnik

Více

2. PRAVNO VARSTVO MANJŠIN

2. PRAVNO VARSTVO MANJŠIN 2. PRAVNO VARSTVO MANJŠIN Sodoben koncept pojmovanja človekovih pravic opredeljuje zavest o prirojenem dostojanstvu vsakega posameznika, bogastvu različnosti, pravici do izbire in solidarnosti med ljudmi.

Více

2 3 4 5 8 9 10 12 112 13 14 17 18 19 20 4 5 8 9 21 4 1 3 5 6 7 2 24 25 26 27 28 30 31 Slog n karoserja Srednja všna strehe (H2) (n na voljo za zvedenke L4) Vsoka všna strehe (H3) (serjsko pr zvedenkah

Více

Prešernova kavarna / kasneje Kavarna Franca Kunstlja; Mesto št. 46 (Zagorčeva hiša). Vir: Jure Sinobad (Med Jelovico in Karavankami)

Prešernova kavarna / kasneje Kavarna Franca Kunstlja; Mesto št. 46 (Zagorčeva hiša). Vir: Jure Sinobad (Med Jelovico in Karavankami) Kavarne v Radovljici Kavarne pred 1900 Prešernova kavarna / kasneje Kavarna Franca Kunstlja; Mesto št. 46 (Zagorčeva hiša). Vir: Jure Sinobad (Med Jelovico in Karavankami) Kavarna Kunstelj. V Radovljici

Více

PRIROČNIK CELOSTNE GRAFIČNE PODOBE

PRIROČNIK CELOSTNE GRAFIČNE PODOBE PRIROČNIK CELOSTNE GRAFIČNE PODOBE IZDAJATELJ: Državna volilna komisija, zanjo Dušan Vučko AVTORICA: Tanja Užmah, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, Univerza v Ljubljani MENTOR: izr. prof. Boštjan

Více

PRIROČNIK ZA TAPKANJE

PRIROČNIK ZA TAPKANJE mag.vlasta Kuster specialistka EFT PRIROČNIK ZA TAPKANJE www.vlastakuster.si PRIČEVANJA LJUDI»Pri Vlasti me je dobesedno očarala njena spontanost, predanost temu delu in iskreno spoštovanje do ljudi, ki

Více

Skupaj za zdravje človeka in narave Tema meseca: Mrazzz

Skupaj za zdravje človeka in narave Tema meseca: Mrazzz www.zazdravje.net Skupaj za zdravje človeka in narave januar 2011 brezplačen izvod Tema meseca: Mrazzz Seminar na Hvaru Pojdimo v sij svetlobe Seminar vodita Rajko Škarič in Sanja Lončar. Vse, ki že poznate

Více

SEM, KAR SEM IN SEM OK

SEM, KAR SEM IN SEM OK SEM, KAR SEM IN SEM OK PRIPRAVILA: TJAŠA MAKSIMILIJANA KOS 1 »Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Operacija

Více

JeNOVICE - interni časopis podjetja Jelovica d.d., Škofja Loka. smernice razvoja na področju okolju prijaznih in energijsko varčnih hiš, oken in vrat.

JeNOVICE - interni časopis podjetja Jelovica d.d., Škofja Loka. smernice razvoja na področju okolju prijaznih in energijsko varčnih hiš, oken in vrat. Junij 2010 / številka 6 VSEBINA Ekoterm paket = formula prihrankov Nove linije stavbnega pohištva Sončna vila Bovec Prvi v celoti lesen vrtec v Sloveniji Dnevi odprtih vrat nizkoenergijskih hiš Jelovica

Více

Mengšan. France Zabret. Glasilo Občine Mengeš, april 2012, letnik XIX, številka 4. Tone Kompare trnovski župnik, rojen Mengšan

Mengšan. France Zabret. Glasilo Občine Mengeš, april 2012, letnik XIX, številka 4. Tone Kompare trnovski župnik, rojen Mengšan Mengšan Glasilo Občine Mengeš, april 2012, letnik XIX, številka 4 Organizatorji čistilne akcije Očistimo Slovenijo 2012 smo bili prijetno presenečeni, da se je akciji odzvalo veliko mladih, družin z otroki

Více

14/10/2015 Z Á K L A D N Í C E N Í K Z B O Ž Í Strana: 1

14/10/2015 Z Á K L A D N Í C E N Í K Z B O Ž Í Strana: 1 14/10/2015 Z Á K L A D N Í C E N Í K Z B O Ž Í Strana: 1 S Á ČK Y NA PS Í E XK RE ME N TY SÁ ČK Y e xk re m en t. p o ti sk P ES C Sá čk y P ES C č er né,/ p ot is k/ 12 m y, 20 x2 7 +3 c m 8.8 10 bl ok

Více

EKOLOGIJA - STISKANJE

EKOLOGIJA - STISKANJE EKOLOGIJA - STISKANJE Paketirke Paketirke so stiskalnice za predelavo paketiranje kovinskih ostankov ploèevine. Osnovna funkcija je zmanjševanje volumna odpadnim materialom. Oblikovani paketi, pa so enostavni

Více

19,99. AVGUST 2014 Ponudba velja od 21. avgusta do 10. septembra 2014, oziroma do prodaje zalog ,99

19,99. AVGUST 2014 Ponudba velja od 21. avgusta do 10. septembra 2014, oziroma do prodaje zalog ,99 AVGUST 2014 Ponudba velja od 21. avgusta do 10. septembra 2014, oziroma do prodaje zalog 39,99 69,99 ADIDAS Otroška trenirka Kimana ali Testa Fleece ec 19,99 29,99 McKINLEY Šolski nahrbtnik Santa Cruz

Více

PROGRAM OSKRBE S PITNO VODO ZA OBDOBJE OBČINA BOROVNICA

PROGRAM OSKRBE S PITNO VODO ZA OBDOBJE OBČINA BOROVNICA PROGRAM OSKRBE S PITNO VODO ZA OBDOBJE 2014 2017 OBČINA BOROVNICA Žig in podpis odgovorne osebe mag. Brgita Šen Kreže Vrhnika, december 2013 JP KPV, d.o.o. 2 KAZALO: 1 OSNOVNI PODATKI...5 1.1 Izvajalec

Více

Nov dom z novo oblogo

Nov dom z novo oblogo Nov dom z novo oblogo Talna in tudi stenska obloga v bivalnem prostoru še kako vpliva na naše počutje v domu. Predvsem pri podu je odvisno ali je ta mehek, topel in barvno usklajen z ostalo opremo. Seveda

Více

o d e vz d á v e j t ek o m p l e t n í, / n e r o z e b r a n é /, a b y s e t y t o

o d e vz d á v e j t ek o m p l e t n í, / n e r o z e b r a n é /, a b y s e t y t o o b d o b í : X e r v e n e c s r p e n z á í 2 0 1 1 U S N E S E N Í Z A S T U P I T E L S T V A Z v e e j n é h o z a s e d á n í Z a s t u p i t e l s t v a o b c e d n e 3 0. 6. 2 0 1 1 p r o s t e

Více

INFORMACIJSKI SISTEM SPREMLJANJA FETALNIH SMRTI. Definicije in metodološka navodila za sprejem podatkov o fetalnih smrtih, v 1.5

INFORMACIJSKI SISTEM SPREMLJANJA FETALNIH SMRTI. Definicije in metodološka navodila za sprejem podatkov o fetalnih smrtih, v 1.5 INFORMACIJSKI SISTEM SPREMLJANJA FETALNIH SMRTI Definicije in metodološka navodila za sprejem podatkov o fetalnih smrtih, v 1.5 Ljubljana, november 2015 Pomembno Vključuje vse smrti plodov, ki so ob teh

Více

CS Návod k použití 2 Chladnička s mrazničkou SL Navodila za uporabo 19 Hladilnik z zamrzovalnikom S53620CSW2

CS Návod k použití 2 Chladnička s mrazničkou SL Navodila za uporabo 19 Hladilnik z zamrzovalnikom S53620CSW2 CS Návod k použití 2 Chladnička s mrazničkou SL Navodila za uporabo 19 Hladilnik z zamrzovalnikom S53620CSW2 2 OBSAH 1. BEZPEČNOSTNÍ INFORMACE... 3 2. BEZPEČNOSTNÍ POKYNY...4 3. POPIS SPOTŘEBIČE...6 4.

Více

Sloveniji za 20. rojstni dan slovenski statistiki 2011

Sloveniji za 20. rojstni dan slovenski statistiki 2011 Sloveniji za 20. rojstni dan slovenski statistiki Sloveniji za 20. rojstni dan slovenski statistiki Avtorji: Karmen Hren Jelena ]irjakovi} Romana Koreni~ Andrej Kralj Simona Peceli Ida Repov` Grabnar

Více

Šolski center Celje. Srednja šola za gradbeništvo. Pot na lavo 22, 3000 Celje NADSTREŠKI. Gorazd Kunšek, G-3B Denis Jošt, G-3B

Šolski center Celje. Srednja šola za gradbeništvo. Pot na lavo 22, 3000 Celje NADSTREŠKI. Gorazd Kunšek, G-3B Denis Jošt, G-3B Šolski center Celje Srednja šola za gradbeništvo Pot na lavo 22, 3000 Celje NADSTREŠKI Avtorji : Simona Žnidaršič, G-3B Gorazd Kunšek, G-3B Denis Jošt, G-3B Mentor: Arnold Ledl, univ.dip.inž.arh. Mestna

Více

Otroški parlament. 25. februar 2005, letnik VII št. 63, naklada 300 izvodov

Otroški parlament. 25. februar 2005, letnik VII št. 63, naklada 300 izvodov , letnik VII št. 63, naklada 300 izvodov Otroški parlament V mesecu februarju je zasedal območni in državni otroški parlament na temo MLADI V EVROPI. Klemen Mesarec je bil na območnem otroškem parlamentu

Více

SKLADI V UPRAVLJANJU KBM INFOND MESEČNA POROČILA

SKLADI V UPRAVLJANJU KBM INFOND MESEČNA POROČILA Infond Money - Euro SKLADI V UPRAVLJANJU KBM INFOND MESEČNA POROČILA Kliknite na iskani sklad: Infond Alfa Infond Bond - Euro Infond Consumer Infond Družbeno odgovorni Infond Energy Infond Frontier Infond

Více

METODOLOGIJA ZA DOLOČANJE OGROŽENIH OBMOČIJ IN NAČIN RAZVRŠČANJA ZEMLJIŠČ V RAZREDE OGROŽENOSTI ZARADI ZEMELJSKIH PLAZOV

METODOLOGIJA ZA DOLOČANJE OGROŽENIH OBMOČIJ IN NAČIN RAZVRŠČANJA ZEMLJIŠČ V RAZREDE OGROŽENOSTI ZARADI ZEMELJSKIH PLAZOV Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Katedra za splošno hidrotehniko Jamova 2, p.p. 3422 1115 Ljubljana, Slovenija telefon (01) 4254 380 faks (01) 251 98 97 fgg@fgg.uni-lj.si Ljubljana,

Více

Premogovnik Velenje na trgih Evropske unije/stran 4. Gostili evropsko združenje EURACOAL/stran 14. Zlato in srebro za inovacije/stran 18

Premogovnik Velenje na trgih Evropske unije/stran 4. Gostili evropsko združenje EURACOAL/stran 14. Zlato in srebro za inovacije/stran 18 Časopis Skupine Premogovnik Velenje izhaja od leta 1953 št. 6/junij 2012 Premogovnik Velenje na trgih Evropske unije/stran 4 Gostili evropsko združenje EURACOAL/stran 14 Zlato in srebro za inovacije/stran

Více

Mobilnost ustvarja priložnosti

Mobilnost ustvarja priložnosti Program Vseživljenjsko učenje COMENIUS ŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE Mobilnost ustvarja priložnosti EVROPSKE ZGODBE O USPEHU 080521_SI_EAC_Br_Comenius08_vt.indd U1 21.05.2008 11:32:47 Uhr Europe Direct je služba

Více

BREZ ELEKTRONSKE POŠTE NE GRE!

BREZ ELEKTRONSKE POŠTE NE GRE! BREZ ELEKTRONSKE POŠTE NE GRE! Priročnik za prostovoljce Simbioza 2013 Užitek je srečati pogled tistega, kateremu si pred kratkim storil kaj dobrega. (La BRUYERE) Naj ti bo priročnik v pomoč pri poučevanju

Více

MAK A R K O R EK EK N O O N MI

MAK A R K O R EK EK N O O N MI MAKROEKONOMIJA MAKROEKONOMIJA Makroekonomija je agregatna analiza ekonomskega obnašanja državnih oblasti, podjetij in posameznikov. Je študij obnašanja gospodarstva kot celote. Preučuje celotno raven outputa,

Více

CENIK OGLASNEGA PROSTORA

CENIK OGLASNEGA PROSTORA CENIK OGLASNEGA PROSTORA Bodi eko je revija... za vso družino. za vse, ki jih zanima zdrava prehrana, naravna kozmetika, varčevanje, moderna gradnja, energetika, okolju prijaznejši avtomobili, ekološko

Více

NLB Tarifa za prebivalstvo Veljavnost od Kazalo 1. NLB Osebni računi Odprtje NLB Osebnega računa Vodenje NLB Osebnega

NLB Tarifa za prebivalstvo Veljavnost od Kazalo 1. NLB Osebni računi Odprtje NLB Osebnega računa Vodenje NLB Osebnega NLB Tarifa za prebivalstvo Veljavnost od 1.12.2017 Kazalo 1. NLB Osebni računi...2 1.1. Odprtje NLB Osebnega računa...2 1.2. Vodenje NLB Osebnega računa...2 1.3. Blokiranje računa...3 1.4. Opomini o nedovoljenem

Více

Skripta za Programiranje 2 Rekurzija Delo z datotekami

Skripta za Programiranje 2 Rekurzija Delo z datotekami Gregor Jerše Matija Lokar Skripta za Programiranje 2 Rekurzija Delo z datotekami Višja šola Program Informatika 2 kazalo KAZALO... 2 REKURZIJA... 3 REKURZIJA... 3 Kaj rekurzija je... 3 ZGLEDI... 8 Vsota

Více

Mednarodni raziskovalni tabor Dnevi ustvarjalne mladine DUO-DUM EU 2008

Mednarodni raziskovalni tabor Dnevi ustvarjalne mladine DUO-DUM EU 2008 Mednarodni raziskovalni tabor Dnevi ustvarjalne mladine DUO-DUM EU 2008 Ankaran, 18.-27. 8. 2008 v s e b i n a DELAVNICE Kemijska delavnica (B. Genorio) Astronomska delavnica (M. Smrekar) Zvocne slike

Více

IZDELAVA FOTOKNJIGE. ali pa na

IZDELAVA FOTOKNJIGE. ali pa na Na spletni strani Hoferjeve foto storitve http://www.hoferfoto.si lahko najljubše slike obdelate, shranite, naročite Izbirate lahko med množico različnih izdelkov kot so slikarska platna, koledarji, fotoknjige,

Více

Iskrene čestitke stanovalcem, ki praznujete v januarju!

Iskrene čestitke stanovalcem, ki praznujete v januarju! 1 Iskrene čestitke stanovalcem, ki praznujete v januarju! enota Preddvor ga. Julijana Celar ga. Ana Morel ga. Frančiška Boncelj g. Anton Tičar g. Jože Ušlakar ga. Antonija Kožuh ga. Frančiška Marinič ga.

Více

Carinski postopki po

Carinski postopki po Carinski postopki po 1. 5. 2016 April 2016 Selena Rauter Razboršek mag. Milan Kušer Darja Medle Laste Naumovski Barbara Balaban Ana Maček Liljana Jordan Barbara Merhar Vsebina 1. Carinski zakonik Unije

Více

Proaktivno partnerstvo gradimo na tradiciji in kakovosti

Proaktivno partnerstvo gradimo na tradiciji in kakovosti roaktivno partnerstvo gradimo na tradiciji in kakovosti 2 Kazalo Uvodnik: kupaj pogumno naprej 3 oslovni program podjetja 4 Kakovost tiskovin 12 Invalidske kvote 14 Inite portal podjetja 16 Elektronsko

Více

EGT6343 CS VARNÁ DESKA NÁVOD K POUŽITÍ 2 SL KUHALNA PLOŠČA NAVODILA ZA UPORABO 17

EGT6343 CS VARNÁ DESKA NÁVOD K POUŽITÍ 2 SL KUHALNA PLOŠČA NAVODILA ZA UPORABO 17 EGT6343 CS VARNÁ DESKA NÁVOD K POUŽITÍ 2 SL KUHALNA PLOŠČA NAVODILA ZA UPORABO 17 2 OBSAH 1. BEZPEČNOSTNÍ INFORMACE... 3 2. BEZPEČNOSTNÍ POKYNY...4 3. POPIS SPOTŘEBIČE...7 4. DENNÍ POUŽÍVÁNÍ... 7 5. TIPY

Více

TEMATIKA LETOŠNJEGA ŠOLSKEGA GLASILA JE VEZANA NA JUNAKE MED NAMI. JUNAKI SO

TEMATIKA LETOŠNJEGA ŠOLSKEGA GLASILA JE VEZANA NA JUNAKE MED NAMI. JUNAKI SO 0 DRAGI UČENCI, SPOŠTOVANI STARŠI IN SODELAVCI! TEMATIKA LETOŠNJEGA ŠOLSKEGA GLASILA JE VEZANA NA JUNAKE MED NAMI. JUNAKI SO TISTE OSEBE, KI JIH POZNAMO SKORAJ VSI. LAHKO SO ŠPORTNIKI, VELIKI MISLECI,

Více

Št. 133 JUNIJ Številka prodajalca: Časopis za brezdomstvo in sorodna socialna vprašanja 1 EUR. Polovico dobi prodajalec.

Št. 133 JUNIJ Številka prodajalca: Časopis za brezdomstvo in sorodna socialna vprašanja 1 EUR. Polovico dobi prodajalec. Št. 133 JUNIJ 2017 Časopis za brezdomstvo in sorodna socialna vprašanja 1 EUR Polovico dobi prodajalec. Številka prodajalca: 02 Kralji ulice Junij 2017 Odgovorna in izvršna urednica: Mirjam Gostinčar Tehnični

Více

Vzájemným pohledem. V očeh drugega. Česko-slovinské a slovinsko-české styky ve 20. století. Češko-slovenski in slovensko-češki stiki v 20.

Vzájemným pohledem. V očeh drugega. Česko-slovinské a slovinsko-české styky ve 20. století. Češko-slovenski in slovensko-češki stiki v 20. Národní knihovna České republiky Slovanská knihovna Vzájemným pohledem Česko-slovinské a slovinsko-české styky ve 20. století V očeh drugega Češko-slovenski in slovensko-češki stiki v 20. stoletju Monografie

Více

LED PRIKAZOVALNIK. Raziskovalna naloga ŠOLSKI CENTER CELJE. Srednja šola za kemijo, elektrotehniko in računalništvo

LED PRIKAZOVALNIK. Raziskovalna naloga ŠOLSKI CENTER CELJE. Srednja šola za kemijo, elektrotehniko in računalništvo ŠOLSKI CENTER CELJE Srednja šola za kemijo, elektrotehniko in računalništvo LED PRIKAZOVALNIK Raziskovalna naloga Avtor: Jure Vrbovšek, E-3.c Mentor: Gregor Kramer, univ. dipl. inž. el. Mestna občina Celje,

Více

IBAN plačnika. Referenca plačnika. Janez Novak Maribor. Znesek ***14,71 Datum plačila EUR. Namen plačila SI

IBAN plačnika. Referenca plačnika. Janez Novak Maribor. Znesek ***14,71 Datum plačila EUR. Namen plačila SI TEHNIČNI STANDARD UNIVERZALNI PLAČILNI NALOG Obrazec Lepa cesta 10 2000 Maribor - potrdilo Ravn. z odpadki 04/2016 0040098579, 25.06.2016 Lepa cesta 10 ***14,71 2000 Maribor SI12 1084257451 Snaga d.o.o.

Více

Priimek in ime: Vpisna številka: Letnik vaj Obkroži smer študija:

Priimek in ime: Vpisna številka: Letnik vaj Obkroži smer študija: Predmet: Skupina: Rok Točke: OPISNA GEOMETRIJA A 18.3.2003 Priimek in ime: Vpisna številka: Letnik vaj Obkroži smer študija: GRA GEO UNI VSŠ VKI Ocena: Poskus: 1. (20) f 1 je gorišče elipse, AB pa ena

Více

bolečin Željen rezultat po desetih dneh do treh tednov uporabe. Vnetje se je zmanjšalo.

bolečin Željen rezultat po desetih dneh do treh tednov uporabe. Vnetje se je zmanjšalo. Keramični proizvodi za lajšanje bolečin Že popularni v Evropi, zdaj si utirajo pot v ZDA in Kanado. Back on Track grelni pripomočki in oblačila za konje prejemajo izjemne ocene. Ti vrhunski proizvodi so

Více