Rešitve 1. in 2. letnik (DRŽAVNO)

Transkript

1 Rešitve 1. in 2. letnik (DRŽAVN) 1. naloga Simon Jakob Janez Peter Tomaž Andrej Filip Matej Juda Jakob Tadej Bartolomej Razlaga: Sedeže označimo z A do K v nasprotni smeri urinega kazalca, z začetkom pri Judi. Iz 4 izvemo, da Jakob in Filip sedita na B in K. Iz 3 izvemo, da Simon, Peter, Janez in Jakob sedijo na F, G, H in I. Iz 1, 2 in 6 izvemo, da Tomaž sedi na E ali J, Matej na D, E ali J, Andrej in Bartolomej pa na Č, D, E ali J. Zato Tadej sedi na C, zaradi 5 Filip sedi na K, Jakob pa na B. Recimo, da Tomaž sedi na E, potem zaradi 6 Simon sedi na F in zaradi 7 Matej na J in Peter na H. Zaradi 7 bi moral tudi Janez sedeti na H, kar ni možno. Zato Tomaž sedi na J in Simon na I. Zaradi 7 Janez sedi na G, Bartolomej na Č, Matej na D in Peter na F. Za Jakoba ostane še H.

2 2. naloga Ime Priimek uvrstitev vitez/oproda oče/sin/mati/hči Karin Novak 6. vitez mati Leon Novak 4. oproda oče Maja Novak 1. vitez hči Niko Kovač 5. vitez oče to Kovač 2. vitez sin Pia Kovač 3. oproda mati Razlaga: Če je B vitez, sta B in Niko člana iste družine. To ni možno, zato je B oproda in sta B in Niko člana iste družine. Torej je Niko oče te družine, B pa je njegova žena ali pa hči. Denimo, da je A oproda. Potem je A ali Nikova žena ali hči. Tako je D v isti družini kot sta še Leon in to. Zato je D oproda. Torej so vse ženske oprode, moški pa vitezi. Če je Niko C ali E, Karin ni v njegovi družini. Ker je preostali izmed C in E član druge družine, Karin ni niti v drugi družini - kar ni možno. Torej je Niko Č in je tako Maja mati druge družine. Poleg tega pa je Niko za Majo (izjava Č) in je med prvimi tremi (izjava A). Maja ni prva, ker nima hčere, zato je Maja druga in Niko tretji. Majina izjava D je neresnična in ker to ni drugi, je bil prvi. Tako je bil zadnji Leon. Zato je C ali E oproda, to pa ni možno, saj so vsi moški vitezi. Torej je A vitez in ni v Nikovi družini. Če je D v Nikovi družini, je oproda, saj je Nikova žena ali hči oproda. Tedaj bi bil tudi to v Nikovi družini (izjava D), to pa ne gre, saj so v družini le trije člani. Torej sta osebi A in D v isti družini, zato sta obe izjavi resnični. Poleg tega pa je to v Nikovi družini - zato je sin vitez. Leon je oče oproda druge družine. Ne glede na to, kdo poda izjavo Č v kateri nastopa Maja, sledi, da je Maja v Leonovi družini. Enako sledi, da je Karin v Leonovi družini. Tako je Pia Nikova žena, ki je podala neresnično izjavo B, Karin je Leonova žena in Maja je Leonova hči. to ni prvi, saj bi bila izjava D neresnična. Prav tako ni prvi Niko (izjava A). Torej sta prva in zadnja Karin in Maja, zato se pišeta Novak. Če je Karin prva, je izjava C neresnična. Poleg tega je Maja zadnja in je tako neresnična tudi izjava Č. Ker je med moškimi le Leon oproda, to ne gre. Zato je prva Maja in zadnja Karin. Tako je bil to drugi, ker sta bila otroka drug za drugim. Zato je D Karin in A Maja. to pa je Č. Niko je bil četrti ali peti (izjava A), zato ni E. Torej je C in je bil peti. Leon je tako E in je bil zato četrti, tretja pa je bila Pia.

3 3. naloga 1. Prevedite v slovenščino: Мы пшъэшъэ льагэр Ане. Къэлэ шъабэр зэрэшхъуэнтiагъ. Iанэр лъэгэщт. Ta visoka punca je Anja. Tiho mesto je bilo vedno zeleno. Miza bo visoka. 2. Prevedite v adigejščino: Ta punca je Anja. Anja je bila stroga. To bo tih glas. Ta fant je priljubljen. Vedno lepa miza je čista. Мы пшъашъэр Ане. Ане пхъэшагъ. Мыр мэкъэ шъэбэщт. Мы кiалэр кiас. ЗэрэIэнэ дахэр къабз. 3. Razlaga: Vrstni red v stavku: osebek + povedek + povedkovo določilo Vrstni red v besedni zvezi je: samostalnik + pridevnik Samostalnik dobi končnico "э", če ne dobi nobene druge končnice. Na konec osebka se doda končnico za glagol (je, bo, je bil). Če je osebek: - to: končnica»p«- ime: ni končnice - ostalo: končnica "эp" "зэрэ" se dodaja na začetek besedne zveze, na katero se nanaša, označuje "vedno". Na konec povedkovega določila se da končnico za preteklost "агъ" ali prihodnost "эщт". Samostalniki imajo sredi besede vedno "э", razen, kadar dobijo končnico "эp". (potem "a") Pridevniki imajo sredi besede vedno "a", razen, kadar dobijo končnico za preteklost ali sedanjost. (potem "э") Samostalnik кiэл Къэл Пшъэшъ Iэн Лэгъ Мэкъ Лэгъ fant mesto punca miza krožnik glas posoda Pridevnik пхъаш дaх къабз лъаг шхъуантi кiaс шъаб strog lep čist visok zelen priljubljen tih

4 4. naloga A B C D E F naloga Sistem je desetiški in v glavnem podoben arabskemu, le da ima vsaka številka po dve obliki (razen ničle, ki ji ustreza prazen prostor) eno za lihe enote (?) (enice, stotice) in drugo za sode (desetice, tisočice). {To drugo obliko so uporabljali, da so se izognili napakam, npr. če bi 45 in 54 predstavili kot in, bi ju težko razlikovali med seboj.} Številke 1 5 so vertikalne paličice, ki po številu ustrezajo predstavljenemu številu (v lihih enotah) ali horizontalne (v sodih), številke 6 9 pa so predstavljene z 1 do 4 paličicami po istem pravilu z dodatkom še ene, ki predstavlja petice, zgoraj. a) = = = =862 b) naloga Ime Glavna jed Sladica cena Ben piščančja obara tiramisu 6 Maks ravioli s sirom bananina torta 7 Peter jagnjetina na žaru sladoled 10 Robert polnjeni jajčevci kompot 9

5 Stan morska rižota jabolčna pita 8 7. naloga V N V V N V V N V Razlaga: 8. sklep ni veljaven. Protiprimer: imamo otočje iz dveh otokov, na enem je A vitez, na drugem oproda. Če se postavimo na otok, kjer je A vitez, je na tem otoku A morda_oproda, ni pa na tem otoku oproda. (upoštevajo se tudi drugi protiprimeri) 9. sklep je veljaven. A in B sta na enem otoku oprodi, zato sta na otočju morda_oprodi, torej sta tudi na otoku, s katerega sta se odpravila, oba morda_oprodi. 8. naloga (0,1,1,0,1,1) (1,0,1,0,1,1) (0,0,1,0,1,0) (0,0,0,0,0,1) (1,1,1,1,0,0) (0,0,1,1,1,1) 9. naloga Protiprimer Super_morda_oproda na otoku A pomeni, da je otočan na vsakem otoku B, ki je dostopen z A morda_oproda. Torej mora biti na vsaj enem otoku dostopnem z B vitez. Če je dostopnost simetrična, je A dostopen z B in ker je otočan na A vitez, je na vsakem otoku B morda_vitez. Hiva: A je vitez, B je vitez. Fatu: A je vitez, B je oproda. a: A je oproda, B je vitez. tok a je dostopen z otokov Hiva in Fatu, otok Fatu pa ni dostopen z otoka a. Razlaga Če je prebivalec na nekem otoku oproda, je takoj tudi morda_oproda, saj je otok dostopen s samega sebe. Če nekdo zase reče, da je morda_oproda, vemo, da na tem otoku ni oproda, saj bi v tem

6 primeru govoril resnico. Torej je tisti, ki zase reče, da je morda_oproda, zagotovo vitez, iz otoka pa je gotovo dostop do vsaj enega otoka, kjer je ta prebivalec oproda. Vemo torej, da je A na Hivi in na Fatu vitez. Ker se na Hivi B z njim strinja, je tudi B na Hivi vitez, medtem ko je na Fatu oproda. Ker mora biti s Fatu in s Hive dostop do vsaj enega otoka, kjer je A oproda, je A nujno oproda na otoku a. Njegova izjava torej ni res, B je na tem otoku super_vitez in zato vitez na vseh, ki so dostopni iz tega otoka. Jasno je torej, da otok Fatu z otoka a ni dostopen. 10. naloga NE DA DA NE DA NE DA DA 11. naloga a. Prevedite iz irščine Is ceoltóir an turasóir seo. Tá tú i do mháthair aige. Ta turist je muzikant. Ti si (zdaj) njegova mama. b. Prevedite v irščino Tvoj sin je majhen otrok. Is gasúr beag do mhac. /Tá do mhac ina ghasúr beag. Zdaj si mama. Tá tú i do mháthair anois. Ta študent je katolik. Is Caitliceach an mac léinn seo. Jaz sem medicinska sestra. Tá mé i mo bhanaltra. / Is banaltra mé. Moja sestra je moja prijateljica. Is mo chara mo dheirfiúr. * Njegov prijatelj je dober človek. Is duine maith a chara. * n je visok človek. Is duine ard an. * Upoštevane tudi vse druge pravilne rešitve. (Tá mo dheirfiúr ina mo chara. Tá a chara ina dhuine maith.) Razlaga Stavki so razdeljeni v dve skupini. V prvi govorimo o poklicih, nalogah, vlogah, ki jih opravljamo začasno (turist, zapornik, pomočnik, muzikant, študent), v drugi pa gre za pomen»to, da sem Irec, duhovnik, njegova sestra, sin, jezikoslovec, bojazljivec je del tega, kar sem, del moje identitete, to me opisuje«. Prva struktura

7 tá osebni zaimek (an»on«, mé»jaz«, tú»ti«) a) samostalnik (vzgl. 1) glagol (i mo»sem«, b) samostalnik (vzgl. 2) + pridevnik (vzgl. 1) c) - i do»si«, ina»je«) samostalnik (vzgl. 2) lahko še: anois»zdaj«, aige»njegov«, sa chaife seo»v tej kavarni«svojilni zaimek (mo»moj«, a»njegov«) + samostalnik (vzgl. 2) Druga struktura is a) samostalnik (vzgl. 1) b) samostalnik (vzgl. 1) + pridevnik (vzgl. 1) c) svojilni zaimek (a»njegov«) + samostalnik (vzgl. 2) a) osebni zaimek (mé»jaz«) b) svojilni zaimek (a»njegov«, mo»moj(a)«) samostalnik (vzgl. 2) c) člen (an) samostalnik (vzgl. 1) + pridevnik ali seo»ta«slovarček vzglasje 1 vzglasje 2 prevod c ch caife chaife kavarna cara chara prijatelj ceoltóir cheoltóir muzikant cúntóir chúntóir pomočnik cladhaire chladhaire bojazljivec cailín chailín dekle Caitliceach Chaitliceach katolik d dh deartháir dheartháir brat deirfiúr dheirfiúr sestra dochtúir dhochtúir doktor, zdravnik duine dhuine človek m mh mac mhac sin branja máthair mháthair mama maith mhaith dober p ph príosúnach phríosúnach zapornik t th turasóir thurasóir turist g gh gasúr ghasúr otrok b bh beag bheag majhen banaltra bhanaltra medicinska sestra

8 bocht bhocht ubog anois ard Éireannach focleolaí sagart zdaj velik Irec lingvist(ka) duhovnik 12. naloga naloga a. batima srca dikutu uho kito stegno

9 b. Pisava je zlogovna in se bere od leve proti desni. Samoglasniki v pisavi mandombe a e i o u (lahko se»s«priključi tudi soglasnikom) Samoglasniki se zrcalijo, glede na to, kje se pripnejo na soglasnik. Skupine soglasnikov se zapisujejo z istim znakom, ločimo jih po tem, kje se nanje pripne samoglasnik. 14. naloga a. Neresnična. Če bi bila resnična, bi bila Ana Enejeva nadrejena. Prav tako bi bila resnična trditev, da je Enejev nadrejeni Cene. Enej pa ne more imeti dveh nadrejenih. b. Neresnična. Če bi bila resnična, bi bil David Enejev nadrejeni. Ker v tem primeru Enej ni direktor, mora biti res, da je Blaž Davidov podrejeni. Tedaj mora biti izjava, ki jo Blaž reče Cenetu neresnična, saj bi Blaž sicer imel dva nadrejena. Torej mora biti drugi del izjave napačen in je Enej Cenetov podrejeni. Enej ima tako dva nadrejena, kar pa ni mogoče. c. - Če je izjava resnična in je direktor Enej: Anin nadrejeni je Cene, saj mora imeti istega nadzornika kot Blaž, da je izjava resnična. - Če je izjava resnična in je direktor nekdo drug (in ne Blaž): Vemo le, da Cene ni Anin nadrejeni, saj morata imeti z Blažem različna nadrejena, da je izjava resnična.

10 - Če je izjava neresnična in je direktor Enej: Aninem nadrejenem ne vemo ničesar. Vemo le, da je različen od Blaževega nadrejenega. - Če je izjava neresnična in direktor nekdo drug: Vemo, da ima Ana istega nadrejenega kot Blaž, ne vemo pa, kdo to je. d. Ana: NE Blaž: DA, Cenetu Cene: NE David: DA, Blažu Enej: DA, Ani in Davidu Direktor je Enej. 15. naloga

11