VRHOVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE SKLEP

Transkript

1 I Up 68/2017 VRHOVNO SODIŠČE REPUBLIKE SLOVENIJE SKLEP Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v senatu, ki so ga sestavljali vrhovni sodniki Vladimir Balažic kot predsednik ter dr. Mile Dolenc in Franc Seljak kot člani, v postopku sodnega varstva tožeče stranke: AA, ki jo zastopa Odvetniška družba iz Ljubljane, zoper toženo stranko: AGENCIJA ZA TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV, Poljanski nasip 6, Ljubljana, ob udeležbi stranke z interesom: BB d.o.o., ki jo zastopa Odvetniška družba iz Ljubljane, zaradi prevzemov, o pritožbi tožeče stranke zoper sodbo in sklep Upravnega sodišča I U 1177/ z dne , v zvezi s sklepom Agencije za trg vrednostnih papirjev št / z dne in odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev št / z dne , na seji 20. junija

2 SKLENILO: I. Pritožba se zavrne ter se sodba in sklep v izpodbijanem delu potrdita. II. Tožeča stranka je dolžna stranki z interesom povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 357,00 EUR, v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Dosedanji potek postopka OBRAZLOŽITEV: 1. Agencija za trg vrednostnih papirjev (v nadaljevanju Agencija) je z odločbo / z dne (v nadaljevanju Odločbo) prevzemnici BB d. o. o., (v nadaljevanju prevzemnici) izdala dovoljenje za prevzemno ponudbo 3, navadnih imenskih kosovnih delnic istega razreda z glasovalno oznako XXXX, zmanjšano za delnic oznake XXXX, ki jih ima prevzemnica že v lasti, ter 1, delnic oznake XXXX, ki jih ima v lasti družba CC d. d. - v likvidaciji, ki deluje usklajeno s prevzemnikom in delnic oznake XXXX, ki jih ima v lasti DD, ki deluje usklajeno s prevzemnico, torej skupno za navadnih imenskih kosovnih delnic istega razreda z glasovalno pravico oznake XXXX ciljne družbe EE, d. d., (v nadaljevanju tudi ciljne družbe). 2. V teku upravnega postopka je Agencija prejela zahtevo tožeče stranke za udeležbo v prevzemnem postopku v zvezi z objavo prevzemne namere prevzemnice za odkup delnic EE ter zahtevo za vpogled v spis. Agencija je s sklepom / z dne (v nadaljevanju Sklepom) zahtevo tožeče stranke za udeležbo v prevzemnem postopku zavrnila (1. točka izreka sklepa), prav tako pa je zavrnila tudi zahtevo tožeče stranke za vpogled v spis (2. točka izreka sklepa). Tožeči stranki je naložila plačilo sodne takse za vloženo zahtevo v višini 400,00 EUR (3. točka izreka sklepa). 3. Zoper Odločbo in Sklep Agencije je tožena stranka vložila tožbo na Upravno sodišče. V delu, relevantnem za odločanje v pritožbenem postopku, je Upravno sodišče tožbo zoper prvo in drugo točko Sklepa Agencije zavrglo (I. točka izreka sodbe in sklepa), prav tako pa je zavrglo tudi tožbo zoper Odločbo Agencije (III. točka izreka sodbe in sklepa). 2

3 4. Tožeča stranka je v skladu s tretjim odstavkom 519. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (v nadaljevanju ZTFI) proti odločbi, s katero sodišče odloči v postopku sodnega varstva proti odločbam o potrditvi prospekta in odločbam v postopku po Zakonu o prevzemih (v nadaljevanju ZPre-1) vložila pritožbo. Vrhovnemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo in sklep spremeni tako, da tožbi tožeče stranke ugodi, toženi stranki pa naloži v plačilo stroške postopka pred sodiščem prve stopnje ter stroške pritožbenega postopka, oboje z zakonskimi zamudnimi obrestmi; podrejeno je predlagala, da Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo in sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. 5. Pritožba tožeče stranke je bila vročena toženi stranki, ki v odgovoru predlaga njeno zavrnitev. 6. Na pritožbo tožeče stranke je odgovorila tudi družba BB, d. o. o., ki ima v obravnavanem postopku položaj stranke z interesom (prvi odstavek 19. člena ZUS-1). O (ne)utemeljenosti pritožbe zoper I. točko izreka sodbe in sklepa 7. Vsakdo, ki v upravnem sporu 1 zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati svoj pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. 2 To pomeni, da mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči, oziroma da bi si v primeru ugoditve izboljšal svoj pravni položaj. Kadar si stranka ne more več izboljšati svojega pravnega položaja, preneha tudi pravovarstvena potreba za odločanje v upravnem sporu Upravno sodišče je tožbo zoper prvo in drugo točko Sklepa Agencije, ki se nanaša na zahtevo tožeče stranke za udeležbo v prevzemnem postopku ter zahtevo tožeče stranke za vpogled v prevzemni spis, pravilno zavrglo, saj tožeča stranka zanjo nima pravnega interesa. Za obstoj pravnega interesa bi namreč morala tožeča stranka izkazati, da bi ugoditev njeni tožbi zanjo pomenila določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči, oziroma da bi si v primeru ugoditve tožbi izboljšala svoj pravni položaj. 4 Vendar pa tožeča stranka nima več pravnega interesa (ki mora obstajati do konca postopka), da se udeleži postopka odločanja o prevzemni ponudbi, saj je Agencija z odločbo / z dne ugotovila, "da je prevzemna ponudbo za odkup 3, navadnih imenskih kosovnih delnic istega razreda z glasovalno oznako XXXX, zmanjšano za 1 Za postopek sodnega varstva proti odločbam agencije se smiselno uporablja ZUS-1, če v ZTFI ni določeno drugače (drugi odstavek 506. člena ZTFI). 2 Sodba VS RS I Up 683/2011 z dne , sklep I Up 627/2002 z dne in drugi. 3 Sklep VS RS X Ips 312/2012 z dne Glej razloge sklepa VS RS G 21 /2002 z dne in sodbe G 3/2005 z dne

4 delnic oznake XXXX, ki jih ima prevzemnica že v lasti, ter 1, delnic oznake XXXX, ki jih ima v lasti družba CC d. d. - v likvidaciji, ki deluje usklajeno s prevzemnikom in delnic oznake XXXX, ki jih ima v lasti DD, ki deluje usklajeno s prevzemnico, torej skupno za navadnih imenskih kosovnih delnic istega razreda z glasovalno pravico oznake XXXX ciljne družbe, kije trajala od do , uspešna". Z izdajo navedene odločbe je bil postopek v zvezi s prevzemno ponudbo pred Agencijo zaključen, iz obrazložitve odločbe Agencije ter iz spisa pa izhaja, da do situacije, ki jo predvideva zakonski dejanski stan določbe 68. člena ZPre-1 ne bo prišlo, saj je prevzemno ponudbo sprejelo (le) 11 imetnikov delnic, tako da prevzemnik (skupaj z subjektoma s katerima deluje usklajeno) ni dosegel prevzemnega praga. 9. Glede na pojasnjeno je torej pravilno stališče Upravnega sodišča v zvezi s I. in II. točko izreka njegove odločbe, da tožnik svojega pravnega položaja na podlagi določbe 68. člena ZPre-1 ne more več utemeljevati, saj do situacije, ki jo predvideva zakonski dejanski stan te določbe, ni in ne bo prišlo, zato tožeča stranka nima (več) interesa, da bi v upravnem postopku nadzirala višino cene, določene v prevzemni ponudbi, posledično pa je tožba tožnika zoper Sklep Agencije pravilno zavržena. O (ne)utemeijenosti pritožbe zoper III. točko izreka sodbe in sklepa 10. Ob zgoraj obrazloženem pa Vrhovno sodišče v zvezi z zgoraj navedenimi razlogi za zavrnitev pritožbe, kot tudi v zvezi z izpodbijano III. točko izreka odločbe sodišča prve stopnje ugotavlja tudi, da tožeči stranki udeležbo v (upravnem) prevzemnem postopku izrecno preprečuje določba prvega odstavka 553. člena ZTFI. Z njo je namreč jasno predpisano, da je ne glede na določbi prvega in drugega odstavka 541. člena ZTFI stranka v postopku izdaje dovoljenja za ponudbo za odkup delnic samo ponudnik, 5 s čimer je izrecno izključena uporaba določb prvega in drugega odstavka 541. člena ZTFI ter uporaba splošne ureditve udeležbe po ZUP člen ZUP, ki položaj stranskega udeleženca daje osebi, ki izkaže pravni interes, namreč na učinek določbe prvega odstavka 553. člena ZTFI ne more vplivati. 11. Glede na določbo 17. člena ZUS-1, ki določa, daje tožnik v upravnem sporu lahko le oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta (prvi odstavek) in glede na dejstvo, da pritožnica v postopku izdaje 5 Tako tudi sklep VS RS G 3/2008 z dne ZUP, ki povezuje pravico do udeležbe v postopku s priznavanjem pravnega interesa določene osebe in s potrebo po varovanju pravnih koristi te osebe, vsebuje splošno ureditev. Poleg stranke se ima pravico udeleževati postopka tudi oseba, ki izkaže pravni interes. Tega izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi (prvi odstavek 43. člena ZUP). Pravna korist je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist (drugi odstavek istega člena). 4

5 izpodbijane odločbe ni imela priznanega statusa stranske udeleženke oziroma ji takšen status specialni predpis izrecno odreka ter ob potrditvi odločbe sodišča prve stopnje, ki se nanaša na tožbo zoper nepriznanje statusa stranskega udeleženca, v skladu z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča ni izpolnjen pogoj za vsebinsko obravnavanje tožbe zoper Odločbo Agencije. 7 S tem se torej za pravilne izkažejo zaključki sodišča prve stopnje, da niso izkazani pogoji za vsebinsko obravnavo tožbe zoper Odločbo, saj tožniku v predmetnem postopku ni bil priznan status stranke, zato s tožbo zoper Odločbo Agencije ne izkazuje pravovarstvenega interesa. Odločitev o stroških 12. V obravnavanem primeru gre za spor o zakonitosti posamičnega akta, zato je Vrhovno sodišče o stroških odločalo na podlagi določb ZPP (prvi odstavek 25. člena ZUS-1), ki v prvem odstavku 154. člena v skladu z načelom uspeha določa, da mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti stroške postopka. Tožena stranka stroškov ni priglasila, priglasila pa jih je družba BB, d. o. o., ki ima v obravnavanem postopku sodnega varstva položaj stranke z interesom (prvi odstavek 19. člena ZUS-1). Vrhovno sodišče ji je v skladu s tarifno št. 30 Odvetniške tarife za odgovor na pritožbo priznalo 625 točk in 2 % za materialne stroške, oboje povečano za 22 % DDV, kar skupaj znaša 357,00 EUR. Ljubljana, 20. junij 2017 Predsednik senata: Vladimir Balažic, l.r. 7 Glej tudi sklepe VS RS v zadevah I Up 49/2010, I Up 334/2010, 1 Up 18/2011, I Up 512/2012, I Up 104/2013,1 Up 131/ Up 289/