SREČNO NOVO LETO Telefon 07/ Mobitel Delovni čas: ponedeljek - petek 7-18, sobota Aleš Kranjc s.p.

Transkript

1 5

2 (ob Vesel božič in srečno novo leto 2011! Aleš Kranjc s.p. Spoznati pravo pot, prave ljudi, storiti prave reči in v sebi in drugih najti le dobre stvari, ob novem letu 2011 želi kolektiv Podgorja Šentjernej SREČNO NOVO LETO 2011 prodaja pnevmatik vseh znamk po zelo ugodnih cenah - svetovanje prodaja jeklenih in aluminijastih platišč Telefon 07/ Mobitel vulkanizerstvo kmetijskih, tovornih, gradbenih, terenskih, kombiniranih, osebnih in motornih vozil polnjenje pnevmatik s plinom Secur pneus popravila poškodovanih pnevmatik in alu platišč hramba pnevmatik avtooptika, hitri servis in redni servis (menjava olj, filtrov, zavornih ploščic, popravilo izpušnih sistemov...) avtopralnica z mikroprahom, po želji tudi samopostrežna Delovni čas: ponedeljek - petek 7-18, sobota 8-12 Šentjernejsko glasilo izhaja v nakladi izvodov. Izdajatelj: Občina Šentjernej. Fotografije: Marijan Hočevar - MEGAfoto. Priprava za tisk: Andreja Milavec s.p., tisk: Bucik d.o.o.

3 uvodnik Beseda je Ž U P A N O V A Pozdravljeni, bralci Šentjernejskega glasila. Leto 2010 se počasi izteka h koncu, zato se vam pred božičnimi in novoletnimi prazniki še enkrat oglašamo z novo številko Šentjernejskega glasila. V nadaljevanju vam bom na kratko predstavil dogajanja na posameznih področjih proračunske porabe. Leto 2010 je bilo pestro tako na investicijskem področju kakor tudi na političnem. Uspelo nam je podpisati kar nekaj pomembnih investicijskih pogodb, ki so se in se bodo v nadaljevanju financirale iz državnega in občinskega proračuna ter iz kohezijskih skladov. Poudariti je potrebno, da smo in še bomo morali pri vseh naložbah pristaviti kar znaten del sredstev iz občinskega proračuna. Najpomembnejši projekt, ki se je po dolgoletnih pogajanjih uresničil, je zagotovo projekt Porečje reke Krke, ki bo realiziran v letih Omenjeni projekt, čigar odločbo o sofinanciranju smo že prejeli, opredeljuje, da bomo na čistilno napravo v Šmalčji vasi priključili vasi iz naslednjih naselij: Gorenja Brezovica, Dobravica, Vrh pri Šentjerneju, Šentjernej in Šmalčja vas. K temu projektu sodi tudi gradnja čistilne naprave skupaj z opremo, ki se zaključuje in bo pričela obratovati v naslednjem letu. Čistilno napravo bomo opremili na osnovi podpisane koncesijske pogodbe, ki je osnova za projekt zbiranja, odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda v občini Šentjernej. Da smo prišli do končnega cilja, je bilo opravljenih veliko razgovorov in pogajanj. Ta projekt je najpomembnejši in tudi največji zalogaj za občino tako v tehnološkem kot v finančnem smislu. Naslednji pomemben projekt za občino je gradnja vodovodnega omrežja vzhodnega dela Šentjerneja. Tudi ta investicija se bo časovno razporedila na tri leta ( ) in je tudi delno sofinancirana iz državnega proračuna. Tretja večja investicija, ki se še izvaja, je rekonstrukcija Ceste oktobrskih žrtev skupaj s komunalnimi priključki in vodi. Omenjena investicija je delno sofinancirana iz sredstev državnega proračuna, precejšen delež sredstev pa bo morala zagotoviti občina sama. V zaključni fazi je investicija Rekonstrukcija lokalne ceste na Pristavi (II. faza) z vso komunalno ureditvijo, ki je bila prav tako delno sofinancirana iz državnega proračuna, preko razpisa Razvoj obmejnih območij. Tudi v letu 2010 smo pripravili kar nekaj projektne dokumentacije, ki bo služila za nadaljevanje izvajanja zastavljenih projektov. Poleg lastnih sredstev smo del sredstev, ki jih prejmemo s strani države na podlagi 23. člena ZFO-1, namenili za gradnjo hodnika za pešce skupaj z gradnjo javne razsvetljave v naselju Gorenje Ob obisku delegacije iz občine Sverlik iz Srbije so pogovori tekli o pobratenju in nadaljnjem sodelovanju. Vrhpolje, za gradnjo hodnika za pešce v Šmarju in za gradnjo javne razsvetljave v Cerovem logu. Prav tako smo izpolnili obljubo prebivalcem Gradišča, da smo uredili parkirna mesta poleg pokopališča, kar je bilo nujno potrebno. Opravljenih je bilo kar nekaj manjših del, kot so vzdrževanje lokalnih cest in javnih Pride, očara nas s svojo tišino in preko nas razprostre pajčolan z mehko dobroto, s toplo milino, vodi nas v daljavo, svetlo davnino, v krajino lepih sanj. Leto 2011 leto upov in pričakovanj, novosti in sprememb, velikih dogodkov in novih začetkov. Naj se Vam izpolnijo vsa pričakovanja, naj bodo začetki prijetni, naj jih bo čimveč in naj Vam prinesejo mnogo osebnega zadovoljstva. Župan Franc Hudoklin s sodelavci 3

4 poti, opravljanje zimske službe, saniranje cest in plazov nastalih ob poplavah. Tudi za naše najmlajše bomo poskrbeli, da bo imela ena skupina otrok od meseca januarja dalje zagotovljeno varstvo. V Osnovni šoli Šentjernej se namreč v pritličju ravno končuje preureditev obstoječih prostorov v še eno igralnico. V prihodnjih letih bomo morali razširiti obstoječi vrtec Čebelica in tako zagotovili varstvo vsem predšolskim otrokom. Še vedno teče postopek za ureditev sejmiščnega prostora (nadstrešnica za nastanitev živali). Želimo si, da bi čimprej zaključili postopek, ki se je zelo podaljšal zaradi nasprotovanja lastnika sosednje parcele, in zgradili objekt, ki bo v prihodnosti vrnil v kraj sejemski utrip. Na področju urejanja prostora smo uspešno zaključili projekt OPN, ki je še kako pomemben za nadaljnji razvoj vseh občanov in občank. S tem dokumentom si lahko občani legalizirate zgrajene objekte - od zidanic, stanovanjskih hiš in poslovnih objektov ter pričnete z novogradnjami v vseh območjih, kjer je to opredeljeno. O DELU NOVOIZVOLJENEGA OBČINSKEGA SVETA Občinski svet Občine Šentjernej je imel 10. septembra 2010 konstitutivno sejo v Kulturnem centru Primoža Trubarja. Predsednica občinske volilne komisije je predstavila uradne rezultate lokalnih volitev. Občinski svet ima naslednjo sestavo: Stranka SLS ima 5 mandatov (Jože Švalj, Mojca Hrovat, Jože Hrovat, Boris Kovačič, Antonija Strojin), Lista Skupaj za prihodnost štiri mandate (Janez Selak, Radko Luzar, Renata Turk, Darko Homan), SDS dva mandata (Aleš Medle, ki mu bo zaradi odsotnosti na konstitutivni seji potrjen mandat na naslednji redni seji, Albert Pavlič), LDS dva mandata (Igor Kalin, Stanislav Sluga), po en mandat v občinskem svetu pa imajo DeSUS (Viktor Luzar), Nestrankarska lista (Stanislav Bregar), SD (Matjaž Zagorc s preferenčnimi glasovi), NSi (Luka Luzar). Za romskega svetnika je bil izvoljen Silvester Jurkovič. Na konstitutivni seji je bila imenovana tudi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot stalno delovno telo občinskega sveta, v sledeči sestavi: Stanislav Bregar, Mojca Hrovat, Luka Luzar, Radko Luzar in Stanislav Sluga. Vse ostale stalne komisije bodo formirane na naslednji redni seji občinskega sveta. Na zahtevo občinskih svetnikov, podpisnikov dokumenta, je bila v ponedeljek, , sklicana izredna seja občinskega sveta zaradi določenih nesoglasij med občinskim svetnikom ter do nedavnega predsednikom komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Stanislavom Bregarjem in županom. Od osemnajstih občinskih svetnikov je bilo prisotnih osem svetnikov. Zaradi nesklepčnosti občinskega sveta je bila izredna seja odpovedana. Damjana Kovačič Ob koncu bi vam rad le zaželel vesele božične in novoletne praznike, obilo zdravja in dobrih medsebojnih odnosov. Župan Franc Hudoklin VSEM OBČANKAM IN OBČANOM OBČINE ŠENTJERNEJ ŽELIMO PRAZNIKE POLNE VESELJA, RADOSTI IN TOPLINE TER OSEBNIH IN POSLOVNIH USPEHOV V LETU 2011 OO SLS ŠENTJERNEJ Zahvaljujemo se vsem, ki ste oddali svoj glas na lokalnih volitvah 2010 naši listi kandidatov za članice in člane občinskega sveta ter našemu kandidatu za župana Občine Šentjernej. Hkrati vsem občankam in občanom želimo prijetne praznike ob zaključku leta 2010 ter obilo veselja, zdravja, poslovnih uspehov in zadovoljstva v letu OO SDS Šentjernej 4

5 SREČANJE KRVODAJALCEV JUBLANTOV OBČINE ŠENTJERNEJ V petek, 10. decembra, je v organizaciji Območnega združenja Rdečega križa Novo mesto in Občine Šentjernej s podelitvijo priznanj in plaket potekalo slavnostno srečanje krvodajalcev jubilantov Občine Šentjernej. Zbrane sta nagovorila predsednica komisije za krvodajalstvo pri OZRK Novo mesto Anica Bukovec in šentjernejski župan Franc Hudoklin. Oba govornika sta poudarila, da je krvodajalstvo najvišja stopnja humanosti, ki jo človek premore, saj je kri nenadomestljiva tekočina, ki pomaga pri zdravljenju ali ohranitvi življenja. Bukovčeva je povedala, da je v Sloveniji krvodajalstvo družinska tradicija, ki v mnogih družinah prehaja iz roda v rod. Tudi v Šentjerneju je tako, saj je bilo med zbranimi jubilanti videti zakonce, starše in njihove otroke. Ob tej priložnosti se je Bukovčeva v imenu OZRK Novo mesto prisrčno zahvalila tudi dosedanji predsednici Krajevne organizacije RK Šentjernej Minki Cvelbar za njeno požrtvovalno in izredno uspešno delo ter toplo pozdravila novo predsednico KORK Šentjernej Mileno Drnovšek. Obema je zaželela še veliko uspehov, novo predsednico pa spodbudila k nadaljevanju zgodbe o uspehu KORK Šentjernej. Krvodajalcev jubilantov je v občini Šentjernej letos 80, jubilant z največ odvzemi pa je Vinko Zagorc, ki je kri daroval 70-krat. Jubilantka z največ odvzemi, ki se je srečanja udeležila, je Anica Lampe. V programu, ki ga je prijetno povezovala Anita Pavlovič, so se s prisrčnim nastopom predstavili recitatorji OŠ Šentjernej, ki delujejo pod mentorstvom Marjance Bratkovič ter učenke in učenci GŠ Marjana Kozine. Prijeten večer, ki se je zaključil z neformalnim druženjem, pogostitvijo in lepimi željami za leto 2011 je župan zaključil takole:»bodite vedno darovalci krvi, kar pomeni, da ste zdravi; zdravje pa nam danes pomeni največ«. (E. K. G.) VESELI DECEMBER S pripravami na Veseli december 2010, ki ga že leta organiziramo s pomočjo Društva prijateljev mladine Mojca iz Novega mesta, smo začeli že v mesecu novembru. Letos bo dedek Mraz obdaril rekordno število otrok v naši občini, kar 433. Dedek Mraz bo darila pripravil s pomočjo naslednjih donatorjev: Turistična kmetija Pri Martinovih, Gostilna Majzelj, Anton Kralj s.p., Marijan Hočevar s.p., Kušljan d.o.o., Alojz Globevnik s.p., LOK Jože Luzar s.p., Kovina Šentjernej d.o.o., Gallus SM d.o.o., Janez Kovačič s.p., LERO Lešnjak d.o.o., Jože Vovk s.p., Društvo upokojencev Šentjernej, Eltas d.o.o., EBG d.o.o., Plastika Bevc d.o.o., Tom Bartol s.p., Gorazd Jordan s.p., Simcol d.o.o., Obutev Stil d.o.o., Trac d.o.o., PGD Cerov log, Marko Kušljan s.p., Jelka d.o.o., Alenka Zaman s.p., Martinčič d.o.o., Istok Jerele, Marjan Škedelj s.p. Donatorji so objavljeni tudi na spletnih straneh Društva prijateljev mladine Mojca, Novo mesto. Seznam ostalih donatorjev, ki se še bodo odločili za prispevek, bomo omenili v prihodnji številki glasila. Vsem, ki ste prispevali sredstva za bogato obdaritev naših otrok, iskrena hvala. Vesele božične in novoletne praznike, v letu 2011 pa veliko zdravja, sreče, uspehov in zadovoljstva. Občinska uprava 5

6 iz dela društev NEKAJ UTRINKOV O DELOVANJU KORK ŠENTJERNEJ 22. septembra smo imeli na Trgu Gorjanskega bataljona otvoritev prostorov Krajevne organizacije Rdečega križa in postaje Rdečega križa. Pisarna, v kateri je tudi postaja Rdečega križa, deluje vsako zadnjo sredo v mesecu, v zimskem času od 17. do 19. ure. Prva ura je namenjena delu v pisarni, kjer lahko krajani povedo svoje težave in stiske, izpolnijo vprašalnike za prehrambene pakete. Lahko tudi oddajo svoja nerabljena oblačila, tisti, ki jih potrebujejo, pa jih lahko tudi dobijo. Od 18. do 19. ure strokovno usposobljene osebe izvajajo meritve pritiska, krvnega sladkorja in holesterola. Do sedaj smo imeli meritve že trikrat in udeležba je kar lepa. 80 LET PAVLE VIDE Konec oktobra je svoj življenjski jubilej, 80. rojstni dan, praznovala Pavla Vide iz Dolenje Stare Vasi pri Šentjerneju. Videtova mama je bila rojena v Ostrogu v družini z osmimi otroki, od katerih je še vedno sedem živih. V mladosti je okusila težko kmečko življenje. Pri svojih 29-tih letih se je poročila v Dolenjo Staro vas, in to spet na kmetijo. Z možem sta si ustvarila družino in rodili so se jima trije otroci. Ker kmetija ni dajala dovolj za preživetje, se je Pavla zaposlila v Iskri v Šentjerneju. Po upokojitvi pa se je spet posvetila pomoči pri delu na kmetiji, kjer živi z družino sina Andreja. Ima tudi štiri vnuke in vsi jo imajo zelo radi. Kljub temu, da jo v zadnjem času spremlja težja bolezen, je gospa zelo dobre volje in nasmejana. Rada gleda televizijo, posluša radio, veliko pa bere časopise, knjige in razne revije. Ob rojstnem dnevu so ji domači pripravili polno presenečenja. Poleg sorodnikov in prijateljev so jo obiskali in ji voščili vse najlepše in najboljše še na mnoga leta župan občine Šentjernej s sodelavko, predsednica krajevne organizacije Rdečega križa in predstavnici društva upokojencev. Vseh je bila zelo vesela. Ob odhodu so ji vsi skupaj zaželeli še veliko zdravja in dobre volje. POPLAVE Ljudem, ki so jih v septembru prizadele poplave, smo priskočili na pomoč tudi prostovoljci KORK Šentjernej. Skupaj s predstavnico OZRK Novo mesto smo obiskali vse družine, ki so bile kakor koli prizadete in jim poklonili prehrambene pakete in pitno vodo. Teh je bilo več kot 40. Vsi so bili zelo veseli, ker smo jih obiskali. Potem pa smo izbrali 11 posameznikov oziroma družin, ki jih je voda najbolj prizadela. Pri njih smo izpolnili vprašalnike in predloge za finančno pomoč poslali v Ljubljano. Dobili smo sredstva in jih po kriterijih razdelili najbolj socialno ogroženim. Ljudem smo skušali pomagati tudi materialno. Dobili smo spisek različnih družin in posameznikov, ki so želeli prizadetim ljudem podariti kuhinjsko opremo, omare, hladilnik, pralni stroj, sedežne garniture, jogije, posteljo. Tri družine so se odločile, da sprejmejo to pomoč. Ena družina si je sama organizirala prevoz, dvema družinama pa smo organizirali tudi prevoz preko JEDŠ-ja in jim dostavili opremo. V soboto, 20. novembra, je bil na pobudo Boruta Antončiča in Uroša Videta v sodelovanju z OZRK Novo mesto in KORK Šentjernej organiziran dobrodelni koncert za vse prizadete v poplavah. Zbirali so se humanitarni prispevki, vloge za pomoč pa smo razdelili tudi nekaterim družbam in posameznikom. Zbrana sredstva so bila razdeljena socialno šibkim družinam. Višina je bila odvisna od zbranih sredstev. Razdelila jih je posebna komisija, v kateri so sodelovali pobudnik koncerta Borut Antončič, sekretarka OZRK Novo mesto in dve predstavnici KORK Šentjernej. Minka Cvelbar, predsednica KORK 6

7 Za razvoj inovativnih sistemov zdravljenja - Občina Šentjernej je skupaj s prijaviteljem Novoline, upravljanje in svetovanje, d.o.o. in ostalimi partnerji (šentjernejska in druga podjetja ter nekatere občine) v mesecu novembru podpisala konzorcijsko pogodbo o sodelovanju pri izvedbi projekta Razvojni centri slovenskega gospodarstva. Z njo se je občina zavezala, da bo sodelovala ter si prizadevala za izvedbo skupnega projekta vzpo-stavitve in delovanja razvojnega centra kot infrastrukture za pospešen in dolgoročen razvoj na področju inovativnih medicinskih sistemov in metod zdravljenja. Ustanovljen bo konzorcij z namenom sodelovanja na javnem razpisu ministrstva za gospodarstvo, ki se imenuje Javni razpis za pridobitev sredstve Evropskega sklada za regionalni razvoj ESRR Razvojni centri slovenskega gospodarstva. Prijavitelj bo prevzel vso odgovornost do ministrstva za izvršitev vseh dogovorjenih nalog. Anita Pavlovič Šentjernejski oktet deluje že 48. leto V soboto, 11. decembra, so člani Šentjernejskega okteta v Kulturnem centru Primoža Trubarja v pomlajeni sestavi pripravili redni letni koncert in številno občinstvo razveselili s svojim čudovitim petjem in lepim programom. Predstavili so se tako z umetnimi pesmimi, dalmatinskimi in drugimi. Med njimi sta nastopila tudi dva novinca: Simon Lahne in Aleš Cvelbar. Šentjernejski oktet, ki prepeva pod vodstvom Andreja Resnika, sestavljajo še: Franc Hudoklin, Srečko Šuštaršič, Darinko Makovec, Jože Jamnik, Simon Blatnik in Boris Pavlin. Na koncertu, ki ga je povezovala Anita Pavlovič, so nastopili še gostje: pevska skupina Lavrencij z Rake in vokalno-instrumentalna skupina Minibus, ki deluje pod vodstvom Boruta Antončiča. Večer je bil nabit s čustvi in za marsikoga nepozaben. (A. P.) povabili OO DeSuS Šentjernej vošči vsem občanom in občankam vesele božične praznike in srečno novo leto TRIKRALJEVSKO KOLEDOVANJE 2011, festival trikraljevskih pesmi Kulturno in etnološko društvo Gallus Bartholomaeus v sodelovanju z Kralji iz Jutrove dežele in JP EDŠ (KC Primoža Trubarja) vabi na tradicionalno kulturno in etnološko prireditev Koledovanje treh kraljev, ki bo v nedeljo, 2. januarja 2011, ob 17. uri v Kulturnem centru Primoža Trubarja v Šentjerneju. Tokratna prireditev bo posvečena Kralju iz Jutrove dežele Francetu Hosta. Pred 15 leti je bil med pobudniki priprave prireditve, ki je postala tradicionalna. Na prireditvi se bodo predstavile koledniške skupine in na izviren način prikazale star običaj koledovanja treh kraljev. V želji, da bi se ohranilo starosvetno izročilo, bo prireditelj na prireditvi, ki ni tekmovalnega značaja, kot vzpodbudo podelil novo trikraljevsko zvezdo eni izmed koledniških skupin. Koledniške skupine, ki se želijo predstaviti na prireditvi, vabimo, da zaradi lažje organizacije čim prej potrdijo udeležbo. Prijave zbirata Matej Rešetič ( ) in Stane Bregar ( ). ŠTEFANOVO 2010 Gasilsko društvo Dolenja Stara vas bo tudi letos skupaj z Občino Šentjernej organiziralo prireditev ŠTEFANOVO 2010, ki bo potekala v nedeljo, 26. decembra, v Dolenji Stari vasi. Prireditev shod bo potekal po naslednjem programu: ob 8.30 uri - zbor konjenikov in oblikovanje povorke na hipodromu v Šentjerneju; ob 9.30 uri - odhod povorke iz hipodroma po Trdinovi cesti nato po Novomeški cesti naravnost čez križišče do bencinskega servisa Petrol na desno in po Kotarjevi cesti proti Dolenji Stari vasi do cerkve; ob uri - blagoslov konj pri cerkvi sv. Štefana v Dolenji Stari vasi; ob uri - zaključek prireditve. Zaradi prireditve bo popolna zapora ceste za pol ure. Zato bo moten promet od odcepa za hipodrom do bencinskega servisa Petrol. OPOZORILO: Vsi udeleženci in gledalci gledajo in sodelujejo na ŠTEFANOVO - PRIJAVNICA Ime in priimek, roj., naslov Konjeniki so dolžni upoštevati cestno prometne predpise, Zakon o varnosti cestnega prometa (obvezna uporaba zaščitne čelade) in navodila organizatorjev ter se po njih ravnati. Konjeniki se udeležujejo prireditve na LASTNO ODGOVORNOST ter odgovarjajo za škodo povzročeno sebi ali drugim. Organizator ne jamči za škodo, ki jo udeleženec povzroči sebi, drugim ali tretji osebi. Šentjernej, dne Podpis prireditvi na lastno odgovornost. Upoštevajte navodila redarjev in policistov. Konjeniki, ki se bodo udeležili povorke morajo izpolniti prijavnico. Le-to bodo prejeli na stojnicah pri hipodromu v Šentjerneju. Konjeniki morajo imeti pri sebi identifikacijski dokument (ID) za konja, ki bo udeležen v povorki. Vabljeni! OBVESTILO OBISKOVALCEM TRGOVINE SPAR - Obiskovalce trgovine SPAR obveščamo, da bo popolna zapora regionalne ceste R2-419 oz. cesta od hipodroma do Osnovne šole Šentjernej od 9. do 10 ure. Predlagamo, da v tem času upoštevate navodila redarjev in policistov ali pa nakup opravite pred 9. ali po 10. uri. 7

8 iz dela društev NOVOLETNA OBARITEV STAREJŠIH IN ZVIŠANJE STAROSTNE MEJE Prostovoljke in prostovoljci krajevnih organizacij RK s skromnim darilcem ob koncu leta obiščejo vse starejše krajane. Ker se je starostna doba podaljšala in je s tem naraslo število starejših krajanov, se je območni odbor RK Novo mesto odločil, da postopoma dviguje starostno dobo za novoletno obdaritev. Tako boste letošnji in vsi naslednji 70- letniki prišli na vrsto šele pri 75 letih. Vsem ostalim, ki jih je letos na našem območju 7.200, bodo tudi letos izročena ob novoletni čestitki darilca v znak pozornosti od RK. Na srečanja starejših krajanov, ki tudi vsako leto potekajo v krajevnih organizacijah RK pa bodo tudi v naprej vabljeni vsi, ki dopolnijo 70 let. V skladu s humanitarnim poslanstvom RK se bomo ob koncu leta posebej posvetili socialno šibkim posamezni-kom, družinam in še posebej otrokom ter jih obdarili. OZRK Novo mesto PGD Gorenje Vrhpolje na regijskem in državnem kvizu gasilske mladine 4 Mladinska komisija Dolenjske regije je 23. oktobra organizirala regijski kviz gasilske mladine, ki je potekal na Čatežu v občini Trebnje. Mladi gasilci so tekmovali v kategorijah mlajših in starejših pionirjev ter mladincev. V PGD Gorenje Vrhpolje smo že v začetku meseca oktobra začeli s pripravami na tekmovanje. Društvo je na kvizu zastopalo pet ekipe. Dosegli smo odlične rezultate, saj so članice prve ekipe mlajših pionirjev Maja Kovačič, Tisa Golob in Nuša Rangus zasedle četrto mesto, člani druge ekipe Sara Rangus, Meta Sokol in Uroš Grubar pa so sestavljali ekipo, ki je zmagala. Pri starejših pionirjih so bili člani prve ekipe Jure Bratkovič, Blaž Brišar in Miha Rangus drugi, člani druge ekipe Jan Rangus, Kaja Bratkovič in Domen Roženberger pa prvi. V kategoriji mladincev pa so prepričljivo zmagali Natalija Franko, Mitja Fink in Urban Krašovec. Zmagovalci in drugo uvrščeni v vsaki kategoriji so se uvrstili na državni kviz. Še intenzivnejše smo se pripravljali in 27. novembra v Zrečah s štirimi ekipami dostojno zastopali Dolenjsko regijo na Državnem kvizu gasilske mladine Slovenije. Vsem tekmovalcem in mentorjem čestitamo za prikazano znanje in dosežene uvrstitve. Alenka Cigoj, PGD Gorenje Vrhpolje Branko Kovačič KOBRA team d.o.o. ŠMARJE 13 a 8310 ŠENTJERNEJ - SLO SI Položitev cvetja in poklon padlim pri spomeniku žrtvam fašizma, nacizma in domačih izdajalcev na šentjernejskem pokopališču. M: +386 (0) brane@kobra.si T: +386 (0)7/ F: +386 (0)7/

9 iz dela društev NEKAJ UTRINKOV IZ DELOVANJA DRUŠTVA UPOKOJENCEV Kot že nekaj let zaporedno so tudi letos 14. oktobra člani DU Semič ob svojem občinskem prazniku priredili tekmovanje v balinanju za ženske in moške ekipe. Tekmovale so po štiri ekipe. Tekmovanje je potekalo v prijateljskem vzdušju. Obe naši ekipi sta imeli močne nasprotnike, pa kljub temu je ženski ekipi pod vodstvom Marianne Pelko uspelo doseči prvo mesto in z velikim presenečenjem ter veseljem so odnesle pokal za prvo mesto iz Bele krajine domov. Moška ekipa pod vodstvom Staneta Sintiča je zasedla četrto mesto, kajti pri tako močni konkurenci moraš imeti veliko optimizma in sreče, da dosežeš tisto, kar si prav vsak športnik še kako želi. 20. oktobra so v DU Semič priredili tekmovanje v pikadu za ženske. Društvi že več let sodelujeta na športnem področju. Športniki vseh sodelujočih društev se dobro zavedamo, da je druženje med seboj zdravo in popestri naše upokojensko življenje. Naša ekipa pod vodstvom Ane Golob se je iz te tekme vrnila vesela, kajti uspele so premagati vseh pet ekip, ki so sodelovale in prinesle v svojo zbirko pokal za prvo mesto. 21. oktobra se je moška ekipa»pikado«pod vodstvom Naceta Župana pomerila pri DU Semič in se med petimi ekipami uvrstila na drugo mesto. Uspeh letošnjih zmag in s tem pridobljenih pokalov je resnično presenetljiv in s tem še večja spodbuda za nadaljnjo športno sodelovanje tako med seboj doma, kot tudi s sosednjimi društvi po Dolenjski in Beli krajini. Tukaj dajem priznanje referentu za šport pri DU Šentjernej Jožetu Smrekarju, ki se je uspel dobro povezati z ostalimi društvi in s tem opravil svoje delo pri našem društvu. Zahvaljujem se in obenem čestitam vsem športnicam in športnikom za uspešno delovanje na športnem področju v letu 2010 in želim, da bi bili uspešni tudi v letu oktobra je bil meddruštveni turnir na Otočcu. Tekmovanja so se udeležili iz Škocjana, Otočca in Šent-jerneja. Naša Marinka Pavlič je zasedla tretje mesto med ženskami, Jože Župan pa prav tako tretje mesto pri moških. Poleg vsega navedenega smo imeli tudi nekaj medsebojnih srečanj in tekmovanj v pikadu mešano moški in ženske. Tako je bila 16. septembra na turnirju pri Jožetu in Mari Vene najboljša Milena Rodič, 10. novembra pa je na turnirju pri Francu in Zvonki Žnidaršič osvojil prvo mesto Jože Smrekar. 4. decembra je na srečanju z ekipo Bakart, ki je sicer četrta v državi, naša moška ekipa osvojila izenačen rezultat. 6. oktobra smo obiskali našo zvesto članico Rezko Zagorc, ki je tega dne dopolnila svoj 90. rojstni dan. Tukaj smo videli, v kako dobri kondiciji je ženska pri devetdesetih letih. Polna optimizma in dobre volje - kako ne, saj živi kljub visoki starosti samostojno življenje. Vsi trije smo ji zaželeli mnogo zdravja, osebne sreče, ter da bi bila med nami še na mnoga leta. Ob bližajočih se božičnih in novoletnih praznikih vsem članicam in članom Društva upokojencev Šentjernej želi vodstvo društva s predsednikom Francem Golobom, Minko in Tončko mnogo srečnih trenutkov ob svojih najdražjih, v letu 2011 pa predvsem zdravja in sreče. Franc Golob, predsednik DU 8. oktobra sem bil prisoten s kolegicama Marijo in Fani pri dolgoletnem članu našega društva, ki je dopolnil 80. rojstni dan Silvu Golobu na Kotarjevi cesti v Šentjerneju. Bil je od leta 1993 do 1999 predsednik Društva upokojencev, ki ga je tudi uspešno vodil. Zaželeli smo mu veliko zdravja, sreče in še dolgo življenje med nami. 9

10 Čas za S P E R M E M B O V začetku decembra smo v Kulturnem centru Primoža Trubarja gostili predstavo Čas za spermembo, v kateri je poleg Alenke Tetičkovič in Jerneja Kuntnerja nastopil Branko Đurić Đuro. Igralec, režiser, glasbenik, tekstopisec, ki si je v svoji dolgoletni karieri nadel številne vloge, a vendar ostaja zvest sebi. Đuro je kljub zvenečim soigralskim imenom ostal Đuro. Z njim se je pogovarjala Petra Žabkar. Pot vas je v Šentjernej pripeljala s predstavo Čas za spermembo. Kakšna je formula uspeha te izjemno priljubljene komedije? Med obiskovalci je bilo namreč kar nekaj takih, ki si predstave niso ogledali prvič. Formula uspeha je, da vsi v predstavi zelo uživamo. Igramo jo že skoraj 10 let in vsakič je drugačna. To je tudi razlog, zakaj marsikateri gladalec pride večkrat na Čas za spermembo. Opazili smo, da je predstava trajala nekoliko dlje od predvidenega časa Kako bi opisali vašo nocojšnjo publiko? Publika je bila res fenomenalna. Tako so se zabavali in smejali, da so tudi mene in Jerneja spravili v smeh. Lepo je, ko se zgodi nekaj takega. pomnil si bom tudi vašo gostoljubnost. Kako se odločite za določeno vlogo? In koliko sebe vložite vanjo? Kaj vas veže na frizerja Mirka? Odločim se tako, da izberem dober tekst. Vloga sama za sebe ne predstavlja veliko brez vsega drugega. Vedno»brskaš«po sebi, ko delaš lik. Za Mirka sem kar veliko našel pri sebi (smeh). Vaši dosedanji podvigi in uspehi, tako glasbeni, režiserski kot igralski, so res izjemni. Kateri projekt vam je, ko pogledate nazaj, najbolj prirasel k srcu? Zakaj? Ne delam seznama uspehov. Vse, kar sem naredil, je zame enako pomembno. V zadnjem času ste soudeleženi pri hollywoodski produkciji v sosednji Madžarski. Sledi vprašanje, ki ste ga najbrž pričakovali Kakšna sodelavka je Angelina Jolie? Veliko sem govoril o tem. Angelina je res krasna oseba. Zelo jo cenim in zelo sem vesel, da sem imel priložnost delati z njo. Kakšni so vaši načrti za prihodnost? Vemo, da se pripravljate na projekt, ki bo gledališko-glasbenega značaja, nam lahko razkrijete nekaj podrobnosti? Trenutno ne načrtujem nič. Bolje rečeno jaz nikoli ne načrtujem preveč. Imam nekaj ponudb za nove filme in premišljujem, kaj od tega bi sprejel. Veliko sem delal zadnje čase in rad bi zdaj malo več časa posvetil družini. Bliža se božični čas, bi nam zaupali svojo željo za Božička? Kaj bi zaželeli našim obiskovalcem? Čim več dobrih predstav in čim več zdravja vemo pa da je smeh zelo zdrav torej... V kakšnem spominu boste ohranili Šentjernej med številnimi kraji, kjer gostujete? Prvič smo igrali pri vas in zelo mi je všeč vaša dvorana. Pogoji so res idealni.za- Se Slovenci smejemo šalam na svoj račun? Zelo smo si podobni. Mi Bosanci se radi smejemo na svoj račun, vi Slovenci tudi na naš (smeh) 10 Delavnica o organizaciji dogodkov Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto (DRPD NM) je na pobudo in s podporo Javnega sklada za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Novo mesto, in JP EDŠ, d.o.o. Šentjernej v Kulturnem centru Primoža Trubarja izvedlo delavnico z naslovom Organizacija dogodkov. Organizirana je bila v sklopu projekta Regijski NVO center, ki ga sofinancira Evropski socialni sklad. Udeleženci so v dobrih dveh urah spoznali različne faze organizacije dogodkov, od ideje, pridobivanja finančnih sredstev, priprav na dogodek in izvedbe do tega, kaj je potrebno storiti po končanem dogodku. Na vsa vprašanja, ki so se udeležencem pri tem porodila, je odgovarjala izvajalka delavnice in koordinatorka projektov na DRPD NM Tina Cigler. Delavnica, ki je bila namenjena društvom in nevladnim organizacijam, je bila brezplačna. Gradivo je za vse, ki bi se delavnice tudi želeli udeležiti, pa niso utegnili, na voljo v elektronski obliki v e-knjižnici na internetni strani Petra Žabkar

11 Otroški abonma želvice Zoje se je pričel V začetku novembra je Šentjernej obiskal Kulturni zavod Kult, ki je s predstavo Tinko Polovinko odprl naš otroški abonma. Otrokom je mali navihanec dobro znan in so zato tega dne v trumah prestopili prag kulturnega centra. Pričakala jih je prav posebna gostja, želvica Zoja, simpatična maskota Zavarovalnice Maribor. Predstavo so otroci in njihovi starši pozorno spremljali in Tinka spodbujali, naj vendar dokonča, kar prične. Do tedaj je namreč dokončal samo eno opravilo do konca je predstavah izžrebamo s pomočjo naših gostov posameznike, ki se bodo s spremljevalci udeležili prav posebnega kulturniškega izleta ob koncu sezone. Do sedaj smo izžrebali dva obiskovalca na predstavi Vida Valiča, dva na predstavi Svobodni zakon in sedaj tudi dva obisko-valca na predstavi Tinko Polovinko. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo! Petra Žabkar Ob tej priložnosti naše mlado občinstvo vabimo na predstavo Poklic coprnice Mice z Lucijo Čirović, ki bo v kulturnem centru 22. januarja ob 17. uri. Foto: Ines Barbič Foto: Teja Robek pojedel palačinke z marmelado. S pomočjo občinstva in male muce mu je uspela preobrazba in lahko je ponosno priznal, da je sedaj Tinko Celinko. Sledila je podelitev treh nagrad, slikanic o dogodivščinah miška Tipa, ki jih je prispevala Založba Karantanija. Prejeli so jih naši obiskovalci Zoja, Tina (ker pač Tinka v občinstvu ni bilo) in najmlajši obiskovalec. In to ni bilo vse! V tej sezoni smo v Kulturnem centru Primoža Trubarja uvedli še eno novost. Na različnih Delavnica Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti v Šentjerneju Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Novo mesto in JP EDŠ, D.O.O. Šentjernej sta v sodelovanju pripravila program likovne ustvarjalnice za otroke. Delavnico ustvarjanja s pasteli je vodila domača umetnica, magistrica in akademska slikarka Mojca Lampe Kajtna, ki deluje kot slikarka, ilustratorka in likovna pedagoginja. Pasteli so barve, ki so v obliki risal, zato lahko z njimi rišemo in slikamo. Mladi udeleženci so spoznali tehniko pastela in različne možnosti izražanja v tej tehniki. Opazovali so barve v okolju, se naučili ločiti med»živimi«(pestrimi) barvami in umirjenimi (manj pestrimi) barvami. Barve so tudi mešali in opazovali kaj se pri tem zgodi. Poleg tega so spoznali osnove senčenja in kompozicije. Likovna ustvarjalnica v taki obliki pomembno prispeva k razvoju otrokovih zmožnosti za opazovanje predmetov in pojavov v okolju, pomaga razvijati motorične sposobnosti, krepiti občutek za različnost barv ter razvijati občutek za mešanje barv in spontano izražanje. V prostorih Kulturnega centra Primoža Trubarja so ustvarjali štiri zaporedne ponedeljke, prvič v ponedeljek, 15. novembra Zaradi velikega števila prijav smo otroke razdelili v dve skupini. Vsako izmed naših srečanj je bilo tematsko zaokroženo. Prvič so z voščenkami ustvarjali pošasti. Naslednjič so naslikali barvite buče. Tretje srečanje smo posvetili Janezu Trdini. Obiskali so nas celo velikani iz njegove povesti in sicer namizne lutke, ki nam jih je posodilo KUD Taus teater iz Novega mesta. Potem, ko so otroci prisluhnili še povesti, so pričeli ustvarjati raznovrstne velikane. Naše zadnje srečanje pa smo posvetili kraljestvu žuželk. Izdelki, ki so nastali, so resnično zanimivi in raznoliki ter kvalitetni, zato smo se odločili, da jih v drugi polovici januarja razstavimo v kulturnem centru. Zadnji ponedeljek v januarju pa pričnemo z novo delavnico, mozaikom. Prijave bomo pričeli zbirati januarja. Vsi mladi ustvarjalci so lepo vabljeni, da se nam pridružijo. Petra Žabkar Delavnica Bučni strahovi - Med krompirjevimi počitnicami je v Kulturnem centru Primoža Trubarja potekala delavnica s pomenljivim naslovom Bučni strahovi. Ker se je bližal naš posvojeni praznik Noč čarovnic, smo se odločili, da bomo buče ustrezno preoblikovali. S pomočjo dveh hostes in babic so malčki pridno ustvarjali in se pri tem zelo zabavali. Njihovi izdelki so potem krasili vhode hiš in upamo, da s svojo strašno podobo niso odgnali morebitnih gostov. Petra Žabkar 11

12 kmetijstvo Kako do ekoloških pridelkov Vedno bolj pogosto se iščejo tehnološki nasveti s področja ekološkega kmetovanja. Razlogi so verjetno tudi v zaključevanju 5-letnih pogodb o izvajanju kmetijsko okoljskih ukrepov (KOP) iz programa razvoja podeželja za obdobje , katere se v naslednjem letu zaključijo za veliko pridelovalcev. Na trgu je še vedno veliko povpraševanje po ekoloških pridelkih in izdelkih, ki dosegajo tudi višje cene kot konvencionalno pridelani in tudi višje podpore države. V zadnjem obdobju vedno več večjih kmetij, ki so sedaj vključene v integrirane pridelave rastlin in druge kmetijsko okoljske ukrepe načrtuje preusmeritev v ekološko kmetovanje vsaj z eno panogo. Pogosto se sliši, da integrirana pridelava v naslednjem obdobju ne bo več financirana kot KOP ukrep zato kmetije iščejo nove spodbude države, ki bodo ostale tudi v naslednjem obdobju. Ekološko kmetovanje bo gotovo ostalo najdlje podprto, saj državo k temu zavezuje akcijski načrt razvoja ekološkega kmetijstva in zavezanost k ohranjanju prostorskih posebnosti v okviru projekta Natura 2000, kamor sodi tako Šentjernejsko polje kot območje Gorjancev. Med ekološkimi kmetijami je največ živinorejskih, ki pridelujejo krmo na travnatem svetu. Naslednja panoga, ki ima veliko dobrih zgledov med ekološkimi kmeti, je poljedelstvo. Za razliko od konvencionalne in integrirane obdelave polj, je pri ekološkem potrebno bolj ozaveščeno, pravočasno in skrbno obdelovati tla, izvajati kolobarjenje s poljščinami in gnojiti le z negovanimi organskimi gnojili ali naravnimi mineralnimi, čeje to resnično potrebno in smiselno. Velik napredek v kolobarjenju poljščin so naredili pridelovalci, ki so že sedaj vključeni v ukrepe integrirane pridelave, ohranjanje kolobarja in ozelenitve njivskih površin. Za uspešno ekološko poljedelstvo je 12 potrebno kolobar še bolj obogatiti z vključitvijo detelj in ostalih metuljnic. Ti tehnološki ukrepi omogočajo dobro rast rastlin in zmanjšano možnost pojava bolezni, škodljivcev in plevelov. Z odpovedjo lahkotopnim gnojilom in fitofarmacevtskim sredstvom ne moremo več nadoknaditi posledic ob slabše izvedenih osnovnih ukrepih. Doseženi pridelki ekološko pridelanih poljščin so res nekoliko nižji (od %), vendar dosegajo višjo ceno na trgu. Če pogledamo cene ekoloških žit, se gibajo med 300 in 500 evrov za tono, za razliko od konvencionalne in integrirano pridelane pšenice, ki je letos dosegala ceno 130 evrov za tono. Veliko ekoloških kmetov se odloči tudi za dodelavo žit v moko, kosmiče ali druge mlevske izdelke ter tako še povečajo dodano vrednost. Naša trenutna situacija v pridelavi poljščin je žal taka, da veliko pridelovalcev prideluje na dokaj ekološki način, a za to nima ustreznega certifikata. Za dosego certificiranega eko-pridelka na trgu je po letošnji vključitvi v kontrolo možno dobiti certifikat za ekološko žito šele po 3 letih. Za manj stresen prehod v ekološko kmetovanje se velikim kmetijam svetuje delna preusmeritev kmetije. To pomeni, da se kmetija odloči postati ekološka le z eno panogo, npr.: ekološkim poljedelstvom, medtem, ko vinogradništvo, sadjarstvo ali živinorejo lahko izvaja po ustaljeni praksi. Izkušnje kažejo, da se na tak način tudi večje kmetije v skladu z njihovimi možnostmi, postopno v celoti preusmerijo v ekološko. Mateja Strgulec KGZS Zavod Novo mesto obvestilo Potek večjega števila osebnih izkaznic in pravočasna pridobitev nove osebne izkaznice Cenjene stranke obveščamo, da je minilo 10 let, odkar je po Zakonu o osebni izkaznici iz leta 1997 prenehala veljavnost vsem starim osebnim izkaznicam, izdanim po osamosvojitvi RS. Iz navedenega razloga je bilo v zadnjih mesecih leta 2000 izdano večje število osebnih izkaznic z veljavnostjo 10 let. Ker na Upravni enoti pričakujemo povečano število vlog in s tem podaljšanje roka za izdelavo osebnih izkaznic, vse državljane pozivamo, da preverijo veljavnost svojih osebnih izkaznic ter vlogo za izdajo nove osebne izkaznice vložijo pravočasno. Osebno izkaznico mora imeti vsak polnoletni državljan s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, če nima druge veljavne listine, opremljene s fotografijo, ki jo je izdal državni organ (torej, če nima druge veljavne osebne izkaznice se lahko vloži na kateri koli upravni enoti, ne glede na kraj stalnega prebivališča). Vlogo za izdajo izkaznice mladoletne osebe vloži zakoniti zastopnik. Otrok po dopolnjenem 6. letu starosti mora biti ob vlogi navzoč. Vlogi je potrebno predložiti fotografijo ali potrdili z referenčno številko iz sistema E-fotograf (slika v digitalni obliki) ter staro osebno izkaznico, ki jo uradna oseba uniči. Osebna izkaznica je dokument za izkazovanje istovetnosti ter državljanstva. Z veljavno osebno izkaznico pa lahko slovenski državljani tudi potujejo, in sicer v Avstrijo, Andoro, Belgijo, Bolgarijo, Bosno in Hercegovino, Ciper, Češko, Črno Goro, Dansko, Estonijo, Finsko, Francijo, Grčijo, Hrvaško, Irsko, Italijo, Islandijo, Latvijo, Litvo, Luksemburg, Madžarsko, Malto, Makedonijo, Nemčijo, Nizozemsko, Norveško, Poljsko, Portugalsko, Romunijo, Slovaško, Srbijo, Španijo, Švedsko, Švico in Veliko Britanijo. Državljani imajo prek državnega portala E-uprava ( možnost, da jih sistem e- uprave samodejno obvešča o poteku osebnih dokumentov. Storitev, ki se imenuje spletni opomnik ( omogoča, da na elektronski naslov in/ali GSM številko uporabnik prejme sporočilo o poteku veljavnosti identifikacijskih dokumentov, in sicer 1 mesec, 14 dni in 3 dni pred potekom veljavnosti. Naslov elektronske pošte in/ali številko GSM aparata v sistem e-uprave državljan navede sam. Obvestilo o poteku dokumentov lahko uporabnik prejme po elektronski pošti ali/in preko SMS obvestila za dokumente, ki jih sistem e-uprave pridobi iz uradnih evidenc, in sicer za osebno izkaznico, potni list, vozniško dovoljenje, prometno dovoljenje, orožni list in tehnični zapisnik. Zaradi osebnih podatkov je storitev uporabna s kvalificiranim digitalnim potrdilom. Jože Preskar, načelnik

13 13

14 šport V zimski ligi MNZ Ljubljana tudi NK Šentjernej - V Športnem centru Triglav Ljubljana se je pričela zimska liga MNZ Ljubljana. Tekme se igrajo na umetni travi, pod šotorom, s sistemom igre 5+1. NK Šentjernej zopet z dvema ekipama (A in B) kroji konkurenco v selekciji U-8, skupaj z nekaterimi zvenečimi imeni, kot so NK Olimpija, NK Domžale, NK Rudar Trbovlje, NK Interblock, NK Publikum in ostalimi. Po dveh odigranih krogih zasedata ekipi Šentjernej A - 4. mesto v A skupini in ekipa Šentjernej B - vodilno mesto zimske lige MNZ Ljubljana v B skupini. Več informacij o dogajanju v NK Šentjernej si lahko pogledate na Katarina Vintar PRVI POKAL ZA NK ŠENTJERNEJ Prvi del jesenskega tekmovanja MNZ Ljubljana za selekcije U-8 je končan. NK Šentjernej v njem nastopa z dvema ekipama (A in B). Ekipa A je po štirih turnirjih in skupno dvanajstih odigranih tekmah na prvem mestu lestvice skupine 3, v kateri igrajo še Krka, Bela krajina in Mirna. Ekipa B pa igra v skupini 6 s Kolpo, Livarjem iz Ivančne Gorice in ekipo Brinje B iz Grosuplja. V dosedanjih tekmah na štirih turnirjih so še brez poraza z gol razliko 68 : 0, kar pomeni, da zadetka nasprotnikov v svojem golu še niso prejeli. Da so fantje res dobro pripravljeni, so dokazali tudi na turnirju, ki so se ga udeležili 14. novembra ob občinskem prazniku občine Sevnica. Na turnirju je sodelovalo šest ekip, med njimi NK Krško, NK Pivovar, NK Sevnica, NK Šentjernej in ekipa OŠ Tržišče. Med igralci do 10 let so slavili mladi nogometaši iz Krškega, v selekciji do 8 let pa igralci NK Šentjernej. Trud in trdo delo je bilo poplačano, ko so fantje v roke prejeli svoj prvi pokal, ki so ga bili izredno veseli, dal pa jim nove moči in velik izziv za nadaljnja tekmovanja. Katarina Vintar Vesel božič in srečno novo leto 2011! Sredstva, namenjena za darila poslovnim partnerjem, smo darovali v humanitarne namene. 14

15 šolstvo MEDENI ZAJTRK V okviru projekta Zdravje v vrtcu smo v dogovoru s Čebelarskim društvom organizirali v vrtcu medeni zajtrk. Otroci so spoznali čebelarja, ki jih je seznanil z načinom pridobivanja medu, vrstami medu glede na pašo, ki jo imajo čebele in medenimi izdelki. Ker smo se z otroki že pogovarjali o čebelah, so otroci z zanimanjem poslušali, opazovali pripomočke, ki jih je prinesel s seboj, spraševali, ko jih je kaj zanimalo. Skupaj s čebelarjem so ugotovili, da je med zelo zdrav, ker je naravno sladilo, pomaga pa tudi pri prehladih in kašlju. Poskusili so med in cvetni prah, vonjali Propolis, svečo iz čebeljega voska, preizkusili čebelarski klobuk in se čudili čebelarju, ko je rekel, da on že skoraj ne nosi več klobuka, ker je postal na čebelje pike že odporen. Najbolj jim je bil všeč med na kruhu, nekateri pa so ga dajali tudi v čaj. Sklenili smo, da ga bomo še bolj pogosto uživali, da bomo zdravi in odpornejši proti različnim prehladnim boleznim. Zlatka Kocman - Kuhar Bobek in barčica na odru KC V torek, 19. oktobra, so Kulturni center Primoža Trubarja dodobra napolnili predšolski otroci in to kar dvakrat ob 17. in 18. uri. Uživali so v predstavi, ki so jo pripravili starši in vzgojiteljice iz skupine Žvrgolišče. Bobek je imel čolniček, na katerem se mu pridružijo: miška, zajček, žabica, lisica in medved. Toda čolniček ni vzdržal. Zgodba se zaplete, a tudi razplete. Samo s skupnimi močmi, so prijatelji čolniček popravili in odšli na izlet. Neprecenljivo je, da si starši ob vseh obveznostih, ki jih imajo, vseeno vzamejo čas in v veliko veselje svojih otrok stopijo na oder. Gledalci res jih je bilo veliko pa s svojimi prostovoljnimi prispevki pripomogli, da bodo najstarejše skupine otrok lahko odšle na planinski tabor. Vzgojiteljica Ana Srpčič UČENCI 2. C SMO IZDELOVALI GASILCE V letošnjem šolskem letu smo že marsikaj novega izvedeli o gasilcih. Ogledali smo si njihovo opremo in škropili vodo s cevjo za gašenje. Tokrat pa smo pri likovni vzgoji uporabili predvsem odpadne materiale in izdelali vsak svojega gasilca, ki nas bo tudi doma spominjal, kaj moramo narediti, če kje opazimo ogenj. F. Strojin 30. knjižni sejem - V prostorih OŠ Šentjernej je 3. decembra potekal tradicionalni knjižni sejem, ki so ga pripravili v sodelovanju s Knjigarno Mladinska knjiga Novo mesto. Letos je bil že 30. po vrsti, na njem pa jebilo kot vedno moč kupiti otroško in mladinsko literaturo ter druge zvrsti knjig. Vsako leto so gostili kakega zanimivega gosta od pisateljev, pesnikov, ilustratorjev, gledališke skupine, ki je privlačen za mlade bralce. Letos so kot gosta povabili popularno mladinsko pisateljico Matejo Blažič, avtorico knjige Obzidano mesto, ki je šolarjem razkrila marsikakšno skrivnost knjižnih junakov, zastavili pa so ji tudi kar nekaj vprašanj. 15

16 šolstvo DAN ODPRTIH VRAT- POSEBEN KULTURNI DAN Prvo delovno soboto, ki je bila 13. novembra, smo imeli kulturni dan. Zjutraj smo se z avtobusom odpeljali na matično šolo v Šentjernej, kjer so potekale ustvarjalne delavnice. Najprej smo si ogledali lutkovno predstavo Trije prašički, kjer smo lahko sodelovali v predstavi. Vsi smo se zelo zabavali. Nato smo učenci odšli v delavnice, ki smo si jih izbrali že v šoli. Izbrali smo si take delavnice, ki so nam bile všeč. Jaz sem si izbrala delavnico, kjer smo plesali HIP HOP in likovno delavnico, ker me veseli likovno ustvarjanje. Upam, da bomo tak dan še kdaj ponovili. Tjaša Nedanovski, 4.d Rapal sem z Muratom! Jernej Simončič, 4.d SNEG - NAŠE VELIKO VESELJE PRVI SNEG Ko sem se v petek zjutraj zbudila, sem se najprej oblekla,obula in odšla v šolo. V šoli je že bilo nekaj mojih sošolcev in sošolk. Pogovarjali smo se o snegu, o katerem smo slišali pri poročilih in kmalu smo morali v učilnice. V učilnici smo preživeli celo dopoldne, ko pa se je končevala naša zadnja ura pouka, je pričelo zunaj snežiti. Vsi smo zavriskali od veselja in planili k oknom. Nato smo skupaj zapeli prvo pesmico o snegu, ki nam je prišla na misel: ZIMA, ZIMA BELA Sara Conta, 4.d Uživam na snegu, ker: - se lahko z bratcem Gašperjem igrava skrivalnice, se mečeva v sneg, delava sneženega moža, iglu, se sankava in smučava. (Klara Uhernik, 1.d); - s sestro Emo sva izdelala iglu, hiške, stolčke, sneženega moža, delala angelčke. Naredil sem si tudi obrambni zid, ko sva se kepala. Sneg mi je zelo všeč.(urban Pavlič, 1.d); - z bratcem Juretom se na snegu sankava, kepava in delava snežaka.(lara Fabjan, 1.d) - lahko ustvarjam iz snega različne stvari, predvsem pa mi je všeč kepanje.(krištof Šajn, 2.d) - z bratom Luko smo pri sosedovih zgradili iglu, tudi sankali in smučali smo se. Ko pa sva doma zgradila iglu, nama ga je najin pes Tor podrl. (Špela Škufca, 2.d) - sankala, kepala in igrala sem se s sestro Evo in sestrično.(tina Brulc, 2.d) OBISKALI SMO KNJIŽNI SEJEM V četrtek, , smo učenci 3.d obiskali knjižni sejem. Odvijal se je v avli OŠ Šentjernej. Prodajali so veliko različnih knjig. Na sejmu sem opazila največ pobarvank. Odločila sem se, da bom kupila Priročnik za risanje in strip z naslovom Garfield. Ko smo z ogledom in nakupi končali, smo odšli v knjižnico, kjer smo poslušali zgodbo Trije dobri možje in ljubezen. Doma sem strip Garfield prebrala še tisto popoldne. Priročnik za risanje pa uporabim, kadar se lotim risanja. Katarina Simončič, 3.d Učili smo se novih ustvarjalnih plesnih gibov.(učenci in učenke, 2.d) Bili smo na ogledu knjižnega sejma v Šentjerneju. Peljali smo se z avtobusom. Ogledali smo si veliko knjig. Najbolj mi je bila všeč knjiga, ki je opisovala jelenčka Rudolfa, ki ima rdeč nosek. Moji sestrici Klavdiji sem kupila dve knjigici. Prva ima naslov Živali v divjini, druga pa Jelenček Rudolf. Vsebina obeh knjig je zelo lepa. Sestrica je bila knjigic zelo vesela. Sicer pa sama pogosto obiskujem knjižnico, kjer si rada izposojam knjige. Patricija Prah, 3.d Šli smo na knjižni sejem. Peljali smo se z avtobusom in bilo mi je zelo všeč. V šoli smo si ogledali knjige. Knjige so bile majhne, velike, debele. Najboljša knjiga mi je bila Knjiga rekordov Ogledal sem si še druge knjige, ki pa mi niso bile tako zelo všeč. Nato smo šli v knjižnico. Učiteljica nam je prebrala knjigo o dedku Mrazu, Miklavžu in Božičku. Jurij Zupančič Oštir, 3.d Lutkovna predstava Zverinice iz Rezije, izdelovanje lutk, ples in pravljica. Vse to na en dan. Super se imamo, čeprav je sobota. (Karin in Kaja 1.d) 16 V četrtek, smo bili na 30. knjižnem sejmu v Šentjerneju. Letos je bila gostja pisateljica Mateja Blažič. Njena prva knjiga je

17 šolstvo bila mladinska zgodba Obzidano mesto. Povedala nam je veliko zanimivega. Tudi knjige na razstavi so bile zanimive. Najbolj všeč mi je bila Guinessova knjiga rekordov. Ta dan mi je bil zelo všeč, ker rad berem zanimive knjige. Jernej Simončič,4.d SPOZNAVAMO, IZDELUJEMO, SE UČIMO IN PRIPRAVLJAMO V začetku oktobra smo obiskali gasilski dom in gasilce. Spoznali smo opremo, videli tovornjak, špricali z vodo, se spremenili v gasilce in se sladkali z bonboni (1.d). Po prihodu v učilnico smo nadaljevali s tehničnim dnevom. Oblikovali smo gasilski tovornjak iz gline in gasilce iz papirja. Najprej pa smo z zobnimi krtačkami naredili ogenj - na sliki) Alja in Kaja, 1. d Skupinsko delo je zabavno. Bo naša košara s sadjem lepša kot od deklic? (dečki, 1.d) Prvošolci vemo, da je sadje zdravo. Prepoznavali smo ga po vonju, otipu Prvošolci in vemo, okusu. da je Na sadje sliki zdravo. pijemo Prepoznavali bananino smo ga po mleko. vonju, otipu Mljask. in okusu. Daša Na sliki pijemo bananino mleko. Mljask. Daša TEHNIŠKI DAN V četrtek, , smo imeli prvi tehniški dan, i je potekal v učilnici. Naredili smo kmečko hišo iz gline. Najprej smo se pogovarjali kakšne in iz česa so bile narejene stare kmečke hiše. Bile so manjše od današnjih, narejene iz lesa, kasneje pa iz kamna in ilovice. Tudi prostori v hiši so bili manjši. Stara kmečka hiša je imela: shrambo, črno kuhinjo, vežo, hišo in kamro. Okna so bila majhna, stene pa so bile debelejše od današnjih. Kopalnic niso imeli. Hišo so ogrevali s krušno pečjo. Po končanem uvodnem pogovoru, smo si naredili načrt, kako bomo zgradili svojo hišo. Pripravili smo si delovni prostor. Na mizo smo položili leseno ploščo. Za delo smo potrebovali glino, vodo, valjar, plastičen nož, kartonček in čopič. Vsak je dobil kos gline. Nekaj sem jo odrezal in jo na kartonu povaljal. S tem sem naredil spodnjo ploščo hiše in odrezal odvečno glino z nožem. Sledilo je natančno izdelovanje zidakov. Ko sem že nekaj naredil, sem jih začel postavljati, da so se med seboj vezali. Pri strehi sem natančno izmeril, kako velika mora biti. Naredil sem jo iz dveh kosov gline, ki sem ju povaljal in obrezal. Na koncu smo naše hiše dali na razstavo. Ta dan mi je bilo v šoli zelo lepo, zato si takih dni želim še več. Zelo pa sem tudi zadovoljen s svojim delom, saj mi je hiša dobro uspela. Gal Pavlič, 4.d PRIPRAVLJAMO SE NA PRIREDITEV POZDRAV NOVEMU LETU Na podružnici OŠ Šentjernej v Orehovici učenci že pridno vadimo za prireditev POZDRAV NOVEMU LETU, ki jo bomo imeli v KC Primoža Trubarja v Šentjerneju. Na prireditvi se bodo naši gledališčniki predstavili z igrico Milana Dekleve: LENČA FLENČA. Poleg gledališnikov bodo nastopili še pevci, recitatorji, plesalci in člani instrumentalnega krožka. Sama že uživam na pripravah instrumentalnega krožka, še posebej pa na skupnih vajah, kjer nas učence (včasih nagajivčke) usmerjajo predane učiteljice. Komaj čakam, da se predstavimo! V tem tednu se nam že obeta generalka. Upam, da bomo na njej odpravili še zadnje pomanjkljivosti in da se bomo na prireditvi pokazali v kar najlepši luči. Prisrčno ste vabljeni! Nika Sara Pavlin, 4.d NOVOLETNO VOŠČILO - Bliža se najlepši čas v letu. Čas, ko se spomnimo preteklosti in pričakujemo prihodnost. Čas, ko se želja po sreči in zdravju seli iz srca v srce. Naj se vam uresničijo sanje, udejanjijo želje in izpolnijo pričakovanja. Vzemite srečo, ki se Vam ponuja tudi v prihajajočem letu, skupaj s kančkom veselja in prgiščem osebnega zadovoljstva. Vse dobro vam v letu 2011 želijo učenci, učenke in učitelji podružnice Orehovica. 17

18 šolstvo Zlatoper so jo imenovali zato, ker je imela v desni peruti zlato pero. Čudna moč je bila v tem peresu. Kdor bi z njim napisal tri prošnje, morale bi se mu izpolniti vse tri (Janez Trdina: Bajke in povesti o Gorjancih, Ptica Zlatoper) Dobra vila ilo je tisti čas, ko so Turki vdirali na ozemlje to slovensko. Klali so in požigali. Živela pa na Gorjancih je mlada Bgospodična. Nikdo ni vedel, kdo je. Zna pa se, da bila je lepa ko kaka vila. Imela zlate je lase, ki si jih redno je česala. V vas skoraj ni hodila. Če pa je že šla, si je kapuco čez glavo potegnila. Bila je sramežljiva. Bivala je v koči leseni, sama. Bojda je ljubila samoto. Zgodi pa se, da so Turki spet pridivjali. Vas pod Gorjanci so požgali. Le redki so se rešili. Med njimi je bila mati s komaj rojenim sinom. Iz vasi je bežala v hrib. Tekla je in tekla, da bi mogla rešiti dete. Bila je utrujena, tako utrujena, da je komaj še dihala. Vendar jo je božja pot pripeljala k hiši gospodične. Dekle je slišalo, kako mati sope in je urno odprlo vrata. Mati pa je z zadnjimi močmi dejala: "Bog te blagoslovi, dobro dekle! Tu na tvojem pragu ti puščam svoje dete." Bridko je zajokala in zašepetala: "Gal " Ko je mati to izrekla, se ji je utrnila solza in padla na vlažna tla. Žena pa se je zgrudila in izdihnila dušo. Dete je zajokalo, dekle pa je otročička in mater neslo v kočo. Bala se je, da bi ju Turki ne odkrili. Dete je položila na posteljo, mater pa pokopala. Tiho je postala ob njeni gomili in molila. Solze so ji polzele po licu. Hipoma se je spomnila, da ji je pogumna mati pustila svoj največji zaklad - otroka. Zaobljubila se ji je, da ga bo vzgojila in skrbela zanj. Stekla je k njemu, ga poljubila in tiho odprla okno, skozi katerega je zavel topel, nežni veter, ki je s sabo nosil napev stoletnih dreves:»pogumna mati odhaja. V ljubezni do deteta je svoje življenje dala. Dete drago, spi in sanjaj. sedaj si novo mater ti dobilo. Kot z ljubeznijo materino te bo vzgojila.«dete je raslo, na materini gomili pa je pognala vrba žalujka. Mali Gal se je pogosto igral v njeni senci, čeprav ni vedel, da je tam pokopana njegova prava mati. Vendar se je čutil varnega v senci tega drevesa. Z leti je postal pogumen in samostojen. Nekega jutra je mimo koče lepa deklica gnala ovce past. Gal se je tisti hip zagledal vanjo. Ljubezen je bila obojestranska, zato sta se hitro zbližala. Vila ju je opazovala. Ko je Gal prvič poljubil deklico, spoznala je, da je svoje opravila in da je čas, da odide. Tisto popoldne jo je Gal zadnjič videl. Jutranja zarja jo je vzela. Gal je s težkim srcem sprejel njen odhod. Nikoli se mu ni razodela. Zanj je skrbela in ga imela rada kakor prava mati. V spomin, hkrati pa tudi v zahvalo, ji je Gal na Gorjancih dal postaviti cerkvico, poleg katere še danes raste razvejana vrba žalujka. Gal se je preselil v dolino in žena mu je povila mnogo otrok. Skupaj so obiskovali cerkvico in vrbo ter se spominjali prave materinske ljubezni. Morda boste vilo še kje srečali, kako spet pomaga odraščati ubogim sirotam. Neža Sintič, 7. a Na literarnem natečaju Zlatoper, ki je eden izmed dogodkov, s katerimi JSKD Republike Slovenije in KC J. Trdine obeležujeta 180. obletnico rojstva pisatelja in zgodovinarja Janeza Trdine, sta sodelovali tudi naši učenki Neža Sintič in Anja Rumpret iz 7. a. Strokovna komisija je v ožji izbor 7 najboljših avtorjev uvrstila pripoved Neže Sintič. V sredo, 1. decembra, se je na prireditvi predstavila s svojo izvirno bajko Dobra vila. 18 Vilinske postave ila je kot v sanjah ugledala Petroviča ob Vsebi in mu dovolila, da jo je poljubil. Nežno sta se objela. Potem pa jo je prešinilo spoznanje, da je prekršila najvišjo vilinsko postavo: Vile ne smejo ljubiti in se možiti. Zbežala je daleč v gozd. Sploh ni opazila, da je noč prekrila Gorjance. Utrujena je obstala, legla pod košato bukev in zaspala. Bukev je šelestela drevesom o njej in odganjala sove ter netopirje. Zjutraj jo je prebudilo sonce, ki je skozi drevesne krošnje začelo metati nagajive žarke na njen obraz. Razmišljala je, kaj naj stori. Bala se je, da je ostale vile ne bi več marale, ko pa se jim je izneverila. Pomislila je na vilinskega kralja, ki je imel pri Gospodični svoj dvor. A kje je zdaj ona? Tega ni vedela.»zanesti se bom morala na svoj občutek za smer in najti pot do vilinskega kralja,«si je rekla. Ni hodila dolgo, ko je pred sabo že zagledala votlino, ki je vodila do kraljevskih soban. Pogumno je vstopila. Pred njo se je kar naenkrat pojavil vilinski kralj in jo vprašal:»kaj iščeš pri nas, vila zlatolaska?pozdravljeni, vaše veličanstvo,»je vila začela s tresočim glasom.»rada bi se poročila. Vem, da mi to prepovedujejo naše postave, toda Petroviča ne morem nehati ljubiti.kar poročila bi se? Saj to je nezaslišano!oh, prosim. Storila bom vse, kar mi boste naročili,«je prosila vila.»no, razmislil bom. Jutri se vrni s svojim ljubljenim,«je rekel vilinski kralj. Vila je odšla domov. Zdaj je morala poiskati še Petroviča. Upala je, da bo hotel z njo h kralju. Našla ga je v hramu, kjer je običajno popival s prijatelji, a tokrat je bil sam. Vila je tiho vstopila in ga pozdravila. Petrovič se je zdrznil, jo objel s pogledom in ji rekel:»moja ljuba deklica, zdaj vem, da si gorska vila.«samo pokimala je in hitro nadaljevala:»če bi se rad poročil z menoj, ne smeš nikomur izdati moje skrivnosti. Jutri zjutraj zarana moraš z mano oditi h Gospodični. Vilinski kralj bi te rad spoznal. Petrovič je brez pomislekov pristal:»seveda bom šel s teboj. Vse bi storil, da bi postala moja žena.prišla bom pote,«mu je z nasmehom na obrazu dejala vila. Zjutraj je vila stekla proti hramu svojega ljubega. Petrovič jo je že čakal. Prijela sta se za roke in se počasi odpravila proti dvorom vilinskega kralja. Bukve in mogočni hrasti so šumeli. Ptice so se radovedno spreletavale nad njima. Vilinski kralj ju je že čakal. In zbrane so bile vse viline prijateljice. Kralj se je odkašljal in počasi razglasil:»lahko se poročiš s Petrovičem, ker sem izvedel, da ni nikoli prelomil najvišje človeške postave: Ogrditi si roke s krščansko krvjo je prepovedano. Torej je dober človek. Tvoje prijateljice pa so mi povedale, da si tudi ti vse do sedaj, torej 400 let, zgledno čuvala vilinske zaklade na Gorjancih. Vesel sem, da so ljudje pod Gorjanci tistemu Trdini povedali zgodbo o tebi malo drugače. Tako bosta s Petrovičem lahko v miru živela in bosta v prihodnosti varna pred Gorjanskimi škrati. Še naš ljubi studenec pri Gospodični bi kmalu presahnil, ko so ljudje izvedeli za njegovo moč in začeli hoditi po vodo od blizu in daleč. Sedaj pa vaju prepuščam vilam, da se v miru pogovorite.«vile so Petroviča začele spraševati o njegovem življenju in bojih s Turki. Začutile so, da sta Petrovič in vila neizmerno zaljubljena drug v drugega. Spoznale so, da je Petrovič res dober človek in vilam nikoli ne bi storil nič žalega.

19 Že naslednji dan sta se Petrovič in njegova vila poročila. Vilinske deklice so se vrnile na Gorjance, vila in Petrovič pa sta se preselila na Trdinov vrh. Leto po poroki je v njuni koči že zajokal prvi otrok. Vila je povila hčer, ki je imela prav tako kot njena mama lepe svetle, do gležnjev segajoče lase. Čez dobri dve leti pa je bilo v kočici na Trdinovem vrhu spet veselje, saj se je vili in Petroviču rodil deček. Ta je bil podoben očetu, junaku Petroviču. Deček in deklica sta živela v sožitju z naravo. Vilinska deklica se je prav tako kot mama zaljubila v junaka izpod Gorjanc, vilinski fant pa je prav tako našel svojo nevesto med dekleti, ki so živele tod in slovele po svoji lepoti. Rod vile z Gorjanc in junaka Petroviča se tako nadaljuje v naš čas. Morda si tudi ti vilinska deklica. Morda si ti, mladi junak, potomec samega Petroviča. Anja Rumpret, 7.a NACIONALNA KAMPANJA O ZMANJŠEVANJU UŽIVANJA SOLI - PREVEČ SOLI ŠKODI Čezmeren vnos soli oziroma natrija je pomemben in s številnimi raziskavami dokazan prehranski dejavnik tveganja za povišan krvni tlak, ta pa je dejavnik tveganja za nastanek možganske kapi in drugih srčno žilnih bolezni. Slednje so vodilni vzrok smrti v svetu, v Sloveniji na leto zaradi njih umre okoli 40 % ljudi. Natrij je v naravi največkrat v obliki soli oziroma natrijevega klorida (NaCl). Ljudje ga v telo vnašamo s kuhinjsko soljo. Svetovna zdravstvena organizacija za zgornjo, še neškodljivo mejo uživanja soli, navaja 5 gramov soli na dan za odrasle, za otroke od 4 do 6 let pa 3 grame dnevno. Po podatkih raziskav odrasli prebivalci Slovenije v povprečju zaužijejo 12,4 grama soli dnevno (moški 14,3; ženske 11,0 grama soli dnevno), slovenski mladostniki 10 gramov, otroci pa okoli 5 gramov dnevno. Okrog % soli dnevno zaužijemo v obliki začimb ter dosoljevanja hrane pri mizi in pri pripravljanju hrane. Naravno prisotna sol v še nepredelanih živilih predstavlja % dnevno zaužite soli. Ugotovljeno je bilo, da med osnovnimi živili največji delež vnosa soli predstavljajo kruh in krušni izdelki, sledijo jim mesni izdelki, predelana zelenjava in siri. Dodaten vir soli predstavljajo tudi že pripravljene jedi, hitra hrana ter neustrezna priprava hrane in dosoljevanje pri mizi. Hrano si namreč dosoljuje pri mizi kar ena petina odraslih Slovencev. Za izboljšanje tega zaskrbljujočega stanja je Ministrstvo za zdravje junija letos sprejelo Nacionalni akcijski načrt za zmanjševanje uživanja soli v prehrani prebivalcev Slovenije za obdobje , ki predstavlja celovito strategijo države za zmanjševanje problematike čezmernega vnosa soli. Nacionalni načrt opredeljuje sodelovanje z različnimi sektorji in želi povezati vse ključne partnerje, ki lahko prispevajo, da bo manj slana hrana na voljo tako na policah v trgovini, kot povsod tam, kjer jo pripravljajo. Hkrati je potrebno tudi ozaveščati tudi prebivalstvo v različnih okoljih. S skupinskim pristopom in strokovnimi izkušnjami je za prihodnje obdobje načrtovano celovito in ciljno zmanjševanje uživanja soli v Sloveniji. Osrednji vir informacij je spletna stran Vir: Pripravila Doroteja Kuhar, dr.med. Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto 1. DECEMBER JE SVETOVNI DAN AIDSA Po kriterijih razširjenosti epidemije HIV/aidsa, ki jih določata UNAIDSA in Svetovna zdravstvena organizacija, se Slovenija uvršča v kategorijo držav z nizko stopnjo epidemije, kjer se HIV/aids še ni pomembno razširil v nobeni podskupini prebivalstva. V RS je okuženih nekaj 100 ljudi, manj kot 1 oseba na 1000 prebivalcev. Usmeritev v preventivo je zato ključna. Ob razmeroma skromnih vložkih je mogoče pomembno omejiti število okuženih s HIV in s tem stroške dosmrtnega zdravljenja, ki je tudi zelo drago. Vendar število okuženih tudi pri nas narašča. V zadnjih desetih letih ( ) je bilo v RS prepoznanih 293 primerov okužbe s HIV, medtem ko je umrlo 25 bolnikov z aidsom. V letu 2009 je bilo prepoznanih 48 okuženih s HIV, enaki so podatki za leto Povečano število diagnoz je predvsem posledica poraslega števila okuženih med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi in novih diagnoz pri ljudeh, ki se jih ne da uvrstiti v nobeno od znanih skupin z visokim tveganjem. Okužbo s HIV tvegajo vse osebe, ki imajo nezaščitene spolne odnose z okuženimi (predvsem moški, ki imajo spolne odnose z moškimi), osebe, ki so izpostavljene okuženi krvi (najpogosteje inicirajoči uživalci prepovedanih drog, ki souporabljajo pribor za iniciranje) in otroci, ki se rodijo okuženim materam. Prenos z nezaščitenimi spolnimi odnosi je najpogostejši način prenosa okužbe. V skupinah ljudi s tveganim vedenjem je potrebno vzpodbujati prostovoljno zaupno testiranje na okužbo z virusom HIV, kajti zgodnje prepoznavanje okužbe predstavlja pogoj za pravočasno zdravljenje in oskrbo okuženih ter tudi za čimbolj zgodnje intervencije za preprečevanje prenosa okužbe. Za preprečevanje spolnega prenosa je pomembno spodbujanje odgovornega in varnega spolnega vedenja vključno s promocijo uporabe kondoma. S programi promocije spolnega in reproduktivnega zdravja je potrebno doseči vse, predvsem pa mlade. Lani je bila slovenski javnosti predstavljena nova slovenska Strategija preprečevanja in obvladovanja okužbe s HIV Ta sloni na treh stebrih: 1. preprečevanje okužb s HIV, 2. zagotavljanje zgodnjega prepoznavanja okužb, preprečevanja prenosa in zdravljenja 3. zmanjšanje osebnega in socialnega vpliva okužb s HIV. Čeprav je epidemija HIV/aidsa v svetovnem merilu pomembna, je v Sloveniji dobro obvladovana in je zato potrebno pozornost stroke in ostali javnosti usmeriti v obvladovanje vseh ostalih javnozdravstvenih problemov, ki jih prepoznavamo kot velike: kronične nenalezljive bolezni, kot so: srčno žilne bolezni, rak, sladkorna bolezen; nalezljive bolezni; poškodbe; duševne motnje in bolezni. Reševanje naj temelji na vključevanju zdravja v vse resorne politike in aktivnosti stroke in civilne družbe v vseh okoljih, kjer ljudje živijo in delajo. Viri: 1. IVZ, Okužba s HIV v Sloveniji; Letno poročilo za leto 2009, Ljubljana. 2. MZ, Strategija preprečevanja in obvladovanja okužbe s HIV za obdobje , Ljubljana Pripravili sodelavki Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto: Brigita Zupančič-Tisovec, dipl.fiziot., spec. in Marta Košir, dr. med. 19

20 božič Božic - praznik odrešenja Leto Gospodovo V spominu se vračam nazaj v svoja otroška šolska leta. Prvi razred osnovne šole sem obiskoval. To je bilo leta Božič se je približeval. Otroci smo se ga veselili, predvsem zato, ker bo mama spekla potico in ker bomo praznovali, pa čeprav bo treba na Sveti dan (Božič) iti v šolo. Pa vendar je bilo pričakovanje božiča izredno lepo in polno notranje vznemirjenosti. Potem ko smo na sveti večer odmolili vse tri dele rožnega venca in pokropili ves dom, smo čakali na odhod k polnočnici. Brati še nismo dosti znali, TV še ni bilo, še radia nismo imeli. Bile so domače igre, poležavali smo na topli peči in nekoliko dremali ter čakali na odhod v cerkev. Toda dremavost in topla peč je bila prevelika, premočna, da je vse družinske člane uspavala in vsi smo zaspali in se prepozno prebudili za polnočnico. Ko smo se prebudili nekaj minut čez polnoč, je bil pri otrocih velik jok in vik. Ni bilo več pomoči. Drugi dan smo šli k maši, vendar z žalostjo, ker se nismo udeležili polnočnice. In tudi v šolo je bilo potrebno iti. Ta dan so še posebno kontrolirali, kdo je v šoli ali kdo se ni udeležil pouka. Po navadi so še bolj spraševali, ker je bila večina učencev zaspanih. To je pač spomin, ki še vedno odmeva v življenju. So stvari, ki ostajajo globoko zapisane v srce in dušo. 20 Božič leta 1954 se mi je še posebno zapisal globoko v spomin. Za Miklavžev večer je pogorel ves dom. Stara mati Terezija je bila priklenjena na posteljo več let, stregla ji hčerka Antonija. Obe sta se preselili ta dan k sosedovim. In tu so ostali do pomladi. Na domu, ki je bil požgan, smo ostali trije otroci z mamo in starim očetom Matevžem. Tisto zimo ni bilo veliko snega, le nekoliko je pobelil za božič planjave in gozdove. Dom je žalostno zrl v nebo brez strehe. Ljudje z vseh koncev so prihajali, da so spravljali les za novo streho. Nekateri so sekali v gozdu, drugi so spravljali posekani les iz gozda, nekateri so tesali les in ga skladali za streho. Za božič 1954 smo obhajali še vedno v domu brez strehe. V veliki»hiši«kjer smo vsi spali, danes bi to sobo imenovali dnevna soba. Tam smo pripravili jaslice v»bogkovem kotu«. Bile so skromne, iz papirja. O kakšnem božičnem drevescu se nam še sanjalo ni. Vsi smo spali na veliki krušni peči, stari oče na klopi ob peči. Potica, ki jo spekla mama, je bila skromno potresena, a zelo dobra. Praznik je prinesel toplino in odvzel je nekaj trpkega v tistem trenutku, ko nam je bilo težko. Dobro se spominjam, da so ljudje tudi ta dan prihiteli in pomagali, čeprav je bil to»svet' dan«. Pokazala se je solidarnost in velikodušnost. Ko se tako odmikamo času in skoraj pozabljamo na obdobje, ki je tudi zaznamovalo naš čas, se dozdeva, da vse premalo doživljamo vsebino tega praznika. Božič je in ostane praznik notranje sreče in ljubezni. Ta prihaja od Boga, ki se je v zgodovinskem trenutku učlovečil in ostaja med nami. Zato je božič praznik vere in radosti, praznik upanja in ljubezni in praznik družinske sreče. Prav zaradi resnice Božjega učlovečenja je božič praznik, ko se človeka dotakne Bog v njegovi notranjosti in ga popelje v svoji ljubezni do sočloveka, ki naj ga sprejema in ljubi. Božič je praznik ljubezni in medsebojen povezanosti. Današnji človek bolj kot gmotnih dobrin potrebuje tople besede, prijaznega pogleda in iskrenih pogledov. In to nam sporoča božič, ko prihaja k človeku Bog v jaslicah. Vse božično praznovanje zbledi v veseljačenje, če ni notranje ubranosti in primerne priprave na praznik. Letošnje leto je leto solidarnosti in dobrodelnosti. Prav v božičnih praznikih naj ne bi bilo človeka, ki bi se čutil osamljenega, ranjenega in odrinjenega na rob življenja. Bolj kot materialnih dobrin potrebujemo duhovne dobrine. Človek potrebuje tople besede, iskrenega pozdrava; potrebuje sočutja ob bolečini, išče tolažbe zaradi ranjenosti svojega srca; bolnik na postelji pričakuje obisk, mati otroka, oče zaupanja svojega sina, duhovnik ovrednotenje svojega dela, delavec plačila, družba poštenja, domovina domoljubja. So dobrine, ki presegajo zemeljsko in dodajo veliko večjo vrednost življenju kot samo materialne dobrine. V prazničnih dneh bo odmevala z vseh oken in trgovskih polic božična pesem. Vendar vse zaman. Če se ne bo Bog dotaknil tvojega srca, se je zaman rodil. Roditi se mora v tvojem srcu. In ko bo v njem Kristus, potem bo človek začutil svojo življenjsko poslanstvo, kaj pomeni solidarnost in dobrodelnost. Lepo doživete božične praznike in polnost življenja v novem letu! Anton Trpin

21 C A M I N O pot do zvezd 26. november, prijetno vzdušje, domačnost, poplesavanje snežink vse to, nas je spremljalo na predstavitvi in klepetu o romanju k sv. Jakobu v Santiago de Compostelo, ki velja za eno najstarejših romarskih poti. Prve snežinke so že napovedovale prihod starke, v bel plašč odete. Prav zato, je bil ta dan ravno pravšnji, da prisluhnemo našim gostjam, ki so se udeležile popotovanja oziroma romanja do središča španske Galicije. Dvourno druženje, ki ga je povezovala gospa Slavka Kristan, je prehitro minilo, saj so bile izkušnje in utrinki naših sogovornic za poslušalce tako prijetne, da bi jih kar poslušali in poslušali. Naše sogovornice so bile: Silva Dobelšek, Jana Hosta, Darinka Žibert in Alenka Bašelj. Silva Kristan je na kratko predstavila gostje udeleženke dolge poti spoznanja, ki pa so nato spregovorile o svojih vtisih in izkušnjah s poti. Kot nekakšen smerokaz, romarje skozi celotno popotovanje spremlja Jakobova školjka. Romanje oziroma popotovanje, dolgo 800 kilometrov, je s psihičnega in fizičnega vidika izjemna preizkušnja. Dandanašnji ritem življenja nas velikokrat pripelje do točke, ko povsem pozabimo sami nase. Zato je ta pot izjemna priložnost za poglobitev v svojo notranjost, spremembe na različnih področjih in odkrivanje še neodkritih moči posameznika. Po drugi strani, pa je pot zaznamovana z bolečinami, napori, občutki nezmožnosti Vsi romarji, ne glede na njihov spol, starost, raso in versko pripadnost, dihajo skupaj! Na poti se prav vsi srečujejo/spopadajo s podobnimi težavami, kot so: žeja, lakota, žulji, otekline, bolečine, utrujenost, obup, pretežak nahrbtnik Seveda pa ne moremo reči, da je to pot trpljenja. To romanje lahko brez velikih pomislekov primerjamo z našim potovanjem skozi življenje, kjer se prav vsi srečujemo z vzponi in padci, uspehi in neuspehi, srečo in nesrečo Vsak korak na tej poti je pomemben, prav tako kot je pomemben vsak, še tako majhen dogodek v življenju. Na popotovanju so naše gostje spoznale same sebe, si pridobile še kako koristne izkušnje, da postanejo še boljše kot so. V očeh mnogih poslušalcev v dvorani je bilo moč opaziti navdušenost nad našim druženjem, saj so govornice z nami delile izkušnje, občutja, ki ti povsem spremenijo pogled na vsakdanjik in trenutke, ko je potrebno prebroditi marsikatero prepreko v življenju. Sabina Jordan VESELE POČITNICE Konec oktobra med krompirjevimi počitnicami sta sestri Karmen in Terezija skupaj z gospodom kaplanom pripravili vesele počitnice v župnišču. Pomagali so jima tudi animatorji. Bilo nas je kar nekaj. Prijavilo se je veliko otrok. Zjutraj smo se vsi zbrali, zapeli himno, določili temo dneva, nato pa je imel gospod kaplan zanimivo katehezo. Nato smo po skupinah naredili plakate in se pogovarjali o dani temi. Sledilo je okusno kosilo, po kosilu pa zanimive delavnice. Na njih smo izdelovali zabavne predmete, peli in se igrali. Za konec smo vsak dan še enkrat zapeli himno in nato odšli domov. Cele počitnice so bile zelo zanimive, zabavne in predvsem prekratke. Janez Goršin ŠIVANJE ZAVES RAZSTAVNI SALON Darja Predovič s.p., Bereča vas 15 a tel.: 07/ GSM: VELIKA IZBIRA MATERIALOV ZA ZAVESE Vesele praznike in vse dobro v novem letu! BREZPLAČNO SVETOVANJE IN IZMERA NA VAŠEM DOMU P O K L I Č I T E N A S! 21

22 bilo je nekoč S P R E H O D V P R E T E K L O S T Slika je iz Šentjerneja, prikazuje Gorjančane in zadružno mlatilnico. Delala je na bencin, mlatila je in obenem čistila žito. Vse to je bilo hitreje narejeno od mlačve na roke, toda veliko se je pa še mlatilo s cepci, kajti rabili so škrpo, da so pokrivali svoje s slamo krite strehe. Najboljša je bila ržena škupa. Mlatilnica na sliki je bila kupljena za krone, pripeljali pa so jo nekje z Moravskega. E. Lauševič Tišina, ki jo tako ljubim Pismo je bilo pisano pred 110 leti, to je leta Pismo je tako zelo ponižno, polno razumevanja, ljubezni do ljudi, ki živijo tu pod Gorjanci, ki so jim bili bližnji sosedi. Vedno so jim bili pripravljeni pomagati, ali v svojih srcih so želeli mir in tišino. Želeli so Holzplac spremeniti tako, da bi svoje voze naložili in odpeljali domov. Kopija na roko pisanega pisma. E. Lauševič 22 Izdelovanje opankov Ljudje so si po vojni pomagali na razne načine, vse so znali narediti. Ravno tako so bili prav z vsem zadovoljni. Vso hrano so pridelali doma. Šivilje so razno perilo šivale kar iz domačega platna, narejenega iz lanu. Veliko njiv je bilo posejanih z lanom. Ravno tako so ljudje doma strojili kože za obutev. Tu v našem gorenjem koncu Šentjerneja se je mlad fant spomnil, kako bi bilo dobro, da tudi on zasluži kakšen dinar in začel je z delom. Prvo je nabavil les, najboljši je bil orehov in to je moral biti precej suh. Poiskal ga je pri svoji teti, vendar proti plačilu. Nato je narezal dilce, ene so bile bolj dolge, druge krajše, saj tudi noge niso vse enake. Na to dilco je pribil od starih vajtov, kar ni bilo najboljše. Bili so stari in trdi, tako da so se zelo hitro strgali. Začel je premišljevati, treba je nekaj bolj mehkega, spomni se: začel bom z drugimi paščki. Tako njegovi opanki dobijo novi pas. Kradoma iz enega suhega špeha odstrani kožo, jo nareže na trakove in nabije na deske. Vsak mlajši si je želel teh njegovih opankov, dela mu ni manjkalo. Kako je bilo lepo, ko si to obutev samo nataknil na noge. Slišal te je pa vsak ko si šel po cesti, saj so bili precej glasni. E. Lauševič

23 nostalgija na rdeče Lojze Podobnik SUŽNJI BAVBAVA Živimo v norem času, v času, ko nas strahovi z vseh strani butajo ob ostre čeri, nas mečejo na vse strani in v neki dalji ne vidimo cilja, nasmejanih obrazov in kupčka novcev, ki bi zagotavljali mirno starost, življenje brez nočnih mor in obilja solz. Res so to nora leta. Človekov optimizem umira na obroke, smeh izginja iz vsakdanjika, vse je izrisano črno, ni več svetlobe, nežnih odtenkov. Naš duh kriči v globinah obupa, vse je tako grozno, da bi si človek rezal žile, zadrgnil zanko ali prestrelil možgane. Ali je to realnost našega časa ali je to samo odsev naših misli, ki so toliko prestrašene, da izgubljajo stik z resničnostjo. Kdo je kriv za vse bolečine, težke trenutke, neprespane noči, kdo je kriv za ta neizprosni kaos, ki nas dela sovražnike, tujce in konec koncev tudi pijance in vlačugarje, roditelje, ki izgubljajo družine, premoženje in streho nad glavo. Težko je dojemati resnico, preveč smo okupirani s strahovi, ki nam jemljejo materialno osnovo za življenje. Strašijo nas delodajalci, sindikalisti, politiki in vsakdo, ki politizira in se dela poznavalca svetovne gospodarske politike in domače slovenske scene. Vsi ti napovedovalci in poročevalci so črnogledi jasnovidci, glasniki zla in pogrebniki siromakov, ki v obupu iščejo nekakšne rešitve čudežne formule, ki jih sploh ni. Neuki smo mi človečki, rešujemo sebe z lastno pametjo, ki je daleč od resnice. Človeško znanje je tisti neutrudni rabelj, ki uničuje ravnovesje bivanja in ustvarja grozote duha naša misel je bolna od resnic, ki so posledica naših petih čutov, s katerimi dokazujemo nekakšen prav, za katerega pa vemo, da nima nobene povezave z absolutnim. Dovolimo, da nas uničuje materialistični pogled na svet, svetovni nazor, ki nam ga vsiljujejo današnji Učitelji. Zaradi vsega tega gorja vsiljenega balasta, smo sužnji»bavbava«, ki nas vodi čez čas in prostor, in žal, ne zavedamo se neskončnosti in da smo večni. In zakaj vsa ta besedičenja, razlaganja drugačnosti, zakaj posiljevanje s tovrstno tematiko zaradi sebe zaradi vas Zakaj? Predvsem zaradi boljšega jutri, zaradi drugačnega pogleda takšnega, bolj pozitivnega in ne omejenega z izkušnjami, našim znanjem in spoznanji, zaradi katerih nenehno trpimo in zaradi katerih smo nesvobodni, vkovani v verige nekih prepričanj, ki so samo odsev naših zblojenih misli in strahov. V tem času potrebujemo drugačne nauke, drugačne Učitelje, potrebujemo nov pogled na svet, nov življenjski nazor, potrebujemo renesanso duha, v kateri je rešitev tista, ki nas bo razbremenila strahov čas je, da spoznamo napako, da smo sužnji svojih predsodkov in dogem. V svoji nevednosti namreč za vse neprijetnosti, ki jih doživljamo, krivimo druge ljudi, stvari in okoliščine. Ne zavedamo se, da le te povzročamo sami in to zaradi napačne miselne naravnanosti. Vsa prepričanja in poznavanja, ki so zakoreninjena v nas moramo popolnoma izkoreniniti. Prihaja novi čas, ko bomo morali dojeti, da je razumsko mišljenje opravilo svoje poslanstvo. Ko bomo to dojeli, se ne bomo bali lakote, brezposelnosti, izgube službe in še marsikaj drugega. Za slabim vedno pride dobro. Pa še nekaj. V življenju je vse naprej določeno in vse sile znane in neznane, ki nas usmerjajo in vodijo, so duhovnega izvora in temeljijo na enem samem zakonu.»človek jih ne sme imeti za sovražne in o njih slabo misliti. Sprejeti jih mora kot dobre in pustiti, da delujejo same.«vici VICI SIN SPRAŠUJE OČETA: "KAJ SO TO VANDALI?" OČE NAJPREJ MALO RAZMIŠLJA, NATO PA ODGOVORI: "TO SO LJUDJE, KI SO VSE STVARI RAZBILI NA DROBNE KOŠČKE, PREDEN SO TE STVARI PRIŠLE V ROKE ARHEOLOGOM. ZAKAJ PETELIN TAKO ZGODAJ KIKIRIKA? KER POZNEJE, KO SE ZBUDIJO KURE, NE PRIDE DO BESEDE. JANEZEK VPRAŠA OČETA: "ATI, ALI UČITELJICE DOBIJO PLAČO?" "SEVEDA SINČEK." "ZAKAJ, ČE PA UČENCI REŠUJEJO NALOGE NAMESTO NJIH! NI POŠTENO!" UČITELJICA PRINESE V ŠOLO VODO,GLISTO IN ALKOHOL. GLISTO DA V VODO IN TA VESELO ZAPLAVA, POTEM DA GLISTO V ALKOHOL IN UMRE! NATO UČITELJICA VPRAŠA, KAJ SMO SE DANES NAUČILI? IN JANEZEK REČE, DA PIJEMO ALKOHOL IN NIMAMO GLIST. 23

24 HOCEMO ZDRAVO DRZAVO Lojze Podobnik Spet je prišlo do napihovanja posameznih pametnjakovičev: moram reči, da so si pošteno zavihali rokave in da so se brez dlake na jeziku spopadli z državno politiko, s posameznimi politiki in s strankarskimi veljaki. Prišlo je do fantastično zanimivih vsebin, ki so jih mediji»pohopsali«in začelo se je trobljenje do onemoglosti. Zbegano ljudstvo, nekoč pravljične dežele, je z dneva v dan bolj poneumljeno. Nori časi. Nori politiki. Noro ljudstvo. Hudo je v tej dolini šentflorjanski, tako hudo, da se nekoč pametno ljudstvo spreminja v Butalce, v narod, ki sam sebi koplje grob. Kvalificirani napihovalci bruhajo svojo pamet in tulijo nekakšna spoznanja, ki niso nič drugega, kot nekakšna kritika vsega obstoječega. Toliko se ustijo, kot da so brezmadežni. Mislim pa, da pozabljajo na svoje grehe, ki so jih storili takrat, ko so krojili usodo narodu. Vsi, v tej ljubi deželi, smo zanič. Znamo samo kritizirati, metati polena pod noge, se hvaliti. Ne znamo pa zavihati rokavov in si postaviti novih sanj: takšnih, o katerih so sanjali naši dedje in sanjali smo tudi mi, dokler niso naše vizije prekrili sivi oblaki svetovna gospodarska kriza. Branko Kovačič KOBRA team d.o.o. ŠMARJE 13 a 8310 ŠENTJERNEJ - SLO SI M: +386 (0) brane@kobra.si T: +386 (0)7/ F: +386 (0)7/ Vsi navkljub iščemo krivce kalvarije in izgubljena raja zahteva red, bolj odločne voditelje, drugačno zakonodajo in še kaj. Vse, kar naj bi pomenilo spremembo in rešitev, je zanič in neuporabno. O tem kričijo sindikalni voditelji, se dere opozicija in vsi, ki se imajo za pametne in učene. Vsi postavljajo nekakšne pogoje in z njimi grozijo, zaradi nič drugega, kot da si pridobijo ali utrdijo politično veljavo.»šuntajo«se upokojenci, delavci, študentje vsi bi šli na ulice, na barikade. Vsi navkljub kričimo, da v naši deželi ni pravnega reda, da so naši politiki, vodilni gospodarstveniki in še kdo, ki v tej deželi kaj zna in pomeni, le grabežljivi lopovi, ki so se skozi obdobje vladavine nagrabili bajno bogastvo. V naši deželi je vse zanič: imamo spolitizirano in nestrokovno policijo, zanič sodstvo, preveč pogoltno vojsko, nestrokovne ministre vse je totalno zanič in menda celo neuporabno. Noro je to stanje našega duha, naša misel je poneumljena, vse je noro. Nihče od nas se ni pripravljen odreči ničemer, vsi zahtevamo tisto, kar nam pripada, ne glede na to, da tistega ni in ga ni moč dobiti brez dodatne škode. Vse takšne zahteve so bližnjica do hudih sprememb, ki so po navadi krvave in zelo boleče. zaroda. To je tista resničnost, ki nam preti na dosegu rok, pa ne samo nam, tudi v drugih državah, na drugih kontinentih. Morda pa se nam približujejo nove zahteve po svetovni razdelitvi bogastva, morda pa so to opozorilni znaki izkoriščevalcem človeka in narave, da je prišel čas, ko bo potrebno zradirati obstoječi politični sistem in zgraditi novega: takšnega po meri človeka. Upam, da obstaja takšna izbira, ki ni oborožen spopad dveh različnih družbenih razredov. Upam. Vsekakor pa človeštvo potrebuje nove učitelje z novimi pogledi, človeštvo potrebuje renesanso duha. Nisem zagovornik nobene politične izbire in me ne zanimajo mreže in mreženja, sem državljan Slovenije, svoje države, svoje domovine in naše zgodovine, zato sem spoštljiv in konstruktivno kritičen. Rešitev vidim v sodelovanju in pomoči vseh udeležencev politične scene. Menim, da je že vendar prišel čas, da pozicija in opozicija zastopata zdravo ustvarjalno politiko, ki je usmerjena v blagor in blaginjo državljanov. Vse to pomeni slabo za jutri. Nihče od nas se še ne zaveda, da nam je danes še hudičevo lepo in nihče od nas očitno ne razmišlja, kako bomo preživeli pod ognjem in mečem, kako bomo nahranili lačna usta 24

25 od tu in tam TEREZIJA ZAGORC Rodila se je 6. oktobra 1920, v domači hiši v Orehovici, kot četrti otrok očetu Janezu in mami Neži (rojeni Junc). Imeli so veliko kmetijo, večjega pomanjkanja niso čutili. Pri hiši je bilo 14 otrok: 7 punc in 7 fantov. Tretji sin je umrl, bil je nedonošenček. Sestre so še vse žive, brata pa samo še dva. Med sabo so se dobro razumeli, ne glede na to, da jih je bilo veliko. Otroci so povečini ostali v Sloveniji: nekaj jih je v Ljubljani, eden v Novem mestu, 2 v Šentjerneju in ena sestra v Avstraliji. Gospa pravi, da je imela idealne starše. Pri 17 letih je šla od doma v Tržič, kjer se je izučila v kuhinji in eno leto delala v otroškem zavodu, ki je bil kot nekakšen dijaški dom za dekleta, ki so obiskovala meščansko šolo (podobno današnji ekonomski šoli). Gospa je tam delala v kuhinji. Potem je začela delati kot gospodinjska pomočnica pri nekem bogatašu (tudi v Tržiču), ki je imel tovarno. Pri njih v Novomeški Lions je obdaril šentjernejske poplavljence Lions klub Novo mesto je zbiral denar za tri družine iz šentjernejske občine, ki imajo poleg težav zaradi poplav še druge tegobe in probleme. Gre za družine iz Mršeče vasi, s Hrvaškega Broda in s Čadraž. Vsem je Lions klub Novo mesto v četrtek, 9. decembra 2010, na slovesnosti v Kulturnem centru Primoža Trubarja izročil simbolne čeke s evri pomoči. Družine so bile daril zelo vesele, denar jim bo pri obnovi škode po poplavah prišel še kako prav, še posebej pa so svetile očke najmlajšim, saj so Lionsi poskrbeli, da so jih pod novoletno jelko čakala Miklavževa darila. Zbrane v kulturnem hramu je nagovoril tudi župan Franc Hudoklin. Dogodek je povezovala Elizabeta Kušljan Gegič, nastopile so flavtistke Anja Rumpret, Neža Sintič in Anja Bregar. (A. P.) Tržiču je bila dve leti, ko pa so v Tržič prišli Nemci, je odšla s to družino v Ljubljano, kjer so ostali do konca vojne. Med njenim bivanjem v Ljubljani jo je obiskoval njen bodoči mož. Po koncu vojne se je gospa Zagorčeva preselila nazaj v Orehovico, kjer se je poročila v šentjernejski cerkvi. Na večer njune poroke je snežilo, poroka je bila lepa in preprosta. Mož prav tako izhaja iz Orehovice, iz hiše, kjer gospa sedaj živi. Poročena sta bila 45 let, gospa je že 20 let vdova. Po poroki ni nikjer več delala, saj je imela z gospodinjenjem dovolj dela. Z možem sta imela kmetijo, on je delal v uradih nove Jugoslavije, bil je tudi soustanovitelj krajevnih skupnosti. Gospa je pri 51. letih naredila vozniški izpit in kupila avto. V vasi je poleg nje imela samo še ena domačija avto. Kdor je gospo prosil za prevoz ali v trgovino ali k zdravniku, itd. mu je gospa seveda ustregla. Najdlje se je peljala do Pule. Vozi še sedaj, in to brez očal. Najdlje se sedaj pelje do Šentjerneja, še vedno pa ustreže tudi drugim prijateljicam in jih kam pelje. Z možem na žalost nimata otrok,čeprav sta jih želela, vendar njun dom ni bil nikoli prazen. Gospa ima 29 nečakov in nečakinj,ki so jo vedno in jo še obiskujejo. Še vedno živi v Orehovici, v najstarejši hiši v vasi. Osamljena ni, saj ima vedno kakšne obiske. Ajdove polovičke iz Rangusovega mlina V mlinu Rangus in bližnjem vinotoču Kranjc je v petek 6. novembra potekala predstavitev nove sorte ajde in ajdovih mlevskih izdelkov - od moke do kaše in ajdovih polovičk, novega izdelka, ki ga Rangusovi ponujajo prvi v državi. Ta edinstven izdelek so razvili v sodelovanju z Biotehniško fakulteto iz Ljubljane. Poslovni partnerji, pridelovalci ajde, mediji, predstavniki občine ter dolenjskega in posavskega razvojnega centra so spoznali dejavnost mlina in ribogojnice Rangus ter njihove izdelke, poskusili čaj iz tatarske ajde, zavitek z nadevom iz ajdovih polovičk z ocvirki in kruh iz tatarske ajde. V bližnjem vinotoču Kranjc je predaval akademik dr. Ivanu Kreftu, strokovnjak za ajdo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, s katerim Rangusovi sodelujejo že 20 let. Predstavil je pridelavo ajde v svetu, predvsem tatarske ajde, ki jo poskušajo na naših poljih znova obuditi. Mateja Strgulec, specialistka za poljedelstvo pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Novo mesto, ki je bil soorganizator dogodka, pa je predstavila sedanjo pridelavo ajde na Dolenjskem in nakazala možnosti in priložnosti za bodoči razvoj. Zbrane je nagovoril tudi župan Franc Hudoklin, namreč občina je bila soorganizatorka tega dogodka. Sledila je predstavitev in nato še poskušnja ajdovih jedi, ki jih je pripravil znani kuhar Peter Kotar s sodelavci. (A. P.) 25

26 od tu in tam NA POMOČ OSTANITE FIT tudi v zimskih dneh! Vsi, ki smo tule zbrani, bi radi pomagali, vsem od vodne ujme oškodovani, jim dokazali, da niso sami. Vlijmo jim tudi vero, upanje, ki da življenju moč smo z udeležbo se odločili, da jim ponudimo pomoč. Ohranjajmo vezi, v smer humanosti, včasih so normalne b'le, do danes so pa pošle. Dobrodelnost je vrednota, za prizadetega opora, da lažje zaživi ob naši dobrosrčnosti. To je naša gesta, da z roko v roki gresta upanje, ljubezen, česar je vsak od teh potreben. Humanost naj deluje na vse prisotne! Gustelj Cvelbar Zima je pusta, hladna in nič kaj prijetna za zunanje aktivnosti (razen smučanja, seveda), vendar kljub vsemu obstaja ogromno različnih vrst vadbe za ohranjanje fit telesa. Kdor je navajen rednih telesnih dejavnosti, lahko že ve, da je vadba trikrat na teden po eno uro ključna za ohranjanje dobrega počutja. Če telovadite le dvakrat na teden, potem rekreacija le ugodno vpliva na telo. Vadba pozimi je izjemno zaželena, saj nam odpravi neprijetno utrujenost in odpravljanje stresa. Vaje pozimi: vaje za moč (aktivirajte mišične skupine), kardiovaje, raztezalne vaje in vaje za stabilizacijo trupa (tudi pilates). Seveda vedno obstaja rešitev - fitnes. Tam boste ob primerni vadbi hitro nazaj v kondiciji oziroma jo boste ohranili takšno, kot med sončnimi dnevi. Prednosti fitnesa so le v tem, da imate tam na voljo osebnega trenerja, ki vas bo motiviral za ohranjanje fit telesa. Vir: Svetovni dnevi 10. december svetovni dan človekovih pravic. (Obletnica je pomembna priložnost, da države in mednarodne organizacije potrdijo svojo zavezanost polnemu spoštovanju človekovih pravic.) 1. januar - svetovni dan miru (Začne se s spoštovanjem drugih ne glede na njihovo narodnost, barvo kože, jezik ali vero. ) 29. januar - svetovni dan boja proti kajenju (Je dan, ko se ljudi po vsem svetu opozarja, naj se odpovejo kajenju ter posledično zmanjšajo zdravstvene težave, ki jih le-to povzroča.) 2. februar - svetovni dan varne uporabe interneta (Dan varne rabe interneta je namenjen opozorilom na nevarnosti pri uporabi interneta in drugih informacijskokomunikacijskih tehnologij.) 11. februar - svetovni dan materinščine (Dan je namenjen pospeševanju zavedanja pomembnosti jezikovne in kulturne raznolikosti ter spodbujanju večjezičnosti.) KAKO ODPRAVITE BOLEČINO, ČE SE OPEČETE (verjeli ali ne) Pekoče mesto si lahko hladite z mrzlo vodo, z ledom, s posipavanjem sladkorja, vendar vas bo takoj ko s tem nehate, začelo zopet peči. Obstaja zelo preprosta metoda, ki takoj odpravi bolečino in celo pomaga pri hitrejšem celjenju: Pekoče mesto si takoj tesno ovijte z aluminijasto folijo (obojestranska, ne sme imeti papirja na eni strani). Najkasneje po eni minuti vas ne bo več peklo. Alu folijo pustite na opeklini vsaj nekaj ur. Na ta način se bo opeklina hitro pozdravila, celo mehurjev ne bo. Na koncu si lahko opečeno mesto namažete z npr. Aloe Vera kremo, ga spet tesno ovijte z alu folijo in čez čas bo opeklina izginila. Znanstvena razlaga po domače: Aluminij je zelo dober prevodnik toplote in v stiku z opečenim mestom prevaja toploto na ven in skuša vzpostaviti temperaturno ravnovesje. 26

27 od tu in tam Decembrski kolački Smetanovi kolački s čokolado, pomarančo, cimetom in koriandrom Sestavine: 5 jajc, ščepec soli, 5 žlic sladkorja (lahko tudi fruktoza, če uporabljamo tekoče sladilo pa 4 čajne žličke) 0,5 l smetane (sladka, lahko pa tudi rastlinska, glavno, da se stepa), 5-6 žlic kus - kusa ali pšeničnega zdroba, 2 paketa praška za vročo čokolado, za 1 žličko pomarančne lupinice, mleti cimet, mleti koriander, rum, maslo, čokoladni poliv (sladki greh ali kaj podobnega), gazirana mineralna voda POSTOPEK: 1. V kozici raztopimo maslo in z njim premažemo pekač za kolačke. Segrejemo pečico. 2. Ločimo rumenjake in beljake. Beljakom dodamo ščepec soli in mešamo do trdega snega. Rumenjakom dodamo sladkor (ali pa sladilo) in kremasto umešamo. 3. Jajčni kremi dodamo smetano in trdo umešamo. 4. Potem temu dodamo še kus - kus (ali pa zdrob), vsebino dveh vrečic praška za vročo čokolado, pomarančno lupinico, cimet in koriander po okusu in mineralno vodo. Vrstni red ni tako pomemben, pomembno je, da nastane relativno gosta zmes. Poskusimo okus - če je premalo sladko, dodamo še malo sladkorja. Če je krema preveč tekoča (mora namreč odstopati od stene posode, dodamo še malo kus kusa) 5. V zmes iz prejšnje točke blago primešamo trdi sneg. 6. S to zmesjo napolnimo vdolbine na pekaču (do vrha). Pečemo 40 minut na 180 stopinjah. Po koncu peke pustimo pekač še nekaj časa (do 10 minut v pečici, pečico pa izključimo). 7. Ko pekač vzamemo iz pečice, ga prekrijemo s peki papirjem in še z enim plitvim pekačem in vse skupaj obrnemo - tako gredo kolački najlepše iz modela - še posebej lepo se to naredi s silikonskim pekačem. 8. Ohlajene, a ne hladne, kolačke obrnemo in po vrhu malo premažemo z rumom, v katerem je malo cimeta in koriandra, to pa premažemo še s čokoladnim prelivom. Čez kako uro tako pripravljene kolačke postavimo v papirnate skodelice za kolačke. (Lahko naredite s katerokoli smetano za stepanje, če pa nimate smetane, lahko uporabite tudi mascarpone.) AJDOVA KAŠA Z JURČKI SESTAVINE: 100 g ajdove kaše, 1/2 kg jurčkov, čebula, olje, sol, peteršilj. POSTOPEK: Skuhamo ajdovo kašo (po navodilu na zavitku). Na olju prepražimo čebulo, dodamo narezane jurčke in pražimo toliko časa, da vsa voda, ki jo spustijo gobe, povre. Ko je kaša kuhana, jo odcedimo in dodamo h gobam, premešamo in kuhamo še pet do deset minut, da se okusi premešajo. Dodamo narezan peteršilj in takoj serviramo. Ali ste vedeli, da... >... je čebelarstvo že od nekdaj nepogrešljivo vpeto v slovenski prostor? V Sloveniji čebelarimo s svetovno znano Kranjsko sivko, ki se od svojih sorodnic loči predvsem po nenapadalnosti, pridnosti in delavnosti. Gotovo najbolj znani slovenski čebelar Anton Janša je v zvezi s čebelarstvom že pred skoraj tristo leti svetoval tudi na avstrijskem cesarskem dvoru. Čebela je edina domača žival, ki ni udomačena in se še vedno vede kot pred tisoče leti. Čebelarstvo so poznali že v starem Egiptu okrog 4000 let pr. Kr. Za kilogram akacijevega medu je potrebnih približno čebeljih poletov, kar pomeni obisk okrog 4 milijonov cvetov! >... v Sloveniji stoji najvišji industrijski dimnik v Evropi? S tem nazivom se ponaša dimnik termoelektrarne v Trbovljah, ki je visok kar 362 m. Z njegovo izjemno višino so hoteli preprečiti onesnaževanje nižjih plasti zraka in zadrževanje le tega v ozki dolini, v kateri ležijo Trbovlje. > Če vržete rozino v kozarec šampanjca, se bo odbijala od dna do vrha kar naprej in naprej. > Če žvečite žvečilko medtem ko lupite čebulo, ne boste jokali. > je med edina hrana, ki se nikoli ne pokvari. Arheologi so poskusili med, ki so ga našli v grobnicah faraonov in ugotovili, da je še užiten. >..da so statistično manj uspešni zakoni, v katerih je eden od partnerjev mlajši od 19let, v katerih je starostna razlika 10 let in v katerih sta se partnerja pred poroko poznala manj kot 9 mesecev. >..da sok granatnega jabolka znižuje vročino, blaži kašelj, ščiti srce in ožilje ter ureja raven holesterola. >..da je branje najboljši način sprostitve: že 6 minut je dovolj, da se stres zmanjša za več kot dve tretjini. >...da vas koruza zelo učinkovito pomiri, hkrati pa pospeši delovanje vaših možganskih celic? To pa zato, ker vsebuje veliko tiamina oziroma vitamina B1. Vir: ALI JU POZNATE? BOŽIČEK Božiček stanuje na severnem tečaju (ali na skrajnem severu Skandinavije). Obdaruje otroke na božično jutro decembra. Oblečen je v škratovska oblačila rdeče barve z belo krzneno obrobo. Spremljajo ga škrati. Pripelje se s sanmi, ki jih po zraku vlečejo severni jeleni. Prvi v vpregi je jelenček Rudolf. DEDEK MRAZ Živi pod Triglavom v Kekčevi deželi. Otroke obdaruje pred novim letom ali na novoletno jutro v domačem krogu. Oblečen je v ovčji krznen plašč s slovensko ornamentaliko, v roki ima sprehajalno palico, na glavi ima polhovko. Ponavadi nima spremljevalcev, lahko pa ga spremljajo palčki, živali in snežinke. Pripelje se s sanmi s konjsko vprego. 27

28