1 MS Excel Microsoft Excel je program za urejanje preglednic. Najdemo ga v paketu Microsoft Office. Microsoft Excel omogoča: - pripravo preglednic - urejanje in računanje s podatki - priprava grafikonov in zemljevidov - urejanje preprostih baz podatkov Primeri programov: Excel, Quattro Pro, Lotus123 Zagon programa: Start/Programi/Microsoft Excel Elementi programa: 1. Naslovna vrstica: vsebuje ikono programa, orodno vrstico za hitri dostop, ime odprte datoteke, ime programa in gumbe: minimiraj, maksimiraj in zapri 2. Orodno vrstico za hitri dostop 3. Trak (Ribbon) je pas, kjer so ukazne kartice oz. kontekstni meniji: Datoteka, Osnovno, Vstavljanje, Postavitev strani, Sklici, Pošiljanje, Pregled, Ogled in Dodatki. Kartice vsebujejo ikone za dostop ukazov. 4. Kartica File(Datoteka) omogoča hitro in preprosto delo z datotekami. 5. Vnosna vrstica: beleži naslov in vsebino aktivne celice vnašamo podatke in si ogledujemo vsebino celic 6. Vrstica stanja: a. zapisuje sprotne informacije o delu s programom 7. Delovna površina: a. površina v katero pišemo b. vsebuje dva drsnika: navpični in vodoravni, s katerima se premikamo po površini Tanja Jerič Šolsko leto 2012/2013 Stran 1
Celica je osnovni element in je prostor kamor vpišemo podatek, formulo ali funkcijo. Določena je z naslovom, to je imenom stolpca in številko vrstice (A1, B5). Delovni list je razdeljen na: stolpce, ki so označeni s črkami od A do Z, nato pa naprej z AA, AB, AC (16384) vrstice, ki so označeni s številkami (1048576) Na začetku so v delovnem zvezku 3 delovni listi. Delovne liste lahko preimenujemo, brišemo, dodajamo. Delovni zvezek je trenutno odprta datoteka. Področje celic (blok celic, obseg celic) je več celic skupaj, ki so označene z naslovom področja celic. Naslov področja celic je sestavljeno iz naslova prve celice in zadnje celice. Med njima je dvopičje (npr. A1:C5). Nepovezano področje celic izberemo tako, da označimo najprej prvo področje, nato pritisnemo in držimo tipko CTRL in označimo še drugo področje. Področje se zapiše v obliki: A1:C5;E1:E5. Označevanje stolpcev: kliknemo oznako stolpca na vrhu lista CTRL + preslednica Več stolpcev označimo tako, da držimo levi gumb miške in vlečemo Označevanje vrstic: s klikom na oznako vrstice SHIFT + preslednica VAJA1: Vstavljanje, brisanje, preimenovanje in premikanje listov Samodejno zapolnjevanje celic pomeni, da program sam ponavlja izpisovanje vrednosti ali nadaljuje z zaporedjem nizov, npr. dopolnjuje številke, dneve v tednu, mesecu, datume. Pravila pri samodejnem zapolnjevanju: 1. za zapis števil vnesemo prvi dve števili, 2. za zapis dni v tednu, mesecev, datumov, vnesemo le prvega in potegnemo z miško, 3. če vnesemo čas, samodejno zapolnjevanje nadaljuje po eno uro, 4. samodejno zapolnjevanje besedil je omejeno na izpis seznamov ali na številčenje (npr. 1. vaja, 2. vaja, ) Pogoste napake pri delu s tabelami Morda smo formulo pravilno vnesli, rezultata pa ne moremo razbrati, saj so namesto njega izpisana obvestila o napaki. Kaj pomenijo? ##### stolpec je preozek, da bi bil podatek prikazan v celoti; miško zapeljemo na desni rob stolpca, da se kazalec spremeni v dvokrako puščico in rob stolpca potegnemo v desno ali pa z dvoklikom priredimo širino celice vsebini. #DIV/0! deljenje z 0; ponavadi se pokaže, ko vpišemo formulo v celico, s katero delimo, pa še ni podatka; po vpisu podatka napaka izgine. #N/A za izračun formule ali funkcije nismo podali dovolj podatkov ali pa trenutno niso dostopni. Tanja Jerič Šolsko leto 2012/2013 Stran 2
#NAME? v formuli smo uporabili ime področja (blok celic), ki ga orodje ne pozna; #NULL! Excel prikaže to napako, kadar navedete presek dveh območij, ki se ne sekata (križata). Operator preseka je presledek, ki loči sklice v formuli. Na primer, območji A1:A2 in C3:C5 se ne sekata, zato vnos formule =SUM(A1:A2 C3:C5) vrne napako»#null!«. #NUM Excel prikaže to napako, ko formula ali funkcija vsebuje neveljavne številske vrednosti. #VALUE! v formuli smo uporabili napačno vrsto argumenta; na primer: v celici je besedilo namesto števila. #REF! v formuli se sklicujemo na neveljavno celico; to se lahko zgodi pri brisanju celic s formulami, ki se sklicujejo na druge formule. Združevanje in razdruževanje celic Če želimo več celic združiti v eno celico, izberemo ukaz Osnovno/Združi in na sredino. Če pa želimo eno celico razdružiti v več celic, pa izberemo ukaz Osnovno/Razdruži celice. Tipi podatkov V MS Excelu je več vrst podatkov, ki imajo vsak svoje lastnosti in možnosti obdelave. Vrste podatkov so: - splošno - številke - valuta - računovodsko - datum - ura - odstotek - ulomek - znanstveno - besedilo Tanja Jerič Šolsko leto 2012/2013 Stran 3
Posebno lepljenje Ukaz za posebno lepljenje je: Osnovno/Prilepi/Posebno lepljenje Načini posebnega lepljenja so: - vrednosti; prekopirajo se samo vrednosti in ne formule ali oblike - oblike; prekopirajo se le oblikovanje podatki in celice (senčenje, oblika) - preverjanje; ko želimo prenesti preverjanje podatkov, ki smo ga nastavili v izvornih celicah - operacije; - transponiraj; ko želimo prenesti podatke tako, da jim zamenjamo stolpce in vrstice. VAJA2: Vnašanje podatkov VAJA3: Oblikovanje besedil (velikost pisave, barva pisave, poravnave), barvna polnila, obrobe VAJA4: Vrivanje stolpcev in vrstic, združevanje in razdruževanje celic 1.1 Formule Formula je zaporedje matematičnih operacij. Sestavimo jo s pomočjo aritmetičnih operatorjev: 1. operator + za seštevanje, 2. operator za odštevanje, 3. operator * za množenje, 4. operator / za deljenje, 5. operator ^ za potenciranje. Vnos formule: a. postavimo se v celico, v kateri bomo računali, b. natipkamo enačaj (znak =) ali z miško kliknemo na gumb (vnosno vrstico) c. sestavimo izraz z vnosom vrednosti, naslovov celic, računskih operatorjev d. potrdimo s tipko Enter. Elementi formule so: 1. konstante (=10), kar sicer uporabljamo zelo redko, 2. sklic na vrednost v drugih celicah (=A3), 3. klic vgrajenih funkcij (=AVERAGE(A1:B4)), 4. aritmetični, primerjalni, tekstovni in drugi operatorji, 5. ločila med elementi (oklepaj, narekovaj, podpičje, vejica). A B C D E 1 Št1 Št2 2 15 20 =15+20 =A2+B2 =SUM(A2:B2) 3 13 17 =13+17 =A3+B3 =SUM(A3:B3) Tanja Jerič Šolsko leto 2012/2013 Stran 4
1.2 Funkcije Program za urejanje preglednic ima veliko formul že sestavljenih oziroma vgrajenih v funkcije. Funkcija je že sestavljena formula, ki sprejme vhodne podatke ter nad njimi izvede natančno določeno operacijo in vrne rezultat. Vrste funkcij: 1. statistične funkcije (najmanjše in največje vrednosti, povprečne vrednosti), 2. matematične funkcije (logaritmi, potence, absolutne vrednosti), 3. funkcije za datum in čas, 4. finančne funkcije, 5. logične funkcije, Funkcija je določena z: 1. imenom funkcije (SUM, AVERAGE, MIN, MAX) 2. parametri oz. argumenti, npr. =imefunkcije(arg1;arg2; ). Argumenti ali vnosni podatki so lahko: - konstante (števila, besedilo, datum in čas, logične vrednosti), - sklic na celice s podatki, - formule, - druge funkcije. Čarovnik za funkcije poženemo z ukazom Vstavljanje/Funkcija ali klikom na gumb Prilepi Funkcijo ali z bližnjico SHIFT + F3, ki nas popelje prek dveh korakov: - izbor imena funkcije, ki pove, kaj se izvede s podatki, - vnos njenih parametrov, to je podatkov ali naslovov celic, s katerimi funkcija računa. 1.2.1 Osnovne funkcij 1. Vsota (SUM) Vsota je število, ki ga dobimo pri seštevanju istovrstnih podatkov. Seštevanje lahko izvedemo na tri načine: 1. vtipkamo formulo, sestavljeno iz podatkov z računskim operatorjem za seštevanje, to je znakom +. 2. Lahko si pomagamo z gumbom samodejna vsota na standardni orodni vrstici: - označimo celico, v kateri bo rezultat, - kliknemo na gumb SAMOPDEJNA VSOTA - preverimo obseg celic za seštevanje, ki ga predlaga program - potrdimo vnos s tipko ENTER 3. Z gumbom PRILEPI FUNKCIJO poiščemo funkcijo SUM za seštevanje, potem pa označimo še njene parametre. 2. Povprečje (AVERAGE) je funkcija, ki izračuna povprečje števil. VAJA5: Seštevanje podatkov VAJA6: Računanje vsote in povprečne vrednosti 3. Najmanjša vrednost števil (MIN) je funkcija, ki poišče najmanjšo vrednost števil. 4. Največja vrednost števil (MAX) je funkcija, ki poišče največjo vrednost števil. 5. Zmnožek (PRODUCT) je funkcija, ki medsebojno množi številčne podatke oziroma celice s podatki in kot rezultat vrne njihov zmnožek. Tanja Jerič Šolsko leto 2012/2013 Stran 5
VAJA7: Funkcija Sum, Min, Max, Average VAJA8: Številski zapisi VAJA9: Funkcija Product VAJA10: Odstotki - volitve 6. POWER je funkcija, ki izračuna poljubno potenco danega realnega števila. Vnesemo osnovo in eksponent. 7. COUNT je funkcija, ki prešteje koliko celic vsebuje številčne podatke, npr. podatki o številu dijakov. COUNT(OdKje:DoKje) 8. COUNTA je funkcija, ki poda število celic s kakršnokoli vsebino, naj bodo v njih zapisana števila, besedila, datumi. COUNTA(OdKje:DoKje) PRIMER: Vpiši števila: ena, 2, 3, 4, 5. 9. COUNTIF je funkcija, ki prešteje število celic znotraj bloka celic, ki zadošča danemu pogoju. CountIf(obseg;kriterij) CountIf(A1:A5;''>4'') 10. ROUND je funkcija, ki zaokroži poljubno število, zapisano z decimalno vejico; - navzdol na najbližje manjše celo število. Če stoji na prvem decimalnem mestu številka 0, 1, 2, 3 ali 4 oziroma - navzgor na najbližje manjše celo število. Če stoji na prvem decimalnem mestu številka 5, 6, 7, 8 ali 9. 1.2.2 Funkciji z naključnimi števili 11. RAND() je funkcija, ki vrne naključno število med 0 in 1. Če želite uporabljati RAND za ustvarjanje naključnih števil, vendar nočete, da bi se števila spremenila vsakič, ko program izračuna celico, lahko v vnosno vrstico vnesete =RAND() in nato pritisnete tipko F9, da bi spremenili formulo v naključno število. =RAND()*100 vrne naključno število, večje ali enako od 0 in manjše od 100. 12. RANDBETWEEN() je funkcija, ki vrne naključno celo število med navedenima številoma. Ob vsakem izračunavanju delovnega lista je vrnjeno novo naključno celo število. Tanja Jerič Šolsko leto 2012/2013 Stran 6
1.2.3 Datumske funkcije Datumske funkcije nam olajšajo vnos, izpis in računanje z datumi. Privzeta datumska oblika je DAN.MESEC.LETO oziroma DD.MM.YYYY. Datumske funkcije so: 13. TODAY; vstavi sistemski datum 14. DAY; izpiše številko dneva 15. MONTH; izpiše številko meseca 16. YEAR; izpiše številko leta 17. WEEKDAY; uporabimo za zapis številke dneva v tednu: 1. Označimo datum 2. Vnesemo način štetja dni; če načina štetja ne vnesemo (izpustimo ali vpišemo 1) velja, da je prvi dan v tednu nedelja, če določimo tip 2, je prvi dan v tednu ponedeljek. 18. TEXT; število pretvori v besedilo in ga izpiše v želeni obliki, recimo datum spremeni v ime pripadajočega dneva v tednu (petek). Kot vrednost označimo datum in natančno določimo obliko izpisa: M Prikaže mesec kot število brez začetne ničle. Mm Mmm Mmmm Mmmmm D Dd Ddd Dddd Yy Yyyy Prikaže mesec kot število z začetno ničlo. Prikaže mesec kot kratico (jan do dec). Prikaže mesec s polnim imenom (januar do december). Prikaže mesec kot eno črko (J do D). Prikaže dan kot število brez začetne ničle. Prikaže dan kot število z začetno ničlo. Prikaže dan kot kratico (pon do ned). Prikaže dan s polnim imenom (ponedeljek do nedelja). Prikaže leto kot dvomestno število. Prikaže leto kot štirimestno število. Računanje z datumi; Datume lahko uporabljamo v formulah, izračunamo npr. število dni med dvema datumoma ali določenemu datumu prištejemo ali odštejemo nekaj dni. 19. YEARFRAC je funkcija, ki izračuna del leta glede na število celih dni med dvema datumoma (začetni in končni datum). V sintaksi funkcije YEARFRAC so ti argumenti: začetni_datum je obvezen. Datum, ki predstavlja začetni datum. končni_datum je obvezen. Datum, ki predstavlja končni datum. osnova je neobvezen. Vrsta uporabljene osnove za štetje dni. 20. DAYS360 funkcija vrne število dni med dvema datumoma po sistemu 360 dni na leto (dvanajst mesecev s 30 dnevi). V sintaksi funkcije DAYS360 so ti argumenti: začetni_datum, končni_datum Obvezna. metoda Neobvezen. Gre za logično vrednost, ki določa, ali uporabljate ameriški ali evropski način izračunavanja. Tanja Jerič Šolsko leto 2012/2013 Stran 7
1.2.4 Funkcije za besedila Funkcije za besedilo so: 21. CONCATENATE; združi lahko od 1 do 30 podatkov ali celic s podatki v eno samo, med njimi so lahko števila, besedila, formule. Rezultat spada med besedilne podatke. Za presledek uporabimo. Primer: =CONCATENATE(A2;" ";B2) 22. LEFT; iz besedila oziroma celice z besedilnim podatkom izvleče določeno število znakov z leve strani proti desni. Če število znakov ne navedemo, funkcija vrne skrajno levi znak, privzeta vrednost je 1, npr. iz priimka Kos bi se izvlekla črka K. =LEFT(A2;1) 23. RIGHT; izpiše samo nekaj znakov zadnjih znakov besedila. 24. UPPER; vsebino celice napisano s kakršnimikoli črkami zapiše z velikimi tiskanimi črkami. Primer: =UPPER(A2) 25. LOWER; poljubno natipkano besedilo zapiše z malimi tiskanimi črkami. 26. PROPER pretvori besedilni niz v velike in male črke; vsako prvo črko v besedi v veliko začetnico, vse preostale črke pa pretvori v male. 27. LEN; prešteje število znakov v besedilu, vključno s presledki. =LEN(D2)-1 =LEN(D2) Priimek Ime priimek in ime ime priimek in začetnica imena začetnica priimka začetnici imena in priimka priimek velike črke št. črk ime in priimek Peterka Primož Peterka Primož Primož Peterka P P PP PETERKA 13 Benkovič Rok Benkovič Rok Rok Benkovič R B RB BENKOVIČ 11 Maze Tina Maze Tina Tina Maze T M TM MAZE 8 Mlekuž Rene Mlekuž Rene Rene Mlekuž R M RM MLEKUŽ 10 Vaja14: Datumske in tekstovne funkcije Tanja Jerič Šolsko leto 2012/2013 Stran 8
1.3 Relativno in absolutno naslavljanje Relativno naslavljanje 13 14 15 =A1+A2+A3 =B1+B2+B3 Pri kopiranju formul ali funkcij moramo biti zelo pozorni na naslove celic. Če formulo v celici kopiramo: - navzdol (spremeni oznaka vrstice) - desno ali levo (spremeni oznaka stolpca). Relativno naslavljanje pomeni, da se ob kopiranju formule ali funkcije samodejno popravi naslov celice (vrstica, stolpec). Konstante ostanejo pri kopiranju formul ves čas enake (nespremenjene). PRIMER: V februarju se je količina prodane barve povečala za polovico (3000*1,5). barva Januar Februar Siva 3000 4500 rumena 3100 4650 rdeča 3200 4800 vijolična 3300 4950 rjava 3400 5100 Črna 3500 5250 Absolutno naslavljanje Če nočemo, da se naslov določene celice znotraj formule ali funkcije pri kopiranju spreminja, moramo to celico narediti absolutno. To storimo tako, da formulo najprej vpišemo in vnos potrdimo. Nato izberemo celico s formulo in v vnosni vrstici kliknemo na naslov celice, ki bo absolutna. Absolutno naslavljanje pomeni, da se naslov celice pri kopiranju formule ali funkcije ne spremeni. To storimo tako, da v naslov celice postavimo $. Takemu načinu pravimo absolutno naslavljanje, ki pomeni nespremenljivost naslova celice pri kopiranju formule. Pravila pri fiksiranju celic: 1. ko kopiramo celice levo ali desno, je potrebno fiksirati stolpce; npr $A1, 2. če kopiramo navzgor ali navzdol, je potrebno fiksirati vrstico, npr A$1, 3. ko pa želimo fiksirati celico za kakršnokoli smer kopiranja, postavimo dva $, npr. $A$1. F4 omogoča fiksiranje celice. PRIMER: Želimo ovrednotiti količinsko prodajo barv v litrih. Povprečno ceno za liter barve vpišemo v eno celico (npr. D1 = 1 ). Formula za izračun vrednosti prodaje v evrih se glasi = količina v litrih * povprečna cena za liter barve. Pri kopiranju formule ugotovimo, da se izračunane vrednosti napačne. Prilagajanje naslovov celic s količinami je smiselno, prilagajanje naslovov celice s povprečno ceno barve pa ni! Naslov celice s povprečno Tanja Jerič Šolsko leto 2012/2013 Stran 9
ceno barve mora ostati nespremenjen, zato ga je potrebno fiksirati. To storimo tako, da v naslov celice postavimo $. Barva Januar Februar Zaslužek v Januarju Zaslužek v februarju Siva 3000 4500 735,00 1.102,00 Rumena 3100 4650 759,00 1.139,00 Rdeča 3200 4800 784,00 1.176,00 Vijolična 3300 4950 808,00 1.212,00 Rjava 3400 5100 833,00 1.249,00 Črna 3500 5250 857,00 1.286,00 VAJA11: Relativno in absolutno naslavljanje celic VAJA12: Plače in avtomobili Kopiranje formul 1. Izberemo celico s formulo, ki jo želimo kopirati. 2. Z miško primemo zapolnitveno ročico (črn kvadratek v desnem spodnjem vogalu označene celice) 3. Povlečemo v želeno smer kopiranja, npr. več vrstic nižje ali več stolpcev desno. PRIMER: število predhodnik Naslednik 10-krat manjše 10-krat večje 100 99 101 10 1000-25 -26-24 -2,5-250 0,333-0,667 1,333 0,0333 3,33 4,2 3,2 5,2 0,42 42 VAJA14: Vaja Tanja Jerič Šolsko leto 2012/2013 Stran 10
1.4 If stavek V življenju se velikokrat odločamo. Če bo danes lepo vreme, grem smučat, če ne bo, bom pa šla v kino. To je pogojna oziroma logična odločitev. Če je pogoj izpolnjen, se zgodi ena možnost, sicer se izvede druga. V našem primeru je: - pogoj: če bo danes lepo vreme, - izpolnjen pogoj: prva možnost pomeni odhod na smučanje, - neizpolnjen pogoj: druga možnost je odhod v kino. Za preverjanje pogoja uporabljamo logične operatorje, s katerimi primerjamo podatke ali celice s podatki: - operator enako = - operator različno od <> - operator manjše od < - operator večje od > - operator manjše ali enako <= - operator večje ali enako >= Rezultat preverjanja je logična vrednost, npr: - 2 je manjše od 3 je TRUE oziroma pravilno, - 2 je večje od 3 je FALSE oziroma nepravilno. 28. IF je funkcija, ki jo uporabljamo za pogojne odločitve. Funkcija IF preveri pogoj v celici in vrne eno vrednost, če je logični pogoj pravilen ( pravilno, večje ) oziroma vrne drugo vrednost, če je logični pogoj negativen ( narobe, manjše ). Funkcija IF potrebuje tri argumente (1; 2 ; 3 ): - 1. pogoj ali logični test, npr. 2>3, - 2. vrednost, ki jo naj vrne, če je pogoj pravilen, npr. zapiše naj besedilo pravilno - 3. vrednost, ki jo vrne, če je pogoj nepravilen, npr. besedilo nepravilno PRIMER: 1. število 2. število Pogoj 15 20 =IF(A2>B2;"večje";"manjše") 20 8 =IF(A3>B3;"večje";"manjše") 46 13 =IF(A4>B4;"večje";"manjše") 13 36 =IF(A5>B5;"večje";"manjše") VAJA15: Funkcija IF, countif in count Rezultat manjše večje večje manjše 1.5 Sestavljanje pogojev Preverjamo lahko tudi več pogojev hkrati. Uporabimo lahko naslednji dve funkciji: 1. AND; Vrne TRUE, kadar so vsi argumenti enaki TRUE; vrne FALSE, če ima eden ali več argumentov vrednost FALSE. 2. OR; Vrne TRUE, če je kateri koli argument enak TRUE in vrne FALSE, če imajo vsi argumenti vrednost FALSE. PRIMER: AND OR DA DA =IF(AND(C6="da";D6="da");"da";"ne") =IF(OR(C6="da";D6="da");"da";"ne") DA NE =IF(AND(C7="da";D7="da");"da";"ne") =IF(OR(C7="da";D7="da");"da";"ne") NE NE =IF(AND(C8="da";D8="da");"da";"ne") =IF(OR(C8="da";D8="da");"da";"ne") NE DA =IF(AND(C9="da";D9="da");"da";"ne") =IF(OR(C9="da";D9="da");"da";"ne") Tanja Jerič Šolsko leto 2012/2013 Stran 11
1.6 Grafikoni Podatke lahko posredujemo uporabnikom v obliki: - preglednic, - slike, - datotek, - predstavitev, - grafikona. Grafikon je slikovna predstavitev podatkov iz preglednic v dvo- ali trirazsežnem koordinatnem sistemu. Prednosti prikazovanja z grafikoni: - posredovanje in informacija je bolj nazorna in lažje predstavljiva, - grafikoni so dinamični; sprememba podatkov v preglednici pomeni samodejno spremembo grafikona. 1.6.1 Elementi grafikona Elementi grafikona so: 1. Izvorni podatki; to so podatki iz preglednice, ki jih želimo predstaviti z grafikonom. Potrebujemo dva niza podatkov: 2. x ali neodvisne podatke 3. y ali odvisne podatke 2. Naslov grafikona; kratek, jasen in natančen. 3. Naslov x in y osi; na kratko opisujeta vrsta prikazanih podatkov (izdelek, mesec, kraj);. Pomembno je navesti merske enote. 4. Legenda; opisuje posamezne nize podatkov. Poleg vzorca barve ali senčenja poda opis niza, npr. s kvadratkom določene barve so označeni nabavni stroški. Če prikazujemo samo en niz podatkov, ni nujno potrebno, saj že v naslovu grafikona opredelimo pomen prikazanih podatkov. 5. Os x; prikazuje različne vrste neodvisnih podatkov: 4. znakovne podatke (imena izdelkov, krajev, oseb), 5. datumske ali časovne podatke (dneve v tednu, mesece, leta) 6. številčne podatke. 6. Os y; prikazuje odvisne podatke (nabavne stroške za posamezne izdelke, prodajo izdelkov po mesecih, višino temperature po krajih, ). 7. Površina grafikona; zajema celotno površino, kjer je izrisan grafikon. 8. Risalna površina; je ozadje nizov podatkov. 9. Niz podatkov; pomeni vsak stolpec, tortni ali kolobarni izsek, ploščinski del ali krivulja na grafikonu. Na posamezne nize podatkov lahko zapišemo njihove številčne ali znakovne vrednosti. 10. Vir podatkov; navedemo ime publikacije, v kateri smo podatke dobili (statistični urad RS 200, str.23). Tanja Jerič Šolsko leto 2012/2013 Stran 12
1.6.2 Vrste grafikonov Grafikon vstavimo z ukazom Vstavljanje/grafikon in izberemo vrsto grafikona: 1.6.2.1 Stolpčni grafikon Stolpčni grafikon je grafični prikaz podatkov s pravokotniki (stolpci) enakih ali različnih širin, ki so postavljeni drug poleg drugega v navpični smeri. Vsak stolpec prikazuje en niz podatkov. 1.6.2.2 Palični grafikon Palični grafikon je zasukan stolpčni grafikon, zamenjana sta položaja x in y, kot bi stolpčni grafikon obrnili za 90. Primeren je takrat, ko je treba na os x vpisati daljša besedila. 1.6.2.3 Črtni grafikon Črtni grafikon je grafični prikaz podatkov v koordinatnem sistemu s pomočjo točk, ki so med seboj povezani z daljicami. Uporabljamo ga takrat, ko so neodvisni podatkovni nizi medsebojno povezani (gibanje števila prebivalstva, dnevnih tečajev, ) 1.6.2.4 Tortni grafikon Tortni grafikon prikazuje posamezne deleže celote s krogovnimi izseki in razmerja med njimi. Tortnemu grafikonu zadošča en niz podatkov. 1.6.2.5 Ploščinski grafikon Ploščinski grafikon prikazuje gibanje izbranih pojavov v časovnem obdobju, analiziramo pa lahko tudi razmerje med deli in celoto (gibanje števila tujcev med priseljenimi v državo. Izpis merskih enot To uredimo z oblikovanjem po meri. 25 m, 15 kg narobe; Oblikuj celice/številke/po meri/general ''m''/ ali General ''kg''. VAJA 16: Grafi, absolutno, Count VAJA 17: Grafi VAJA 18: Grafi Tanja Jerič Šolsko leto 2012/2013 Stran 13
1.7 Zbirke podatkov Čeprav je Excel predvsem program za delo s preglednicami, premore tudi nekaj močnih orodij za delo z zbirkami podatkov. 1.7.1 Razvrščanje podatkov Za razvrstitev podatkov v naraščajočem ali padajočem zaporedju je dovolj, da v preglednici označimo eno celico ključnega stolpca (priimek, kraj, spol, ), po katerem želimo razvrstiti vse zapise, in izberemo ukaz Osnovno/Razvrsti in filtriraj. Oznaka za filter je narobe obrnjena puščica v imenu stolpca. Ko potrebujemo razvrščanje po več ključih (zapisi z enakimi priimki naj se nato razvrstijo po imenu), uporabimo ukaz Podatki/Razvrsti. V spustnih seznamih izberemo zaporedne ključe razvrščanja. Določimo še naraščajoče ali padajoče razvrščanje. Pri preglednici brez naslovne vrstice izberemo imena stolpcev. 1.7.2 Filtriranje podatkov Zgoraj opisani postopki nam vse podatke le razvrstijo. Ko želimo videti, tiskati le določene podatke, uporabimo filtriranje podatkov. Z ukazom Podatki/Filter/Samodejni filter dobimo ob imenu vsake rubrike naslovne vrstice gumb s puščico. Ob kliku na gumb lahko v spustnem seznamu izberemo samodejni filter za filtriranje. Tako filtrirane podatke lahko nato filtriramo še po drugih področjih. Vse podatke lahko naknadno tudi razvrstimo. Namesto izbire samodejnega filtra v spustnem seznamu lahko izberemo lasten samodejni filter in pripravimo filter po želji. 1.7.3 Pogojno oblikovanje Osnovno/Pogojno oblikovanje/upravljaj pravila Tanja Jerič Šolsko leto 2012/2013 Stran 14
Nato pa dodajte različna pravila in sicer Novo pravilo 1.7.4 Delne vsote S pomočjo delnih vsot strukturiramo prikaz podatkov po skupinah: a. Podatke, ki jih želimo strukturirano prikazati, najprej razvrstimo. b. Z ukazom Podatki/Delne vsote dobimo na desni prikazano pogovorno okno za nastavitve. c. V padajočem seznamu Ob vsaki spremembi v izberemo podatke, za katere želimo strukturni prikaz. d. V padajočem seznamu Uporabi funkcijo izberemo želeno funkcijo (Vsota, Štetje, Povprečje ). e. V padajočem seznamu Dodaj delno vsoto k pa določimo podatke, za katere se izvrši izbrana funkcija. Pri tako strukturiranih podatkih dobimo levo od naslovov stolpcev gumbe s številkami. S klikom na posamezni gumb lahko prikažemo različne nivoje. Gumb 1 prikaže skupni rezultat, gumb 2 prikaže delne vsote, gumb 3 pa vse podatke. S klikom na gumb s plusom ali z minusom lahko prikažemo ali skrijemo le posamezno delno vsoto. Normalni pogled podatkov lahko povrnemo z ukazom Podatki/Delne vsote in s klikom na gumb Odstrani vse. Tanja Jerič Šolsko leto 2012/2013 Stran 15
1.8 Vrtilne tabele Poročilo vrtilne tabele se uporablja za povzemanje, analiziranje, raziskovanje in prikaz povzetih podatkov. Poročilo vrtilnega grafikona vam pomaga pri prikazu povzetih podatkov poročila vrtilne tabele in omogoča enostaven prikaz primerjav, vzorcev in trendov. Tako poročilo vrtilne tabele kot tudi poročilo vrtilnega grafikona omogočata sprejemanje utemeljenih odločitev o pomembnih podatkih v podjetju. Poročilo vrtilne tabele je interaktivni način za hitro povzemanje velikih količin podatkov. Če želite podrobno analizirati številske podatke in odgovoriti na nepričakovana vprašanja o podatkih, uporabite poročilo vrtilne tabele. Poročilo vrtilne tabele je še posebno oblikovano za spodaj navedene primere: Poizvedovanje velikih količin podatkov na veliko uporabnikom prijaznih načinov. Delno seštevanje in združevanje številskih podatkov, povzemanje podatkov po zvrsteh in podzvrsteh ter ustvarjanje izračunov in formul po meri. Razširjanje in zmanjševanje ravni podatkov, kar omogoča, da se osredotočite na rezultate, in ogled podrobnosti iz povzetih podatkov o področjih, ki vas zanimajo. Premikanje vrstic v stolpce ali stolpcev v vrstice (ali»vrtenje«) za ogled različnih povzetkov izvornih podatkov. Filtriranje, razvrščanje, združevanje in pogojno oblikovanje najbolj uporabne in zanimive podmnožice podatkov, kar omogoča, da se osredotočite na želene informacije. Predstavljanje natančnih in privlačnih elektronskih ali natisnjenih poročil z opombami. Izdelujemo jih preko kartice Vstavljanje/Vrtilna tabela/vrtilna tabela. Vrtenje podatkov in oblikovanje vrtilna tabele izvajamo s pomočjo ukazov na kontekstnih karticah Možnosti in Načrt. Delovna površina vrtilne tabele je razdeljena na: levi del, kjer se nahaja poročilo vrtilne tabele (vrtilnega grafikona) ter na desni del, kjer s pomočjo okna Seznam polj vrtilne tabele postavimo vrtilno tabelo. Najprej začrtamo želeni rezultat: vsebina stolpcev vsebina vrstic podatkovni elementi Postopki izdelave vrtilne tabele: 1. Vstavljanje/Vrtilna tabela/vrtilna tabela Izberemo obseg podatkov in mesto, kjer želimo tabelo: Tanja Jerič Šolsko leto 2012/2013 Stran 16
2. Na delovnem listu, kamor je računalnik postavil vrtilno tabelo, imamo na levi strani prazno okno, v katerem se bodo prikazovali rezultat vrtilne tabele. Na desno strani se nahaja okno seznam polja vrtilne tabele. V seznamu polja vrtilne tabele so v zgornjem delu polja, ki jih želimo dodati poročilu. V spodnjem delu so štirje pravokotniki in sicer: - vrednosti; na to mesto postavljamo imena stolpcev, s katerimi želimo računati; - oznake vrstic, oznake stolpcev in filter poročila postavljamo imena stolpcev, po katerih želimo grupirati podatke. Rečemo jim tudi atributi. VAJA 19: Filtriranje zapisov in vrtilne tabele VAJA 20: Iskanje in štetje Tanja Jerič Šolsko leto 2012/2013 Stran 17
2 MS Excel - vaje VAJA1: Vstavljanje, brisanje, preimenovanje in premikanje listov 1. Odprite nov prazen dokument v Microsoft Excelu. 2. Preimenujte List3 v preimenovan. 3. Vstavite nov list med lista s številkama. Ime naj dobi nov. 4. Vstavite še List4, List5, List6. Ti listi naj si sledijo za listom preimenovan. 5. Oznake listov poljubno pobarvajte. 6. Datoteko shranite kot osnova.xlsx v mapo excel. VAJA2: Vnašanje podatkov 1. Vnesite naslednje podatke na naslednji prazni list v datoteki osnova.xlsx v Microsoft Excelu. 2. V celico A1 vnesite: Stroški porabe 3. V celico A3 vnesite: Pripravil: tvoje ime in priimek 4. V celico A4 vnesite: Datum: današnji datum 5. V celico A5 vnesite: Na tem delovnem listu so prikazani stroški za 1. četrtletje 6. V celico A7 vnesite: Zap. št 7. V celico B7 vnesite: Opis 8. V celice od C7 vnesite Januar in v celico D7 Marec. 9. V celice od A8-A14 vnesite števila od 1-7. 10. V celice od B8 do B15 vnesite: Elektrika, Najemnina, Telefon, Internet, Komunala, Časopis, Bencin, Skupaj: 11. V celice C8-C14 vnesite po vrsti naslednja števila: 30, 210, 22, 25, 38, 18, 40. 12. V celice D8-D14 vnesite po vrsti naslednja števila: 32, 210, 23, 25, 33, 18, 35. 13. Prilagodite podatke v celicah tako, da so vidni vsi podatki. To storite tako, da se pomaknete z miško med stolpci in z vlečenjem poljubno širimo in ožamo. 14. List preimenujte v vaja2. VAJA3: Oblikovanje besedil (velikost pisave, barva pisave, poravnave), barvna polnila, obrobe V delovnem list vaja2 v datoteki osnova.xlsx oblikujte podatke na naslednji način: 1. Celica A1: pisava: Arial, slog pisave: krepko, velikost: 16 pik. 2. Celica A3: pisava: Arial, slog pisave: krepko, velikost: 14 pik. 3. Celica A4: pisava: Arial, slog pisave: krepko, velikost: 14 pik. 4. Celica A5: pisava: Arial, slog pisave: krepko, velikost: 14 pik. 5. Celice A7:A14: Zap.št: pisava Tahoma, slog pisave: krepko, velikost: 14 pik, barva: rdeča. 6. Celice B7:B15: Opis stroškov: pisava: Arial, slog pisave: krepko ležeče, velikost: 14 pik, barva: temno modra. 7. Celice C7:D14: velikost: 14 pik, pisava: Arial. 8. Za območje celic (A7:D15) uporabite obrobe. Zunanji okvir naj bo odebeljen in rdeče barve. 9. Celice B8:B14; svetlo rumeno polnilo. 10. Podatke poravnajte na sredino. Tanja Jerič Šolsko leto 2012/2013 Stran 18
VAJA4: Vrivanje stolpcev in vrstic, spajanje celic 1. V datoteki osnova.xlsx med stolpca Januar in Marec vrinite še en stolpec. 2. Poimenujte ga Februar. 3. Vnesite naslednja števila v celice: 33, 210, 21, 26, 32, 17, 30. 4. Podatke v stolpcu D oblikujte tako kot sta stolpca C in E. 5. V celico F7 vnesite: Skupaj. 6. Med vrstico 10 in 11 vrinite še eno vrstico in poimenujte strošek mobitel in si izmislite podatke za porabo mobitela. 7. Vse spremembe shranite. VAJA5: Seštevanje podatkov 1. Prepišite naslednjo tabelo v osnova.xlsx v naslednji prazni list: Univerza Število pedagoških delavcev Ljubljana 2406 Dunaj 1900 Gradec 1973 Hannover 4563 Maribor 2364 Skupaj Povprečje 2. Seštejte skupno število pedagoških delavcev s funkcijo za izračun vsote. 3. Izračunajte povprečno število pedagoških delavcev s pomočjo funkcije. 4. Oblikujte tabelo: - osenčite polja in uokvirite tabelo - poravnajte podatke levo (ime univerze), desno (skupaj, povprečno število) oz sredinsko (število pedagoških delavcev) 5. List preimenujte v vaja5, spremembe shranite. VAJA6: Računanje vsote in povprečne vrednosti 1. Prepišite naslednjo tabelo v datoteko osnova.xlsx v naslednji prazni list in ga shranite kot vaja6. Dan Promet Ponedeljek 3100 Torek 2500 Sreda 4250 Četrtek 1890 Petek 3450 Sobota 2100 2. V celico B10 izračunajte skupni tedenski promet trgovine v evrih in v celico B11 povprečni dnevni promet trgovine v evrih. 3. Oblikujte tabelo; obrobe, senčenje, poravnava podatkov, velikost znakov nastavi na 12 pt. 4. Spremembe shranite. Tanja Jerič Šolsko leto 2012/2013 Stran 19
VAJA 7: Funkcije Sum, Min, Max, Average 1. Naslednjo tabelo prepišite v Microsoft Excel v datoteko funkcija.xlsx na naslednji prazni list. List preimenujte v vaja7. Film ponedeljek Torek sreda četrtek petek Ne joči Peter 200 200 170 250 260 Ne čakaj na maj 450 150 250 750 120 Vesna 120 180 250 250 500 Kruha in iger 50 150 160 630 450 Šangaj 100 460 250 250 450 2. Izračunajte število prodanih vstopnic po dnevih. 3. Izračunajte najmanjše število prodanih vstopnic po dnevih. 4. Izračunajte največje število prodanih vstopnic po dnevih. 5. Izračunajte povprečno število prodanih vstopnic po dnevih. 6. V celico A15 izračunajte skupno število prodanih vstopnic. 7. V celico A16 izračunajte povprečno število prodanih vstopnic. 8. V (napiši dan v tednu) so v povprečju prodali največ vstopnic in sicer (napiši povprečno število prodanih vstopnic). 9. V tabeli na listu dopišite vse formule, ki manjkajo. film ponedeljek torek sreda četrtek petek Ne joči Peter Ne čakaj na maj Vesna Kruha in iger Šangaj Skupaj 200 200 170 250 260 450 150 250 750 120 120 180 250 250 500 50 150 160 630 450 100 460 250 250 450 =SUM(B2:B6) Najmanj =MIN(C2:C6) =MIN(F2:F6) Največ =MAX(F2:F6) Povprečje =AVERAGE(D2:D6) VAJA 8: Številski zapisi 1. Delajte vse na naslednji prazen list v datoteki funkcija.xlsx. 2. Kupili smo 12 kg jabolk po 0,73, 13 kg pomaranč po ceni 0,25 in 7 kg kivija po ceni 0,39. 3. Podatke vnesite v tabelo tako, da boste imeli stolpce z vrsto sadja, ceno za 1 kg, količina v kg in skupno ceno za nabavljeno vrednost. 4. Izračunajte skupno ceno za nabavljeno vrednost za posamezno vrsto sadja (pomnoži pripadajočo količino in ceno). 5. Seštejte skupno nabavljeno količino ter skupno nabavno vrednost s funkcijo SUM. 6. List preimenujte v vaja8. Tanja Jerič Šolsko leto 2012/2013 Stran 20
VAJA 9: Funkcija Product 1. Nalogo delajte v naslednji prazen delovni list v datoteki funkcija.xlsx. 2. Izdelajte naslednjo tabelo: Nabavno poročilo Moka mleko cena v Količina v kg znesek v cena v Količina v litrih znesek v nabava 1 0,50 6400 0,9 100 nabava 2 nabava 3 nabava 4 3. Zapolnite tabelo z naslednjimi podatki. V pekarni Pek nabavljajo moko in mleko pri istem dobavitelju. Nabavno poročilo štirih zaporednih nabav pravi takole: - nabavna cena za kilogram moke se je iz nabave v nabavo povečala za 0,1, nabavljena količina pa se je povečala za 50 kg, - nabavna cena litra mleka se je zaradi mlekarske afere zniževala vsakokrat za 0,1, čeprav je nabavljena količina ostala nespremenjena. 4. Izračunajte znesek v evrih za moko in mleko za posamezno nabavo. 5. Besedilo moka in mleko v glavi tabele naj bo poravnano na sredino celice. 6. Delovni list preimenujte v vaja9. VAJA 10: Odstotki volitve 1. Nalogo delajte v naslednji prazen list v datoteki funkcija.xlsx. V tabeli imate podatke o številu udeležbi prebivalcev na predsedniških volitvah v posameznih mestih. Prepišite tabelo. mesto Volitve 2002 Odstotkov Volitve 2007 Odstotkov Ljubljana 400000 345000 Novo mesto 234000 300000 Maribor 345000 349000 Celje 216700 190000 Koper 190000 200000 Skupaj 2. Izračunajte za vsak kraj koliko procentov prebivalcev od vseh udeležencev se je udeležilo volitev. 3. List preimenujte v vaja10. Tanja Jerič Šolsko leto 2012/2013 Stran 21
VAJA 11: Relativno in absolutno naslavljanje 1. Nalogo delajte v absolutno.xlsx, v naslednji prazni delovni list. List preimenujte v vaja11. Izdelek Cena v evrih/kos Količina Žemlja 0,25 8 Orbit 0,5 6 Voda 0,33 3 Jogurt 0,25 5 Pašteta 0,43 4 Čips 1,45 1 2. V stolpcu D izračunajte skupno ceno v evrih. Uporabi funkcijo PRODUCT. Valuta naj bodo evri. 3. V stolpcu E preračunajte skupno ceno v kune (pomoč; v celico B13 tečaj za kune je 7.56, nato pa s pomočjo absolutnega sklica izračunajte ceno v kunah. To dobiš tako, da uporabite formulo za množenje. Cena naj bo v kunah. 4. Ugotovite, kateri izdelek je bil na blagajni v evrih najdražji in najcenejši ter to zabeleži v tabeli. 5. Izračunajte skupno ceno v evrih in v kunah za vse izdelke skupaj. 6. Oblikujte tabelo. VAJA 12: Plače in avtomobili 1. Nalogo delajte v naslednji list v datoteki absolutno.xlsx. 2. V tabeli so podani podatki, koliko so zaslužili direktorji v najrazvitejših evropskih državah. Njihove plače so razvidne iz tabele, podane v evrih. Plača Država v evrih v dolarjih št. avtomobilov Francija 122.000,00 VB 84.000,00 Italija 122.000,00 Švica 197.000,00 Španija 142.000,00 Nemčija 203.000,00 3. Preračunajte plače v ameriške dolarje. Upoštevajte povprečni tečaj 1 evro je 1,3 dolarja. Zapiši podatek v celico in uporabi absolutno naslavljanje. Plača naj bo v ameriških dolarjih na dve decimalni mesti. 4. V tabeli poiščite, v kateri državi zaslužijo direktorji največ in najmanj. Podatke zabeležite v tabeli. 5. Koliko avtov si lahko privošči direktor v posamezni državi, če je cena enega avta 50.000. 6. Tabelo in podatke oblikujte po lastnem zgledu. 7. Delovni list preimenujte v vaja12. Tanja Jerič Šolsko leto 2012/2013 Stran 22
VAJA 13: Vaja 1. Naloge delajte v datoteko absolutno.xlsx, v naslednji prazni delovni list. Delovni list preimenujte v vaja13. Slavko ima veliko kmetijo, ukvarja se s sadjarstvom. Ko jabolka dozorijo dobi študente, ki jabolka obirajo, plačani pa so po učinku 5 EUR na zaboj. Letos so se javili Janez, Lovro, Špela in Meta ter en teden obirali jabolka. Vsak dan so beležili število nabranih zabojev. Zbrane podatke so na koncu dali Slavku in so sledeči. Pon Tor Sre Čet Pet Janez 18 15 16 17 14 Lovro 22 19 19 20 17 Špela 14 14 15 14 15 Meta 12 14 13 11 12 Izračunajte: koliko zabojev (skupaj) je nabral vsak posebej koliko zabojev so nabrali skupaj za vsak dan posebej najmanjše število zabojev za vsak dan posebej povprečno število zabojev, ki jih je nabral vsak posameznik skupni zaslužek posameznika, preračunan tudi v dolarje število dni, ko so nabrali več kot dvajset zabojev VAJA 14: Datumske in tekstovne funkcije 1. V datoteki vaja.xlsx iz lista osnovni podatki prekopirajte stolpce priimek, ime, datum rojstva in datum zaposlitve. List preimenujte v vaja14. 2. Med stolpca priimek in ime vstavite še en stolpec, ki ga poimenujte Priimek. Vse priimke izpišite z malimi tiskanimi črkami, razen prve črke v priimku. 3. Med imenom in datumom rojstva vstavite še eno stolpec z imenom priimek in ime. S pomočjo funkcij vpišite priimek in ime skupaj. 4. Vstavite še en stolpec za priimkom in imenom in izpišite začetnici priimka in imena. 5. Z datumskimi funkcijami izpišite s številko, katerega dne v mesecu se je določena oseba rodila, kateri mesec in katero leto. 6. Dodajte še številko dneva v tednu in ime dneva. 7. Izračunajte starost v dnevih in v letih. 8. V naslednjem stolpcu izračunajte koliko let so že zaposleni v podjetju. 9. V naslednjem stolpcu se naj izpiše nagrada, če je starejši od 60 let. Sicer pa naj polje ostane prazno. 10. Preštejte in zapišite, koliko zaposlenih dobi nagrado. 11. Razvrstite zaposlene po abecednem vrstnem redu. 12. S pomočjo pogojnega oblikovanja pobarvajte vrednosti v stolpcu oddelek. Tanja Jerič Šolsko leto 2012/2013 Stran 23
VAJA 15: Funkcije if, CountIf in Count 1. Naslednjo nalogo delajte v naslednji prazni delovni list v datoteko vaja.xlsx. Vpisna številka Izpitna pola A Rezultati testa pri UIKTP-ju Izpitna pola B 8915 98 96 8916 89 85 8917 65,5 20 8918 33 90 8919 70 11 8920 12,5 46,3 8921 45 0 8922 25 36 8923 80 70 8924 100 97 8925 13 13 Skupaj dosežene točke Odstotki Opravil - Ni opravil Ocena 2. Število možnih točk pri obeh polah je 200 točk. 3. Izračunajte vsoto doseženih točk za posameznega dijaka in odstotek doseženih točk. 4. V stolpec F se naj izpiše»opravil«, če je dijak dosegel več kot 50 % možnih točk ali»ni opravil«, če ta pogoj ni izpolnjen. 5. V stolpce G se naj izpiše ocena 5, če je dijak dosegel več kot 90 % možnih točk. 6. V vrstici 15 vpišite število dijakov na testu. 7. V vrstici 16 vpišite število dijakov, ki je pri poli A doseglo več ali enako 35 točk. 8. V vrstici 17 vpišite število dijakov, ki je doseglo manj kot 80 točk skupaj. 9. V vrstici 18 vpišite število dijakov, ki je doseglo več kot 50 % možnih točk. 10. V vrstici 19 vpišite število dijakov, ki ni doseglo 50 % možnih točk. 11. Oblikujte tabelo. 12. V vrstico 20 napišite, koliko točk je dosegel najboljši in najslabši dijak pri obeh polah skupaj? 13. V vrstico 21 izračunajte povprečje točk doseženih pri obeh polah? 14. Delovni list shranite kot vaja15. Tanja Jerič Šolsko leto 2012/2013 Stran 24
VAJA 16: Grafi, absolutno, Count 1. Nalogo delajte v datoteko vaja.xlsx v naslednji prazni list. 2. V naslednji tabeli so podatki o številu prebivalcev v določenih občinah v Sloveniji- Prepišite spodnjo tabelo: Občina Število prebivalcev Velenje 33240 Slovenska Bistrica 24363 Novo mesto 35436 Nova Gorica 31799 Maribor 111490 Ljubljana 272770 Krško 25565 Kranj 53795 Koper 50708 Kamnik 28606 Domžale 32775 Celje 48569 Brežice 24253 3. Dodajte stolpec na desni strani in vanj vpišite, kolikšen delež slovenskega prebivalstva živi v posamezni občini! Upoštevajte približno število slovenskega prebivalstva (2022629). Pomagajte si z formulami v Excelu in absolutnim sklicem. Odstotke zaokrožite na dve decimalni mesti. 4. Pod tabelo dodajte vrstico s skupnim številom prebivalcev naštetih občin, ki jo boste izračunal s pomočjo formule v Excelu. 5. Dodajte še en stolpec na desni strani in vanj vpišite, kolikšen delež slovenskega prebivalstva živi v posamezni občini! Upoštevajte skupno število prebivalstva v tabeli. Pomagajte si z formulami v Excelu in absolutnim sklicem. Odstotke zaokrožite na dve decimalni mesti. 6. Tabelo ponazorite z grafom. Dodajte tortni graf in v njem prikažite deleže prebivalstva treh občin z največ prebivalci. Naslov grafa naj bo Graf 1. 7. Narišite še en tortni graf, kjer prikažete odstotke prebivalcev v posameznih občinah. Graf preimenujte v Graf 2. 8. V tabeli poiščite, katera občina ima najmanj (G4) in največ prebivalcev (H4) in to zabeležite v tabeli. Uporabljaj funkcije v Excelu. 9. Podatke v tabeli razvrstite od najmanjšega do največjega števila prebivalcev. 10. List preimenujte v vaja16. VAJA 17: Grafi 1. V datoteki vaja.xlsx na naslednjem listu generirajte števila x od -50 do 50. 2. List preimenujte v vaja17. 3. V tabeli izračunajte naslednje enačbe: Y=30x+40 Y 1 =x 2 +x Y 2 =2x 2 +3x Y 3 =3x 2 +4x+1 4. Za funkcije y, y 1, y 2 in y 3 narišite grafe, vsako na svoj list. Liste poimenujte po funkcijah. 5. Nato narišite še na en list skupaj funkcije y 1, y 2 in y 3. Tanja Jerič Šolsko leto 2012/2013 Stran 25
VAJA 18: Grafi 1. Izdelaj naslednjo tabelo v naslednji prazni list v datoteki vaja.xlsx. Tabela vsebuje podatke o nadmorski višini, povprečni temperaturi zraka ter povprečni višini padavin nekaterih turističnih krajev v Sloveniji. Klimatski podatki Povprečna letna meteorološka postaja nadmorska višina temperatura zraka višina padavin Bovec 425 m 9,1 C 2731 mm Celje 245 m 9,2 C 1145 mm Kredarica 2514 m -1,7 C 1997 mm Ljubljana 300 m 9,8 C 1394 mm Maribor 275 m 9,7 C 1046 mm Murska Sobota 191 m 9,2 C 817 mm Novo mesto 208 m 9,4 C 1138 mm Postojna 353 m 8,4 C 1584 mm Slap pri Vipavi 137 m 11,9 C 1514 mm 2. Izdelaj 3D stolpčni grafikon za prikaz nadmorske višine nekaterih krajev v Sloveniji: a. odvzemi odvečno os y in mrežne črte, b. dodaj nadmorsko višino krajev (desni gum/oblikuj nize/oznake podatkov/vrednost), c. določi naslov grafikona. 3. Izdelaj grafikon povprečnih letnih temperatur. 4. List preimenuj v vaja18. VAJA 19: Filtriranje zapisov in vrtilne tabele 1. Odprite datoteko vaja.xlsx, list osnovni podatki. Celotno tabelo prekopirajte v nov list, ki ga shranite kot vaja19. 2. V stolpcu plača oblikujte v znesek valuto evro. 3. Za imenom vstavite še en stolpec, ki ga poimenujete spol. Vsakemu zaposlenemu določite spol: Ž ali M. 4. Ugotovite, kako so moški in ženske razporejene po delovnem mestu. List preimenujte v delovno_mesto_spol. 5. S pomočjo vrtilne tabele izpišite imena zaposlenih, ki se najpogosteje pojavljajo. List preimenujte v imena. 6. V listu vaja21 pogojno pobarvajte datume zaposlitve. 7. V tem listu poiščite vse zaposlene, ki so zaslužili več kot 300000 evrov in narišite ustrezen graf. Tanja Jerič Šolsko leto 2012/2013 Stran 26
VAJA 20: Iskanja in štetje (Find, Count, Counta) 1. Prepišite naslednjo tabelo v delovni zvezek vaja.xlsx v naslednji prazen list in jo oblikujte po svojem okusu. Delovni list preimenujte v vaja20. Najpogosteje izposojeno gradivo Mesto Naslov Ime Priimek Število izposoj 1 Viharno nebo Chris Wooding 52 2 Matilda Roald Dahl 35 3 Romeo in Julija William Shakespeare 29 4 Visoška kronika Ivan Tavčar 27 5 Za narodov blagor Ivan Cankar 25 6 Županova Micka anton Tomaž Linhart 24 7 Hamlet William Shakespeare 23 8 Varna vožnja 23 9 Bralec Bernard Schlink 22 10 Bratovščina sinjega galeba Tone Seliškar 22 11 Moje življenje Ivan Cankar 22 12 Alamut Vladimir Bartol 21 13 Resnična mladost 21 14 Gospodar prstanov J.R.R Tolkien 20 15 Solzice Voranc Prežihov 20 16 Thabiti kumi Ivan Pregelj 20 17 Antigona Sophocies 18 18 Izbrano delo Simon Jenko 18 19 Njegova temna tvar Phillip Pullman 18 20 Zvezdica Zaspanka Frane Miličinski 18 21 Afroditina prstana Amanda Quick 17 22 Harry Potter, Kamen modrosti J.K. Rowling 17 23 Nevihtni rt Harry Patterson 17 2. Z ukazom za iskanje podatkov se pomikajte po: - posameznih avtorjih z imenom Ivan, - celicah, ki vsebujejo besedo Harry. 3. Med najpogosteje izposojenimi knjigami v knjižnici poiščite in zabeležite v tabeli: - koliko je knjig na seznamu, - kolikokrat je bila izposojena najpopularnejša knjiga in najmanj popularna knjiga, - povprečno mesečno število izposojenih knjig, - skupno število izposojanj obravnavanih knjig, število avtorjev knjig na seznamu. Tanja Jerič Šolsko leto 2012/2013 Stran 27