Otročje lahko do podatkov

Transkript

1 Kočevska April 2018 / Poštnina plačana pri Pošti 1102 Ljubljana / Občina Kočevje / Brezplačni izvod Otročje lahko do podatkov Leseni pirhi stran 3 Nova informacijska valuta stran 4 Neizkoriščen potencial koč stran 5 Intervju: Ivan Črnkovič stran 6 Premaknili bodo cesto stran 8 Nove klopi stran 10 Reorganizacija CSD stran 12 Vrnitev redkih bolezni stran 15 Foto: Petra Šolar Z naraščanjem števila uporabnikov družabnih omrežij narašča število zlorab. Količina nezaščitenih informacij postavlja pod vprašaj smiselnost povezovanja, kar je pokazal nedavni škandal s podjetjema Facebook in Cambridge Analytica. Lažen občutek anonimnosti marsikoga ujame v zanko, da brez temeljitih premislekov objavlja osebne podatke. Podatke, na podlagi katerih ni viden le vaš naslov, ampak znajo računalniški programi z njihovo pomočjo z visoko verjetnostjo predvideti vaša politična prepričanja ali življenjske navade. Algoritmi zaznajo vse elektronske sledi in malenkosti ter iz njih izpeljejo različne podatke, ki jih niste delili na internetu, denimo vašo vero, prehranjevalne navade, najljubše knjige ali filme ter celo to, ali načrtujete selitev v drug kraj in ali pričakujete otroka. stran 4 Očistimo Kočevsko 2018 stran 16 Kolumna Nataše Briški stran 21 Pomen pisanja na roko stran 22 Intervju: Ivan Črnkovič Naš tokratni sogovornik je eden izmed tistih, ki bodo zapolnili industrijsko cono LIK. Prvi stroj je skozi odkrito streho delavnice spustil pred 24 leti, nato pa je šlo do krize samo navzgor. Njegovo podjetje je bilo leta 1997 uvrščeno med gazele hitrorastoča podjetja, zatem so to priznanje dobili še osemkrat. Kočevski podjetnik Ivan Črnkovič sicer prihaja iz Kostela, sedež podjetja je v Trzinu, proizvodnja pa na dveh lokacijah v Kočevju. Rotis izdeluje ležaje, zobnike in sornike, večino proizvodnje pa izvozijo po svetu. S prokuristom Rotisa smo se pogovarjali o novi investiciji in političnih ambicijah Foto: Petra Šolar Glavni odmor stran 26 Gozd spodbuja učenje stran 29 Policija svetuje stran 30

2 Kočevska Mozaik april Dnevno očisti do 5000 m³ odplak Čistilna naprava v Mestnem logu je prečistila toliko odpadnih voda, da bi z njimi lahko napolnili najmanj 4400 olimpijskih bazenov (z najmanjšo dovoljeno globino). Od 17. marca 2008 je namreč dnevno očistila od dva do pet tisoč kubičnih metrov odplak. "Po treh stopnjah čiščenja se v Rinžo steka 95- do 100-odstotno čista voda," zagotavlja Bojana Klepac, vodja ravnanja z odpadnimi vodami na Komunali Kočevje. Centralna čistilna naprava v Kočevju, ki je ob 10-letnici delovanja odprla vrata obiskovalcem, lahko prečisti odpadne vode ljudi. Najprej s pomočjo grabelj in peskolova odstranijo fizične kose, nato še maščobe. Sledi odstranjevanje biološko razgradljivih snovi, ogljika, dušika in fosforja ter njihovih spojin. "Prečiščeno vodo ponovno uporabimo kot tehnološko vodo v procesu čiščenja. Bioplin, ki nastane pri gnitju, ogreva naše Marca je minilo 10 let, odkar so zagnali čistilno napravo Foto: Bojana Klepac poslovne prostore," našteva pozitivne izkoristke Bojana Klepac. Prvo čistilno napravo so v Kočevju zagnali leta 1981, a je bila zasnovana le za čiščenje ogljika in njegovih spojin, dve desetletji pozneje pa tudi premajhna za vse mestne odplake. Z gradnjo nove, pet milijonov evrov vredne čistilne naprave, so pred desetletjem med drugim omogočili tudi širjenje kanalizacijskega omrežja na Kočevskem. P. Š. Smučanje v visokogorju Tisti, ki živimo v gorah in gore dobro poznamo, se jih tudi malo bojimo, saj lahko v lastnem domu vsakodnevno slišimo ropotanje in bobnenje plazov, pravi Davo Karničar, priznani smučar in alpinist, ki je v dvorani KCK zbranemu občinstvu predstavil svojo življenjsko pot. Petinpetdesetletnega domačina z Jezerskega na Gorenjskem alpinizem spremlja že od mladih nog, saj je kot otrok uro in pol dolgo pot od šole do Češke koče v Alpah, ki sta jo oskrbovala njegova starša, včasih prehodil tudi dvakrat na dan. V mladosti se je ukvarjal z alpskim smučanjem, ob koncu potrebnega veliko zaupanja v družini, in dodaja, da je zanj najtežji odhod od doma in svojih otrok. Takšne podvige namreč spremlja veliko dejavnikov, na katerega plezalec ne more imeti vpliva. To se je pokazalo na njegovi lanski odpravi na K2, drugi najvišji vrh sveta, a mu 'najlepši kristal', kakor ga je oklical Karničar, ni bil usojen, saj je zaradi lažje poškodbe hrbtenice odpravo moral odpovedati. Po pogovoru z družino in prijatelji pa se je odločil, da bo zahrbtna gora v Himalaji vendarle morala počakati na katerega drugega drznega športnika. 22. Velikonočna razstava Miza ob vhodu v tržnico se je znova šibila pod težo potic, piškotov in preostalih dobrot. Kostelskega želodca uro po odprtju tradicionalne 22. Velikonočne razstave ni bilo mogoče več dobiti. "Ljudje so, preden smo odprli, čakali pred Sofijini pirhi v peharju Janka Marinča Foto: Petra Šolar Med krvodajalci veliko dijakov vrati in prodali smo ga v minuti," je povedala Justina Rauh. 'Želodac', kakor narečno pravijo tradicionalni kostelski jedi, podpredsednica Društva podeželskih žena Kočevske pripravi po receptu naših babic, zanj pa porabi 25 jajc. Poleg omamnih dobrot, med katerimi so se našle tudi izvirne, npr. potica z brusnično marmelado, so bili na lesenih površinah 29. in 30. marca na ogled še izdelki otrok iz Osnovne šole Stara Cerkev, raznovrstni pirhi ter peharji in 'cajnce' Janka Marinča. "Letos je razstava bolj skromna, ker imamo na voljo le dva dni, zato smo se odločile, da letos obseg malce zmanjšamo," je še povedala Justina Rauh, medtem ko so v tržnico prihajale skupine radovednih malčkov iz bližnjega vrtca. Društvo podeželskih žena Kočevske združuje okoli 60 članic, ki so izdale kar nekaj zbirk receptov. Poleg vsakoletne velikonočne razstave članice pripravijo še jesensko razstavo, sodelujejo na prireditvi Doživite Kočevsko, njihove dobrote pa izboljšajo marsikatero prireditev. P. Š. Pogovorni večer s priznanim alpinistom in smučarjem je pripravilo podjetje Intersocks Foto: Žarko Nanjara tekmovalne poti pa je obe športni ljubezni združil v alpinistično smučanje. Po svetu je znan kot človek, ki je edini presmučal vse najvišje vrhove sedmih kontinentov in edini, ki je s samega vrha presmučal goro Everest. Karničar poudarja, da je pri ukvarjanju z ekstremnimi športi Čeprav kot izkušen gorski reševalec vedno postavlja varnost na prvo mesto, je v svoji dolgoletni športni karieri staknil marsikatero poškodbo ter tako ostal tudi brez dveh prstov na levi roki, a priznava, da je imel velikokrat srečo in se tako izognil najhujšemu. Žarko Nanjara Kočevska mladina, ki se je z darovanjem rdeče tekočine življenjskega pomena izkazala že konec minulega leta, ni obupala nad plemenitim dejanjem. Tako je bilo mogoče tudi v začetku aprila, ko je v prostorih Rekreacije Gaj potekala prva letošnja redna krvodajalska akcija v Kočevju, opaziti veliko srednješolcev. Prvi dan po velikonočnih praznikih so zabeležili večji obisk (170 ljudi), dan pozneje pa je prišlo 136 ljudi. "Drugi dan akcije smo pozivali krvodajalce s skupinama 0 - in A -," je povedala Alenka Bunderla. Sekretarka Območnega združenja Rdečega križa Kočevje je zadovoljna z odzivom; v povprečju se na vsako akcijo odzove okoli 300 občanov. Delavci Zavoda Republike Slovenije za transfuzijsko medicino so znova pregledali kri vseh potencialnih krvodajalcev, nekaj pa so jih zaradi prenizke vsebnosti hemoglobina zavrnili. V Sloveniji v enem letu 4,5 decilitra energije za življenje odvzamejo krat, trenutno pa je v bazi okoli krvodajalcev. Med njimi je tretjina žensk, po podatkih zavoda pa jih 60 odstotkov kri daruje enkrat, 28 odstotkov dvakrat, 10 odstotkov trikrat, 2 odstotka pa štirikrat letno. P. Š. Vabilu na krvodajalsko akcijo se je odzvalo 306 oseb Foto: Petra Šolar

3 Kočevska Mozaik april Leseni pirhi z motivi ljudskih vezenin Sofijin megapirh Orjaški pirh, ki ga Sofija Matijević izpopolnjuje osem let, tehta že 70 kilogramov. Jajce iz jajc za izdelavo je do zdaj porabila lupine kokošjih jajc zaradi teže upokojenka iz Kočevja po novem hrani kar v skupnih pritličnih prostorih bloka. Prenašanje orjaka iz stanovanja po stopnicah navzdol v avto je bilo že pretežko. Megapirh je bil namreč v sklopu razstave Sofijin svet od konca marca do začetka aprila znova na ogled v trgovini Turističnega društva Kočevje, poleg njega pa še več kot 100 pirhov. "Za okraševanje uporabljam skoraj vse, od fižola, testenin, koruze, perja, lešnikovih lupin in semen," je povedala Sofija Matijević. Letos je za okras izbrala tudi vžigalice, naredila jajce v jajcu in pobarvala nojevo jajce. Zgovorna upokojenka sicer pirhe KOLEDAR DOGODKOV Leseni pirhi z motivi narodnih vezenin so delo Jožeta Poropata iz Konca vasi Foto: Petra Šolar Leseni pirhi z motivi slovenskih vezenin so prepričali tudi etnologa Janeza Bogataja. Ta je Jožetu Poropatu iz Konca vasi, ki je z desetimi pirhi sodeloval na 22. natečaju Naj pirhi Slovenskih novic, podelil posebno priznanje. Ker komisija unikatnih pisank ni mogla uvrstiti v nobeno od kategorij (otroška ustvarjalnost, sodobna umetnost, kulturna dediščina), a so bile med 300 prijavljenimi tako izvirne, je umetniku s Kočevske podelila posebno priznanje. Jože Poropat, ki lesene pirhe izdeluje že štiri leta, se je ustvarjanja motivov narodnih vezenin lotil na pobudo sosede. "Izdelava enega vzame kar precej časa, saj je treba zlepiti več vrst lesa, počakati, da se posuši, obrusiti in znova oblepiti z lesom." Pirhi, ki jih krasijo vzorci križev, nageljna in preostali motivi, sicer značilni za prtiče, prte, prevleke za blazino in preostale vezenine, so skupek različnih vrst lesa. Če so naše babice uporabljale nit in tkanino, Jože uporablja 'palčke' javorja in slive pa tudi kakšen drug les. Z veliko potrpežljivosti je pod njegovimi rokami nastalo deset pisanic, ki so Megapirh, izdelan iz lupin jajc Foto: Petra Šolar izdeluje že od otroštva, vsako leto je lani tehtal štiri kilograme manj, pa preseneti z novimi idejami. sicer izdeluje od leta 2010, njegov Med drugim se lahko pohvali tudi malo manjši 'dvojček' pa nastaja v s križevim potom. Megapirh, ki Slavoniji. P. Š. Uvodnik Kljub žolčnim razpravam, kritikam, prerivanju političnih akterjev in negativnim etiketam, ki so jih časopisu pripisali tedanji uredniki lokalnih medijev (hvala!), ter številnim oviram, ki so nam jih hote ali nehote podtikali ti in oni (tudi vam hvala!), smo v treh letih dokazali, da zmoremo. Zmoremo in znamo ustvarjati časopis, ki ne samo poroča o aktualnih dogajanjih, temveč pod žaromete postavlja nehvaležne teme. Teme, ki vzbudijo razpravo. Teme, zaradi katerih moraš, žal, braniti svoj položaj. Bistvo novinarstva ni zgolj poročanje, temveč kritična obravnava tematike, kar ne pomeni, da o stvari pišeš negativno, ampak da upoštevaš vse vpletene strani (ne zgolj eno) in naslovnikom predstaviš različne podatke. V tem se novinarstvo bistveno razlikuje od piarja Objavili smo 31 intervjujev, v katerih smo podrobno predstavili gospodarstvenike, športnike, glasbenike, novinarje, rokodelce, umetnike in zgodovinarje. Vsi so povezani s Kočevsko. Predstavili smo množico glasbenih skupin ali samostojnih glasbenih ustvarjalcev, v ospredje smo postavili vse aktualne teme od alkoholizma, revščine, kriminala in transplantacij do občinskih nagrajencev, alternativne medicine in vrednote dela. V portretih smo orisali kar nekaj ljudi, ki so pozornost preostalih medijev dobili šele pred kratkim V kavarni vsi izvodi Kočevske hitro poidejo, v škatlah s papirjem 'naš' cajtng ne konča že drugi dan, v inbox pa poleg negativnih pripomb vse pogosteje dobivamo pohvale, tudi uglednih strokovnjakov, ki nekaj veljajo v slovenskem merilu. Vesela sem, ker nekaj ljudi komaj čaka, da jim pošljem e-varianto, še bolj pa, ko vidim, da časopis berejo. Uspelo nam je. In to je pomembno. Na dan, ko bo izšla že 32. številka, je bilo pred tremi leti objavljeno naročilo za urejanje časopisa. Za nas, ki ustvarjamo časopis, zelo pomemben dan. Takrat se je namreč začelo delo pridobivanje referenc, kopičenje že izdanega gradiva, urejanje dokumentacije, ki se je pozneje spremenilo v iskanje idej, zbiranje podatkov, terensko delo in pisanje, lektoriranje, oblikovanje in traja še danes. Petra Šolar, odgovorna urednica Ljudska univerza Kočevje Predavanje Aktivno poslušanje ob 16. uri Ljudska univerza Kočevje Pokrajinski muzej Kočevje Odprtje razstave Ivan Cankar in Jože Šeško ob 19. uri Pokrajinski muzej Kočevje Združenje borcev za vrednote NOB, Občina Kočevje Spominska svečanost ob praznovanju dneva ob 11. uri pri spomeniku na Preži pri Moravi upora in ustanovitev I. Kočevskega bataljona PGD Kočevje Dan odprtih vrat od 8. do 19. ure mestna ploščad PGD Kočevje Slavnostna akademija ob 140-letnici PGD Kočevje ob 17. uri Športna dvorana Kočevje Pokrajinski muzej Kočevje, Muzejsko društvo Kočevje Šport v povojnem Kočevju ob 19. uri Pokrajinski muzej Kočevje Pokrajinski muzej Kočevje Mednarodni dan muzejev od 7. do 18. ure Pokrajinski muzej Kočevje, Likovni salon PŠ Bolero, Plesna zveza Slovenije, Občina Kočevje Maturantska četvorka ob 12. uri mestna ploščad KDO? v množici 58 avtorjev zbudile pozornost ocenjevalcev. Poropatovi pirhi so bili na ogled v dvorani Jurček na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Zmagovalce so razglasili 29. marca. P. Š. KAJ? OBVESTILO Uredništvo časopisa Kočevska poziva vsa društva, javne zavode in ostale ustanove, ki pripravljajo dogodke v obdobju od do , da do 15. maja pošljejo na e-naslov info@kocevska.si napovednik s podatki, KDO organizira KAJ, KJE in KDAJ. Napovednik bo objavljen v majski številki časopisa. KDAJ? KJE? Kočevska je časopis Občine Kočevje, vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1955 Kočevska, št. 32, april 2018 Naklada 6500 izvodov Gospodinjstva na območju občine Kočevje jo prejmejo brezplačno Izdajatelj: Občina Kočevje, Ljubljanska cesta 26, 1330 Kočevje / zanj župan dr. Vladimir Prebilič Odgovorna urednica: Petra Šolar Pomočnik urednice in novinar: Žarko Nanjara Oblikovna zasnova, prelom in priprava za tisk: CZMK Kočevje, TZO 62, 1330 Kočevje / zanj Marko Vovk Lektorica: Saša Erjavec Kobe Kontakt: info@kocevska.si Časopis Kočevska, Trg zbora odposlancev 2, 1330 Kočevje Trženje: Matej Kosten, , marketing@kocevska.si Tisk: DELO časopisno in založniško podjetje, d. d., Dunajska cesta 5, 1509 Ljubljana Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s predhodnim pisnim dovoljenjem izdajatelja. Uredništvo si pridržuje pravico sprejeti v objavo ali zavrniti poslano gradivo v skladu s svojo uredniško politiko. Pridržujemo si tudi pravico spreminjanja naslova ter krajšanja člankov. Kadar gre pri naštetem za večje spremembe, se bomo skušali posvetovati z avtorjem, vendar je končna odločitev naša. ISSN številka tiskane izdaje: ; ISSN številka spletne izdaje:

4 Kočevska V ospredju april Osebni podatki nova informacijska valuta Ena od temeljnih idej interneta je zbliževanje ljudi, a količina nezaščitenih informacij postavlja pod vprašaj smiselnost vse večjega povezovanja. Nedavni škandal s podjetjema Facebook in Cambridge Analytica je pokazal, da je naše življenje na spletu dosti bolj razvejano, kot smo mislili, in opozoril na potrebo po bolj natančno določenih pravilih in omejitvah zbiranja in uporabljanja osebnih podatkov. V svetu invazije informacij se spreminjajo načini naše komunikacije, pretok podatkov pa spreminja tudi politično krajino. Nedavna izpoved nekdanjega zaposlenega v angleškem podjetju Cambridge Analytica dokazuje, da je trgovanje z osebnimi podatki že nekaj časa stalna praksa bojev na političnem parketu. Christopher Wylie je imel ključno vlogo pri vzpostavitvi podjetju Cambridge Analytica, ki je v po njegovih besedah močno škodovalo demokratičnim procesom v mnogo državah. Osemindvajsetletni Kanadčan je bil zaposlen kot vodja raziskav in je sodeloval s podjetji, ki so uporabljal informacijske tehnologije za vojaške namene, in tako vzbudil pozornost Steva Bannona, tedaj urednika skrajno desničarskega portala Breitbard. Z vstopom Bannona, pozneje vodje predsedniške kampanje Donalda Trumpa, ki je po izvolitvi v Belo hišo vstopil kot njegov glavni strateg, je podjetje krenilo na pot neposrednega družbenega inženiringa. Bannon, takrat podpredsednik Cambridge Analytice in financiran od Roberta Mercerja, milijarderja z močnimi političnimi povezavami v konservativnih krogih, je imel vizijo, da je za vstop novih političnih idej in spremembo političnega prostora potrebna širša kulturna sprememba, kar je po njegovem možno le z neposrednim vplivom na ljudi. "Če hočeš temeljito spremeniti družbo, jo moraš najprej zlomiti," je Bannonovo načelo povzel žvižgač Wylie. Združba se je obrnila na psihologa z univerze v Cambridgeu, dr. Aleksandra Kogana, ki je v znanstvene namene razvil spletno aplikacijo thisisyourdigitallife (To je tvoje digitalno življenje) in prek kviza zbiral osebne podatke uporabnikov, vse s privoljenjem informacijskega giganta Facebook. A se aplikacija, ki jo je naložilo več kot dvesto tisoč ljudi, ni ustavila le pri beleženju tistih informacij, za katere je privolil uporabnik, ampak je dostopala tudi do vseh podatkov njegovih prijateljev na družbenem omrežju. Podjetje Cambridge Analytica je tako z varnostnim obvozom v nekaj mesecih pridobilo podatke 87 milijonov uporabnikov, velike večine državljanov Združenih držav Amerike. Christopher Wylie je početje svojega nekdanjega podjetja opisal kot "skrajno neetičen eksperiment, ki se igra z miselnostjo celotne države ali ljudstva", družba pa po njegovem ni samo podjetje za zbiranje podatkov, Z razvojem informacijskih tehnologij postaja vse bolj pomembno upravljanje naših osebnih podatkov Foto: ampak polnokrvni propagandni stroj. Novinarji britanskega televizijskega omrežja Channel 4 so skrivoma posneli direktorja Cambridge Analytica, ki novinarju pod krinko pojasnjuje vse nezakonite taktike, s katerimi so ustregli naročnikom svojih storitev, podkupovanje, izsiljevanje nasprotnikov svojih strank, ter se hvalil z delom, ki ga je družba opravila v predsedniški kampanji Donalda Trumpa. Podjetje je vestno zbiralo vse možne informacijske sledi, ki jih uporabniki puščajo na spletu, gradilo njihove psihološke profile ter jih primerjalo z geografskimi podatki. Preverjali so, za katere informacije so uporabniki najbolj dojemljivi ter iskali načine, kako posredovati novice, da bodo imele najmočnejši čustveni odziv. Tako so teme in fraze, s katerimi je v predvolilni kampanji vneto opletal Donald Trump zid na meji z Mehiko, pokvarjena Hillary, izsušitev birokratskega močvirja poskusno plasirali že dve leti pred kampanjo ter iskali načine, kako vplivati na neodločene volivce. Izvršni direktor Facebooka Mark Zuckerberg se je ob izbruhu afere zavil v molk, a se je kmalu moral zglasiti na zaslišanju pred odborom ameriškega senata, kjer se je javno opravičil in priznal napako, ki jo je medlo opisal kot "zlorabo zaupanja med Facebookom in ljudmi, ki so delili svoje podatke z nami". Trditev izpade še toliko bolj neiskrena, saj se Facebook že nekaj časa bori z očitki o zlorabi osebnih podatkov, sam Zuckerberg pa je priznal, da je za kršitve zasebnosti v aferi Cambridge Analytica zvedel že leta K opravičilu ga je prisilil tudi znaten upad delnic njegovega podjetja, ki je v nekaj dneh izgubil 80 milijard kapitalske vrednosti. V Sloveniji z zaostankom Ameriška zakonodaja se precej razlikuje od predpisov EU, ki bolj strogo urejajo to področje, 25. maja pa bo stopila v veljavo tudi nova Splošna uredba EU o varstvu osebnih podatkov (GDPR). Slovenska vlada je pripravila novelo novega zakona o varstvu osebnih podatkov in ga poslala v obravnavo, a je bil predlog vložen prepozno, saj so poslanci vztrajali, da nujni postopek za tako zahteven in občutljiv zakon nikakor ni primeren. Tako bo upravljanje s podatki v Sloveniji še vedno sledilo staremu zakonu, ki pa je v nekaterih delih v nasprotju z novo evropsko uredbo. GDPR uvaja precej strožje zahteve do upravljavcev podatkov ter povečuje pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki uvaja pravico do dostopa, popravka in izbrisa osebnih podatkov, omejuje obdelavo in prenosljivosti podatkov tretjim osebam. Zakonska določila se nanašajo na vse, ki storitve oblikujejo na podlagi preferenc svojih strank banke, zavarovalnice, spletne trgovine ali zaposlovalne agencije. Prav tako bodo morala vsa podjetja, ki upravljajo ali obdelujejo osebne podatke, imenovati neodvisno pooblaščene osebe za varstvo podatkov. Internet, naš najboljši prijatelj Zbiranje podatkov je napredovalo do te mere, da znajo računalniški programi z visoko verjetnostjo predvideti naša politična prepričanja ali življenjske navade. Algoritmi zaznajo vse elektronske sledi in malenkosti ter iz njih izpeljejo različne podatke, ki jih sami izrecno niste delili na internetu: vašo vero, prehranjevalne navade, najljubše knjige ali filme ter znajo celo predvideti, ali načrtujete selitev v drug kraj ali pričakujete otroka. Scenariji, s katerimi se je še nedavno ukvarjala znanstvena fantastika, kmalu dobivajo vzporednice v realnem življenju. Ali se vam bo zaradi neustreznih objav na družbenih omrežjih izmuznilo novo delovno mesto ali napredovanje v službi, ali se bosta povišali cena zavarovanja ali obrestna mera, če vaše objave na Facebooku ne bodo dovolj 'pozitivne' in niste v krogu pravih ljudi. Kitajska že poskuša do leta 2020 uveljaviti sistem masovnega nadzorovanja, ki ga imenujejo "sistem družbenega ugleda", kjer bo vsak državljan ovrednoten glede na svoj ekonomski in družbeni položaj, zgodovino prekrškov in kaznivih dejanj. Ocenjevali naj bi njihove objave na družbenih omrežjih, spremljali nakupovalne navade in kroge prijateljstev. Kitajska je napovedala, da bo s sistemom nadzorovanja začela že prihodnje leto in državljanom, ki ne zadostujejo kriterijem, tudi prepovedala nakupe letalskih vozovnic ali vozovnic za vlak. Politični prostor se vse bolj širi, številna človeška prepričanja in življenjske navade, ki so včasih sodile v zasebno sfere, pa so danes vse bolj izraziti javno-politični problemi. S spremembami, ki jih prinaša doba interneta, pa so v novem položaju tudi naši osebni podatki, do katerih je možno priti tudi brez našega vpliva ali izrecnega dovoljenja. Internetna zasebnost ter varstvo naših osebnih podatkov sta tako postala skupna skrb, ki bo morala imeti temelje v strogih zakonskih uredbah. Žarko Nanjara

5 Kočevska Turizem april Za vikend po kočevskih gozdovih kje prespati? Cenovno ugoden odklop ali petzvezdični aranžma? Moderno opremljene novogradnje ali obnovljene stavbe, ki izžarevajo svojo preteklost? Kako omogočiti turistu doživljanje kočevskega gozda mogočnih dreves, pragozdnih ostankov, ruševin gradu, žuborečih studenčkov in veličastnih razgledov? Vprašanje, na katero imajo različni akterji različne odgovore. Ko se vse več ljudi poskuša 'detoksicirati od zaslonov', je dopust v kočah zanimiva alternativa. Je dopust, ki ne omogoča klasičnega udobja. Zahteva nekaj iznajdljivosti in nikakor ni za tiste, ki bi le lenarili. Gozdarske koče so velik potencial Kočevske. Stavbe, v katerih že desetletja ne spijo gozdni delavci, se večinoma uporablja za praznovanja in polharijo. A so objekti, ki so bili zgrajeni ali obnovljeni, ko se je intenzivnost izkoriščanja gozdov povečevala, skoraj neizkoriščeni. Po drugi strani so izredno zanimivi za turiste. "Po kočah povprašujejo petični turisti, a služijo zgolj za nizkocenovna žurerska doživetja," pravi Uroš Jelenovič, turistični vodnik. Nekdanji protagonist Turističnega društva Kočevje na podlagi večletnih izkušenj trdi: "Predvsem tuji gostje si želijo namestitev v neklasičnih sobah in objektih visoke kategorije s pogledom na navdihujočo neokrnjeno naravo, obenem pa bi radi uživali v kulinarični ponudbi tradicionalnih lokalnih jedi." Občinske koče niso v ponudbi Da turizem, ki temelji na doživljanju narave, predstavlja tržno nišo, ki ima 20-odstotno rast, so že leta 2007 ugotovili na konferenci o ekoturizmu v Oslu. Enajst let pozneje občina, ki je leta 2015 v strategiji zapisala, da bo spodbujala doživetje neokrnjenega gozda in narave, tudi svojih koč ne oglašuje v ta namen. Kočo Črni vrh uporabljajo za protokolarne, kulturne in turistične 'dogodke', po zatrjevanju Lili Štefanič pa tudi za najem ob vikendih za zaključene družbe. Tudi druga koča, Pugled, ni niti omenjena na spletni strani zavoda, ki se ukvarja s turizmom. "Zavod Kočevsko nima v lasti niti v upravljanju nobene koče, zato je o turističnih produktih na tem področju preuranjeno govoriti," odgovarja Tina Peček, predstavnica za odnose z javnostmi Javnega zavoda za turizem in kulturo Kočevje. Omenjeni zavod, ustanovljen septembra 2015, sicer med nastanitvenimi objekti pod zavihkom 'koče in domovi' promovira le tri objekte: kočo na Mestnem vrhu (planinsko), Skavtski okoljski center in novozgrajeni Lovski dom Polom. Ledino orjejo zasebniki Poleg novogradnje v Polomu, ki je namenjena zahtevnejšim gostom in ima temu primerne cene, so največ denarja, truda in energije v razvoj zelenega turizma vložili zasebniki. Zatem, ko so bili več let lastniki koč, ne pa tudi zemlje pod njimi (občina jim je dala stavbno pravico), jim je pred nekaj leti le uspelo prepričati nekdanjo lastnico. "Na pobudo zainteresiranih imetnikov stavbne pravice se je pristopilo k ureditvi lastništva zemljišča oziroma lastništva nad celotno nepremičnino in s tem omogočilo razvoj, investicije in možnost turističnega udejstvovanja," pojasnjuje Lili Štefanič, direktorica kočevske občinske uprave. Čeprav je zamuda Kočevske pri razvoju tovrstnega turizma ogromna, jo bodo poskušali nadoknaditi. Ledino orjejo zasebniki, eden od njih je lastnik koče Studeno Brane Kovač. Skoraj desetletje je obnavljal stavbo, ki datira v 1857: "V koči bi lahko turisti prespali že prej, a je bila država s svojimi restrikcijami tako rigorozna, da se nisem lotil tega. Doma imam kup papirjev, in čeprav sem šolan birokrat, sem se mukoma pregrizel skozi vse predpise." V koči, ki na zunaj spominja na tiste iz pravljic, je z izbiro predmetov poudaril gozd in prvobitnost, obenem pa vsak del njene zgodovine: od kočevarskih začetkov, življenja gozdnih delavcev in njihovih težkega bremena vajenih ducat 'bosančkov' do domnevnega gostovanja Tita. Stari štedilniki na drva, unikatno pohištvo in preprosta ležišča gosta popeljejo skozi preteklost, mu omogočijo doživljanje zgodbe. Okolica ponuja aktiven dopust ali zgolj 'iskanje samega sebe'. A Brane, čigar najbližji sosed je lovec, priznava, da manjkajo turistični produkti, ki bi jih morali sooblikovati vsi turistični akterji na Kočevskem. "Kako zadržati gosta, je glavno vprašanje. Vem, da bom najbrž moral sam pripraviti kulinarično ponudbo, a kaj, ko manjka še veliko več." Izboljšave na področju nastanitvenih kapacitet so namreč le del celotne turistične ponudbe. Pomemben kamenček v mozaiku je bila sicer napeljava elektrike do koče, saj le peščica turistov želi prespati 'pod Koča Studeno Foto: Petra Šolar zvezdami'. Brane je zraven koče postavil še 'kožarico', posnetek koč, ki so jih nekdaj gradili na Kočevskem. V njej lahko prespita dve osebi. Še vedno slaba ponudba Da Kočevska še vedno caplja za preostalimi, ugotavlja tudi Marjeta Keršič Svetel: "Težko bi rekli, da lahko kateri od trenutno močnih skupin turistov, ki iščejo doživetja gozda, ponudite tematske, kakovostne, na ciljne skupine Foto: Petra Šolar usmerjene programe, nastanitve, ponudbo hrane in pijače, ponudbo izdelkov za spomin na gozd, vodenja ali delavnice." Ljubiteljica narave, ki svoje znanje predaja študentom turistične šole, poudarja: "Le dobro uro vožnje ste od glavnega mesta, pa bi lahko ponudili zares izjemna doživetja gozda in narave, za kakršna je treba kje drugje potovati zelo daleč." Spomnimo: eden od načrtovanih ukrepov, omenjenih v dopolnjeni strategiji razvoja turizma, je popis stanja koč in vzpostavitev mreže zasebnih ponudnikov koč. Drugi, ki ga omenja dokument, sprejet leta 2015, je izgradnja nastanitvenih obratov s pomočjo umetnikov, tretji pa gradnja gozdnega glamping resorta. Državne koče čakajo na boljše čase Tako kot so pomemben del slovenskega turizma planinske koče, bi lahko bile tudi 'navadne', gozdne koče. In če imajo mikavno podobo zlasti tiste v zasebni lasti, državne ali občinske kričijo po obnovi. Občina Kočevje je pred kratkim objavila razpis za obnovo strešne kritine na koči Pugled. "Za gozdarsko kočo Pugled bo objavljen ponovljeni javni razpis za oddajo v najem oziroma v oskrbnino, s pridržkom, da se gozdarska koča v primeru potreb lokalne skupnosti za določen čas nameni uporabi v turistične športne aktivnosti in spremljajoče dejavnosti," pojasnjuje Lili Štefanič. Pa državne? Na območju kočevske enote Zavoda za gozdove Slovenije jih je pet: Skavtski okoljski center na Žagi Rog, Janezova koča ter koče Luža, Podstene in Medvedjak."Žal je bilo v zadnjih letih vzdrževanje teh koč zaradi finančnega stanja v državi onemogočeno, kar se dobro pozna. Le koča Luža je uporabna, Podstene in Medvedjak pa sta v slabem stanju. Treba bi bilo zamenjati pode in še kaj," je odkrita Katja Konečnik, direktorica kočevske enote Zavoda za gozdove Slovenije. Dve sta v dolgoročnem najemu, tri pa tu in tam namenijo za izobraževanja. "Koče večinoma uporabljajo naši zaposleni pa tudi študenti za terenske vaje," doda. Če bi jih hoteli tržiti, bi jih morali najprej obnoviti. "Podstene in Lužo bi zaradi lokacije ležita ob Roški pešpoti morali tržiti. A je bil vedno problem, kdo. Zavod za gozdove bi se težko ukvarjal z vsem tem in v našem interesu je, da v dogovoru z Zavodom Kočevsko v sklopu katerega od projektov te objekte usposobimo za turistične namene." Tudi na Zavodu za gozdove sicer zaznavajo več povpraševanja po nastanitvah v kočah - od tistih, ki si želijo le umika čez vikend, do enodnevnih pohodnikov. "Če bi koči želeli urediti tako, da bi imeli zunanji kopalnici, urejene podeste in druge malenkosti, bi najbrž stalo vsaj evrov," ocenjuje Konečnikova. Petra Šolar

6 Kočevska Intervju april Končno pod eno streho! Ivan Črnkovič, poslovnež in lastnik podjetja Rotis v proizvodni hali nekdanjega LIK-a Foto: Petra Šolar Ivan Črnkovič je podjetnik, ki ne skriva političnih ambicij. Medtem ko večina drugih akterjev na političnem parketu še ne izdaja svojih načrtov, Črnkovič priznava, da bo kandidiral za župana. Za zdaj si pušča odprti dve možnosti Kočevje in Kostel. Je podjetnik, ki namerava ob cesti Kočevje Novo mesto v kratkem zgraditi halo. V njej bodo končno po letih iskanja nove lokacije in metanja polen pod noge pod eno streho združili vso proizvodnjo. Njegovo podjetje Rotis, ki bo kmalu obeležilo 30-letnico delovanja, izdeluje ležaje, zvarjence in zobnike. A to ni edina investicija: prokurist Rotisa pojasnjuje, da so v postopku registracije mešanega podjetja v Bosni. Tam bi lahko v dveh letih zaposlili do 30 ljudi. "Toliko, kolikor nam bo zaradi omenjenih razmer onemogočeno širjenje tukaj pri nas, toliko bolj bomo očitno prisiljeni se širiti zunaj Slovenije, je pa tudi odvisno od tega, ali bo ta konjunktura trajala." Rotis namerava preseliti proizvodnjo v industrijsko cono LIK. Ali to pomeni, da boste ukinili druge enote? Po skoraj 30 letih bomo proces proizvodnje ležajev končno spravili pod eno streho. V industrijski coni bomo zgradili novo halo in tja v celoti preselili proizvodnjo ležajev. S tem se bomo izognili nepotrebnim transportom med sedanjimi lokacijami. Proizvodnja bo tako tekla tekoče, kar je za nas ključnega pomena; na enem mestu bi jo morali imeti že zdavnaj, pa je žal, zaradi številnih razmer v Kočevju, nismo mogli. Zdaj delujemo na dveh lokacijah: v nekdanjih prostorih LIK-a na Novomeški cesti in na Trati. Unital, to je hala na Trati, bomo prodali, halo na Trdnjavi je že kupil sin, na LIK-u pa bomo širili obstoječe kapacitete. Že dve leti čakamo razpis stečajne upraviteljice. Nekatere prostore na LIK-u, ki jih imamo poleg lastnih nepremičnin v najemu, želimo namreč odkupiti. Obljubljajo nam, da bo razpis zdaj končno objavljen. Upamo. S tem dodatnim nakupom bi postali lastniki okoli kvadratnih metrov proizvodnih površin in okoli kvadratnih metrov zemljišč. To pomeni, da bomo imeli vse pogoje, da bomo lahko na tej lokaciji razvijali tudi druge programe. Katere? Ne proizvajamo samo ležajev. Od drugih produktov je najmočnejša proizvodnja strojnih delov, zvarjencev in zobnikov. Vse našteto izdelujemo že od začetka, a je bil obseg pred krizo veliko večji, kot je danes. Takrat smo jih delali v Srbiji, zato smo tam tudi kupili podjetje. Realizacija preostalih produktov, torej brez ležajev, je bila 5 milijonov evrov. Zaradi posledic afere Patria, ki so se kazale tudi v popolnoma odklonilnem odnosu celotnega bančnega sistema do nas, saj smo banko NLB kljub dobri boniteti in odličnem dotedanjem sodelovanju bili prisiljeni zapustiti in predčasno poplačati vsa posojila, smo v Srbiji prodali nepremičnine, tako da danes delamo le v Sloveniji. Vse te produkte bomo, ko bomo končali investicijo v industrijski coni in tja preselili proizvodnjo ležajev, lahko izvajali na obstoječi lokaciji bivšega LIK-a, na Novomeški. Kje vse najdemo vaše izdelke, za kaj se uporabljajo? Naši izdelki so sestavni deli vetrnih elektrarn, podvozij raznih prevoznih sredstev recimo stonoge, kjer je vsako kolo opremljeno z našim ležajem. Te lahko peljejo tovore, težke 500 ton. Naši izdelki so del dvigal, različnih bagrov od najmanjših do takšnih, ki so na dnevnih kopih v rudnikih in imajo premer pet metrov. Vgrajujejo se v vetrnice, zgibne avtobuse, v stroje, ki v skalo vrtajo luknje za tunele, in številne druge naprave, uporabljajo se tudi za opremo v medicini. Kdaj načrtujete selitev? Naš cilj je bil, da v sredini aprila oddamo vlogo za gradbeno dovoljenje. Žal projektant še ni dokončal dela. Vsi imamo veliko dela, tudi gradbeniki. Vsi zamujajo, vsi smo pod velikim stresom. Po zadnjih informacijah naj bi končali v 14 dneh in bomo lahko oddali vlogo za gradbeno dovoljenje. Tu bom malce provokativen in upam, da bo tudi Rotis dobil gradbeno dovoljenje v treh dneh, kot ga je dobila Yaskawa. To pomeni, da bi graditi lahko začeli maja in se selili konec letošnjega leta. Precej časa ste porabili za iskanje nove lokacije, kajne? Če se spomniva le dogodkov izpred štirih let? Rotis se približuje svoji 30-letnici. Prvih nekaj let nismo rasli, od leta 1994 pa vse do krize pa neprenehoma s 30- do 40-odstotno letno rastjo. Zato sem že iskal primerno lokacijo. Najprej sem, ker sem ustanovil podjetje na Trdnjavi, iskal možnosti širitve v bližini. Žal jih ni bilo. Za zemljišče in projekt proizvodne hale sem potrošil okoli evrov, pa se je zemljišče izkazalo za nefunkcionalno. Želel sem namreč odkupiti nekdanjo Snežnikovo deponijo, ki je bila v lasti Slovenskih železnic. Po dolgih letih truda sem končno lahko odkupil to zemljišče med cesto do Šalke vasi in obstoječo Rotisovo halo, saj so se vodilni na SŽ odločili, da železniških tirov, ki so vodili do nekdanjega rudnika, ni treba ohraniti. Torej: želel sem razširiti industrijsko cono Trdnjava. Naredili smo projekt, vložili veliko denarja. To je bilo v letih 2005 in 2007, ko pa so geodeti naredili meritve trdnosti tal, so ugotovili, da je tam jalovina iz rudnika. Po njihovih ugotovitvah je na okoli kvadratnih metrih velikem zemljišču približno štiri metre nasipa in bi ga morali odstraniti. Ponujena vrednost del za odstranitev je znašala okoli evrov, zato se tega nisem lotil, ampak iskal novo lokacijo. Lahko bi povedal še kakšno zgodbo okrog tega Nato smo iskali možnosti širitve na Unitalu, torej na Trati. Zemljišča so last občine, zato bi lahko bila baza Rotisa tam. Tu so zmagali Romi. Najbližji sosed je Rom, ki je dobil hišo od prejšnjih lastnikov, naredil hlev in se začel širiti. Ko smo mu rekli, da tista zemlja ni njegova, da bomo odkupili zemljišče, ki je v lasti občine, je rekel, da bo vrgel bombo na naše dvorišče, če bomo to naredili. Ker nisem

7 Kočevska Intervju april želel konfliktov, sem idejo opustil. Poleg tega mi je župan ponudil tudi 'zelo ugodno' ceno in mi hotel prodati zemljišče po več kot 20 evrov za kvadratni meter, kar za nas ni bilo sprejemljivo. Nato smo se poskušali dogovoriti z vodstvom Nolika, gospodom Dolarjem, da bi odkupili tedaj še Likova prosta zemljišča. To je bilo leta Žal so nas izsiljevali z nesprejemljivo ceno 50 evrov za kvadratni meter. Tri leta smo se pogajali, pa sem od pogajanj odstopil. No, potem so pa šli v stečaj Zdaj se pa s stečajno upraviteljico že dve leti pogovarjamo za odkup, pa je do danes ostalo le pri obljubah. Ker nisem več verjel, da se bo ta stečaj končal v za nas še sprejemljivem času, sem rekel 'Zdaj pa konec, gremo na novo lokacijo!' O lokacijah bi vam lahko govoril še zelo veliko... In priznam, tudi na novi lokaciji so že zapleti, pojavile so se nove težave. Kot ste že omenili, ima podjetje že 27-letno zgodovino. Se spomnite, kako ste začeli, s koliko zaposlenimi? Podjetje je bilo res ustanovljeno leta 1991, a smo sprva delali le trgovske posle. Leta 1994 pa smo pričeli lastno proizvodnjo. Začeli smo s petimi delavci. Zelo dobro se spomnim. Bilo je decembra 1994, pred božičem, ko smo spuščali skozi streho hale prvo mašino. Ker je bil stroj prevelik, da bi šel skozi vrata, smo morali streho razkriti, da smo ga lahko spustili v prostor skozi to odprtino. Tisti dan je bila tako gosta megla, da nismo videli, kam dvigalo spušča to ogromno mašino. V naslednjih letih pa smo, kot sem že omenil, vse do krize leta 2008, konstantno rasli in vzporedno iskali lokacije za širitev. Zaradi afere, ki je polnila medije, ste zabeležili upad prihodkov menda na račun negativnega slovesa, ki ga je podjetje dobilo zaradi afere. Si je podjetje opomoglo? V medijih sem se pojavljal zato, ker sem moral razbijati laži, ki so jih zasejale slovenske institucije od sodišč do preiskovalcev in novinarjev. Torej: poslov nisem izgubil zaradi pojavljanja v medijih, izgubil sem jih zaradi afere. Branil sem se in sem bil vesel, da sem lahko kaj pojasnil. Smo pa zaradi te politične afere utrpeli zelo veliko škodo, ki je bila dejansko uperjena zoper Janšo, ne zoper mene. Zaradi afere je imel Rotis kot podjetje velike izpade. Na državno pravobranilstvo sem v letu 2017 vložil tudi odškodninski zahtevek in zahteval 13 milijonov evrov. Realna škoda pa je bila večja. Ko je namreč svetovalno podjetje izračunalo višino nastale škode, smo se odločili, da ne bomo zahtevali izračunanih 15 milijonov evrov, ampak manj, 13 milijonov. Odmev je bil strašen! Vsi so se čudili: ena stran je govorila vse mogoče, niti ne bom našteval, drugi pa so mi rekli, da sem zahteval še premalo. Ampak slovensko mnenje je vedno deljeno. V postopku pred državnim pravobranilstvom nam ni uspelo. Zahtevek so zavrnili. Poleg omenjene škode pa sem zahteval še evrov za škodo, ki sem jo utrpel osebno. Zaradi vsega sem namreč imel velike zdravstvene težave, ki trajajo še danes Bil sem opravilno manj sposoben. Za neupravičeno sedenje v zaporu in vso sramoto, ki so mi jo povzročili zaradi namišljene afere, sem iskal odškodnino. No, pa mi je pravobranilstvo v poravnavi ponudilo za vse to le okoli evrov in evrov na račun izpada plače. Samo s temi evri sem se strinjal in dobil izplačane skupaj z obrestmi. Toliko bi namreč če bi tedaj, ko sem bil v zaporu, dejansko bil zaposlen in bi lahko delal dobil osebnega dohodka. Vse drugo iz mojega zahtevka še ni zaključeno, pripravljamo tožbo, ki jo bomo v kratkem tudi vložili. Kakšne kadre zaposlujete in ali načrtujete nove zaposlitve glede na to, da načrtujete novo investicijo? Zaposlujemo CNC-strugarje, tehnologe, CNC-programerje, konstruktorje, strojne tehnike, strojne inženirje in predvsem tiste, ki radi delajo. V Rotisu damo možnost priučitve na ustrezno delovno mesto tudi neustrezno izobraženim, vsem, ki imajo interes in nimajo težav z alkoholom ali drogami. Vsakega, ki to zmore in v treh do šestih mesecih uspešno opravi proces priučitve, potem tudi zaposlimo. V vsej naši zgodovini smo do zdaj tako priučili okoli 200 ljudi. Če upoštevate, da je bruto strošek prekvalifikacije, torej mesečne plače, evrov, lahko izračunate, da smo vložili v prekvalifikacije kadra več kot milijon evrov. Trg in okolje namreč ustreznega kadra nista mogla ponuditi, tudi šolstvo nam do nedavnega ni bilo sposobno dati dovolj strugarjev. Če se dotaknem šolstva: še pred letom dni izobraževanje strojnikov ali kvalificiranih delavcev oblikovalcev kovin, kot jih zdaj imenujejo, ni funkcioniralo. Po drugi strani pa se mladi ljudje sploh niso odločali za ta poklic, le peščica se jih je, tisti, ki pa so se, pa niso bili dobro izšolani. Prokurist Rotisa pred karuselno stružnico Foto: Petra Šolar Tiste, ki so prišli k nam, smo morali mi še došolati. Kaj je manjkalo dijakom, praksa? Ja, pa tudi prava pot izobraževanja. Delovne prakse v izobraževalnem sistemu ni bilo do nedavnega. Dijaki na CNC-stroju niso nikoli delali. Biti strugar na stružnici, ki je CNC-krmiljena, je nemogoče, če nisi skozi šolanje nikoli ničesar s takšnim strojem naredil! Dokler se princip šolstva ni spremenil, tega ni bilo. Dijaki so sicer nekaj delali v šolskih delavnicah, ampak takšnih strojev šolske delavnice niso imele. To se je spremenilo pred letom dni. Zdaj imajo prakso pri nas. Ali načrtujete nove zaposlitve? V zadnjem letu dni smo zaposlili 40 ljudi, od tega jih je bilo morda pet iz naše okolice, vsi drugi pa so prišli iz drugih držav. K nam prihajajo delavci iz Hrvaške, Bosne in Srbije. Nenehno iščemo nove kadre. Povedati pa moram, da sta od 12 fantov, ki so prišli iz Srbije in šli skozi proces prekvalifikacije, ostala le dva. Morda od tujcev ostane le petina, za tak rezultat pa je potreben prevelik vložek. V procesu učenja oziroma priučitve nas vsak mesečno stane okoli dva tisoč evrov. Pri nas ni polovičarstva, pri delu moraš biti 100-odstoten. Delo ni težko, moraš pa razmišljati in predvsem biti pripravljen delati. Tega zadnjega dandanes ljudem primanjkuje. Tisti, ki so pripravljeni delati, so službe že dobili, ustreznega kadra ni več. Pogoje za širitev v domačem okolju imamo, tam bi se tudi želeli širiti, bo pa to odvisno od zmožnosti pridobivanja ustreznih delavcev. Ob dejstvu, da delavcev ni, se bojimo, da bomo prisiljeni se širiti zunaj meja Slovenije. Kaj pa štipendiranje dijakov? Tudi v Rotisu štipendiramo. Vendar jih je zelo malo. Praviloma se za ta poklic, operater CN- C-strojev, ne odločajo. Od vseh, kolikor jih je bilo na šoli, sta se za nas odločila dva, nekaj pa za varilce in ključavničarje. Trenutno štipendiramo nekaj dijakov in enega inženirja. Vsak, ki ima interes, lahko dobi štipendijo, vendar se za poklice, ki jih potrebujemo, ne odloča dovolj ljudi. Rotis bo svojo proizvodnjo moral širiti z vzpostavitvijo proizvodnje v drugi državi, lahko na Madžarskem ali v republikah nekdanje Jugoslavije. Trenutno smo v postopku registracije mešanega podjetja v Bosni, kjer bi se lahko v roku dveh let zaposlilo do 30 ljudi. Toliko, kolikor nam bo zaradi omenjenih razmer onemogočeno širjenje tukaj pri nas, toliko bolj bomo očitno prisiljeni se širiti zunaj Slovenije, je pa tudi odvisno od tega, ali bo ta konjunktura trajala. Leta 2013 ste ustanovili stranko. Zdaj se, če držijo informacije, pripravljate za kandidiranje za župansko funkcijo, torej postajate resen igralec na političnem parketu? Da, tudi javno sem že napovedal, da bom kandidiral za župana. Kar se tiče stranke: vse življenje sem imel ambicije delati še kaj več, kot biti le v Rotisu. Tudi moje zmožnosti so večje, še večje pa so bile, ko sem bil mlad. Meni je bilo v Rotisu vedno malce 'pretesno', zase menim, da imam veliko več potenciala. Čutim se sposobnega voditi vsako slovensko državno podjetje. Nikoli se nisem včlanil v nobeno stranko, ker mi nobena ni bila dovolj primerna, saj ni imela programa, ki bi mi ustrezal, zato se pač nisem odločil za nobeno. Če pa nisi član neke politične opcije, potem v Sloveniji ne moreš dobiti funkcije. Ko sem to spoznal, sem rekel 'Če ne želim biti član stranke, ki mi ne ustreza, bom pa ustanovil svojo!' In sem jo. Stranko z imenom Liberalno-gospodarska stranka. Nato pa je prišla obsodba. Po ustanovnem kongresu stranke v Velikih Laščah sem se umaknil, vodenje pa smo zaupali nekomu drugemu. Ta stranke ni ustrezno vodil, dejansko so nam jo vzeli iz rok. Mislim, da stranka zdaj deluje pod imenom GAS, Gospodarska stranka, v Novem mestu. Morda bom te politično-gospodarske ambicije zadovoljil tako, da kandidiram za župana. No, tu bom k vašemu vprašanju nekaj dodal. Moja prva ambicija je bila kandidirati na volitvah za kočevskega župana. Počakal bom, kaj se bo zgodilo po državnozborskih volitvah. Prepričan sem, da bo gospod Prebilič postal visoki funkcionar na državnem nivoju, kar je tudi pravilno. Kočevski vplivneži bi ga morali plasirati v državne organe, saj bi imeli tam od njega še večje koristi. Gospod Prebilič je ustrezen, ima znanje in dober nastop. Zasluži si ministrsko funkcijo. Ker se bo župana volilo oktobra, si bom pustil možnosti odprte. Tudi v Kostelu je ogromno možnosti za razvoj in za zdaj bom še počakal z odločitvijo, kje in ali bom kandidiral. V Kostel sem že vložil okoli evrov v razvoj turizma, imam čudovit projekt, pa me niso sprejeli, niso razumeli daljnosežnosti stvari, ki sem jim jih dal v roke. Kostel je neizkoriščeni biser Slovenije in žalostno je, da jim v skoraj 30 letih upravljanja ni uspelo narediti vidnih sprememb Petra Šolar

8 Kočevska Moja občina april Ureditev ceste pri železniški postaji Pomoč pri kritju stroškov E-oskrbe V sredini maja se bodo začela dela za ureditev in premik lokalne ceste mimo železniške postaje v Kočevju, in sicer od priključka na državno cesto pri železniški postaji do podjetja Hydrovod. Premik ceste bo izveden zaradi nove prometne ureditve na območju železniške postaje. Projekt vključuje še ureditev javne razsvetljave, meteorne kanalizacije in posodobitev vodovoda. Dela bodo predvidoma zaključena v roku dveh mesecev, v tem času pa bodo tudi občasne delne in popolne zapore ceste na tem odseku. Za investicijo, ocenjeno na evrov, Občinski svet za mlade Marca je v Turističnem kompleksu Jezero potekala 3. seja občinskega sveta za mlade, ki se je je udeležilo 20 učencev in dijakov oziroma mladih občinskih svetnikov. Svojo nalogo so vzeli nadvse resno in se temeljito pripravili, saj so županu v treh urah zasedanja podrobno predstavili številne predloge in pobude. Občinski svet za mlade je ena od oblik spodbujanja otrok k izražanju lastnih mnenj o vprašanjih, ki jih izberejo sami. V programu ob podpori mentorjev in prostovoljcev sodelujejo učenci in dijaki šol, ki delujejo na območju občine Kočevje. V vsaki šoli učitelji mentorji skupaj z učenci izberejo delegacijo za občinski svet za mlade. Seja poteka na enak način kot dejansko zasedanje Občinskega sveta Občine Kočevje, s predstavitvami predlogov, replikami in glasovanji. Cilj tovrstnih srečanj učencev in dijakov z županom je, da mladi javno spregovorijo, predstavijo svoja mnenja, ideje, dileme o vprašanjih, ki so pomembna v obdobju odraščanja v okolju, kjer živijo, se šolajo in preživljajo prosti čas. Ob tem pričakujejo pozornost tako šolske kot tudi lokalne oblasti, da jim prisluhnejo. Na letošnji seji so mladi skupaj z županom najprej natančno preučili realizacijo sklepov zadnje seje, nato pa nadaljevali s pogovorom o izzivih šolskega sistema. Dotaknili so se aktualnih tematik v naši občini, večji del časa pa namenili konkretnim predlogom. Poudarili so na primer željo po večji vpletenosti mladih v oblikovanje učnih načrtov, osvetlili svoje poglede na izobraževalni sistem in sklenili, da bodo svoje pobude predstavili tudi na državnem nivoju. Na seji so se nato v nadaljevanju sprejeli tudi sklepi, da se ravnateljem oz. ravnateljicam poda pobuda bo denar prispevala Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Občina Kočevje pa bo prispevala okoli evrov za posodobitev vodovodnega sistema. Zaključek gradbenih del na železnici med Kočevjem in Ljubljano je sicer predviden za oktober Foto: arhiv Občine Kočevje glede šolske prehrane, preučijo možnosti za vzpostavitev kolesarnic pri šolah, najde rešitve za več športne ponudbe na jezeru in drugje. Župan jim je tudi zagotovil, da bo občinska uprava še naprej delala na že obstoječem predlogu za družabni prostor v Gaju in da se bo za osnovnošolce tudi letos izvedel ples v KCK. Vaški kal in e-polnilna postaja v Predgradu V Predgradu se bo konec poletja začel projekt Kali danes - za prihodnost, s katerim smo uspešno kandidirali za evropska sredstva. V skladu z odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo projekt Kali danes - za prihodnost sofinanciral Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje in Republike Slovenije v višini EUR ali 71,8 odstotka. Preostala sredstva bosta zagotovila partnerja projekta Občina Kočevje kot vodilni partner in OŠ Ob Rinži. Cilj projekta je ozaveščanje, informiranje in izobraževanje prebivalcev o pomenu varstva in ohranjanja narave; ohranjanje biološke in kulturne raznovrstnosti; vzdrževanje kulturne krajine ter ohranitev kulturne dediščine. Obnova kala v Predgradu bo preprečila izsuševanje in s tem preživetje rastlinskih in živalskih vrst, ki so vezane na vodno življenjsko okolje. Izboljšanje naravovarstvenega statusa kala, aktivnosti partnerske osnovne šole pa bo omogočila nadaljnje ohranjanje te lokalne naravne in kulturne dediščine z izobraževanjem in ozaveščanjem. Ureditev kala bo prispevala k TLORIS TEMELJEV M 1:100 obogatitvi pomembne lokalne (Detajlni načrt temeljev se nahaja v razvojne točke Kulturnega doma Predgrad (nekdanje graščine Načrtu gradbenih konstrukcij) Poljane), kjer imajo streho številne lokalne iniciative. Z obnovo kala, ki je v neposredni bližini Doma, in z aktivnostmi, ki se bodo odvijale v Domu, bo projekt podprl to lokalno razvojno točko. Obisk kala v Občina Kočevje za kakovostnejše življenje prebivalcev omogoča tudi storitve za lajšanje težav invalidov in ostarelih. Občinski svet Občine Kočevje je tako na svoji 34. redni seji marca 2018 sprejel Pravilnik o pomoči pri kritju stroškov socialno varstvene storitve socialnega servisa celodnevne povezave prek osebnega telefonskega alarma. Skrajšano imenovana storitev E-oskrba omogoča aktivno, bolj neodvisno ter varno bivanje na domu vsem, ki potrebujejo podporo pri samostojnem življenju v domačem okolju. Pravilnik omogoča 50 občanom, starejšim od 69 let s stalnim prebivališčem na območju občine Kočevje, pomoč pri kritju stroškov storitve E-oskrba. Ta se odobri na podlagi javnega razpisa, ki bo objavljen na uradni spletni strani Občine Kočevje predvidoma v prvi polovici maja. Storitev E-oskrba, ki jo ponuja Telekom Slovenije, je na voljo v dveh paketih, ki se razlikujeta po opremi in funkcionalnosti osnovni paket in premium paket. Osnovni paket vključuje posebno varovalno enoto z gumbom za klic na pomoč, ki se namesti v stanovanje, in daljinski prožilnik klica na pomoč, ki se uporablja kot zapestnica ali obesek. prvih 6 mesecev od 7. meseca dalje prvih 6 mesecev TELEKOM SLOVENIJE TLORIS POHODNE Predgradu bodo KONSTRUKCIJE obiskovalci M 1:100 lahko povezali z bližnjimi točkami naravne in kulturne dediščine, npr. z arheološkim najdiščem Spaha nad Brezovico, s kalom v Jelenji vasi, OSNOVNI PAKET OBČINA KOČEVJE S pritiskom na gumb se uporabnik prek mobilnega omrežja poveže z asistenčnim centrom, ki mu organizira ustrezno pomoč. Premium paket vključuje sodobno senzorsko opremo in varovalno enoto z gumbom za klic na pomoč, ki se namestita v stanovanju. Če uporabnik potrebuje pomoč, se s pritiskom na gumb na varovalni enoti poveže z asistenčnim centrom, ki mu organizira ustrezno pomoč. Senzorska oprema pa omogoča, da se v asistenčnem centru in pri svojcih sproži obvestilo tudi v primeru, ko uporabnik potrebuje pomoč in ne more sam sprožiti klica na pomoč s pritiskom na gumb. Mesečna naročnina osnovnega paketa znaša 24,40 EUR z DDV, premium paketa pa 36,60 EUR z DDV. Na podlagi Pravilnika se upravičencu pri kritju stroškov storitve E-oskrba odobri pomoč v višini 22 EUR mesečno (največ za 12 mesecev), vendar ne več kot znaša mesečni strošek storitve posameznega upravičenca. Prvih šest mesecev od sklenitve naročniškega razmerja subvencionira storitev E-oskrba tudi Telekom Slovenije v višini 3 EUR. V nadaljevanju je prikaz variant subvencioniranja plačila stroškov E-oskrbe. UPORABNIK VREDNOST NAROČNIŠKEGA PAKETA 3,00 EUR 21,40 EUR 0,00 EUR 24,40 EUR 0,00 EUR 22,00 EUR 2,40 EUR 24,40 EUR TELEKOM SLOVENIJE PREMIUM PAKET OBČINA KOČEVJE UPORABNIK VREDNOST NAROČNIŠKEGA PAKETA 3,00 EUR 22,00 EUR 11,60 EUR 36,60 EUR s Kolpo in drugo turistično ponudbo na območju Poljanske doline in reke Kolpe. Občina bo na podlagi izsledkov projekta ter strokovnih podlag (analiza stanja, smernice za vzdrževanje) pripravila strategijo upravljanja s kali na območju občin Kočevje, Osilnica in Kostel. Projekt se bo izvajal od avgusta 2018 do septembra 2019 Februarja je Občina Kočevje prejela tudi sklep in pogodbo Eko sklada o izplačilu nepovratne finančne spodbude za postavitev polnilne postaje za električna vozila v Predgradu. Sofinancirana bo postavitev postaje v višini do EUR, dela pa bodo izvedena letos. Rubriko Moja občina pripravljajo v kočevski občinski upravi

9 Kočevska Moja občina april Veliko igrišče z umetno travo Občina Kočevje je v drugi polovici aprila začela dela za ureditev nogometnega igrišča z umetno travo. Igrišče v velikosti 97 x 64 metrov bo ponudilo nove možnosti izvajanja športnih aktivnosti v spomladanskih, poletnih, jesenskih in zimskih mesecih, saj je na umetni travi na primer možno tudi pluženje in tako uporaba skozi celo sezono. Novo igrišče bo posledično omogočilo tudi vključevanje v dodatne rekreativne programe, ki bodo preventivno vplivali na počutje in zdravje otrok, mladine in občanov Občine Kočevje. Igrišče z umetno travo se Sredstva za krepitev prepoznavnosti destinacije Kočevsko Občina Kočevje je januarja in marca objavila javni razpis za dodelitev sredstev za nakup ali prenovo zunanje opreme z oznako Kočevsko. Razpis je bil namenjen vsem, ki opravljajo gostinsko dejavnost ali opravljajo dejavnosti s področja turizma. Na prvem razpisu so se razdelila sredstva v višini EUR, ki so jih prejeli Zavod NesseltaL Koprivnik, Beljan in Ars Naturae. Sledil je še drugi razpis, s katerim se je razdelilo na prvem razpisu nerazdeljenih EUR, ki sta jih prejela Nova generacija (Mestna kavarna) in Slaščičarna Medo. S sredstvi ponudnikom pomagamo do novih senčnikov, tend, garnitur miz s klopmi in premičnih panojev, saj je vsa zunanja oprema tudi odraz našega kraja. Naša destinacija, kot jo poznamo v današnji obliki, je nova. Oblikovala se je zaradi slabe ureja na lokaciji, kjer je sicer stalo pomožno igrišče. Zaključek del je predviden konec junija letos. Foto: Zavod Mošnjice Foto: arhiv Občine Kočevje Projekt v vrednosti evrov sofinancirata Nogometna zveza Slovenije in Fundacija za šport. prepoznavnosti. Ker je obisk turistov, če pogledamo samo lanske podatke za Slovenijo, v izjemnem porastu, si prizadevamo, da bi del teh obiskalo tudi naše kraje. To poskušamo doseči z različnimi aktivnostmi, ki jih izvaja Zavod Kočevsko in z investicijami Občine. Hkrati pa smo želeli spodbuditi tudi preostale zasebnike v turizmu. Zato se je oblikovala nova spodbuda, s katero želimo pomagati k izboljšanju prepoznavnosti destinacije in promocije. Ker so delavci v turizmu in gostinci prvi stik s turistom, je zelo pomembno tudi okolje, v katerem se ta stik vzpostavi. Jasno razvidna oznaka Kočevsko, implementirana na zunanji opremi, je lahko odličen pokazatelj lokalne povezanosti, občutka pripadnosti in ne nazadnje informacija o kakovosti, ki jo turist pričakuje pri ponudniku. ZAPORA PARKIRIŠČ MED DRŽAVNO PROSLAVO V četrtek, 26. aprila, bo v Športni dvorani Kočevje potekala državna proslava ob dnevu upora proti okupatorju. Na ta dan v Kočevju pričakujemo številne goste, zato bo občasno nekoliko spremenjen prometni režim na bližnjih cestah, nekatera parkirišča pa bodo zaprta oziroma rezervirana za potrebe izvedbe proslave, in sicer: parkirišče pri športni dvorani parkirišče pri NLB parkirišča pri KCK parkirišče pri Nami (razen z dovolilnicami) parkirišče pri srednji šoli Rožna ulica in Cesta na stadion bosta v popoldanskih urah preurejeni v enosmeren promet z bočnim parkiranjem. Prosimo vas za razumevanje in da v času zapore upoštevate cestnoprometni režim ter navodila policistov in gasilcev. Proslavo z začetkom ob 20. uri lahko v neposrednem prenosu spremljate na Radiu in Televiziji Slovenija. Plačevanje položnic brez provizije V pritličju občinske stavbe je že dobra tri leta in pol na voljo občinska blagajna, na kateri lahko občani plačujete položnice brez provizije. Ker šteje vsak privarčevani evro, je bila ta storitev plačevanja mesečnih stroškov takoj izredno dobro sprejeta. Blagajna je ves čas dobro obiskana, saj na mesečni ravni beležimo plačilnega prometa okrog položnic. V minulem letu smo zabeležili plačilo natančno položnic v skupni vrednosti evrov. Hiter izračun pokaže, da je lahko prihranek na letni ravni precej velik. V povprečju posamezna stranka na blagajni mesečno plača okrog 10 položnic, kar pomeni, da na letni ravni lahko privarčuje okrog 100 evrov, saj provizija na nekaterih drugih plačilnih mestih znaša tudi po 1 evro na položnico ali več. Na blagajni je trenutno možno plačati položnice 29 različnih javnih zavodov in podjetij: DSO Kočevje, Delo, Dnevnik, Elektro Celje energija, Elektro energija, Gen-i, Gimnazija in srednja šola Kočevje, Glasbena šola Kočevje, Hydrovod, Javni zavod za šport, Knjižnica Kočevje, Komunala Kočevje, Ljudska univerza Kočevje, Mastra storitveno podjetje, MIR občin Kočevje, Kostel in Osilnica, OŠ Ljuba Šercerja, OŠ ob Rinži, OŠ Stara Cerkev, OŠ Zbora odposlancev, Pokrajinski muzej Kočevje, Recinko storitve upravnika, SPL; Triglav, zdravstvena zavarovalnica, Vrtec Kočevje, Javni zavod za turizem in kulturo Kočevje, Zdravstveni dom Kočevje, Društvo invalidov Kočevje, Vzajemna zdravstvena zavarovalnica. Blagajna obratuje vsak ponedeljek in petek (od 7.30 do in do 13.30) ter ob sredah (od 7.30 do in do 16.30). Optika Preskar Ribnica ŠkrabËev trg 20, 1330 Ribnica T: , Rubriko Moja občina pripravljajo v kočevski občinski upravi

10 Kočevska Moja občina april Razstava o R. E. Petschetu gostovala v Špitalu ob Dravi Razstava Roman Erich Petsche in njegova Kočevska je od 16. do 29. marca 2018 gostovala v Galeriji Porcia v Špitalu ob Dravi. Na ogled je bil del njegovega slikarskega opusa iz zbirke Pokrajinskega muzeja Kočevje in Gottscheer Gedenkstätte Gradec/Graz. Kot je v katalogu razstave zapisal Mihael Petrovič ml., je bil Roman Erich Petsche precej več kot slikar in grafik. Bil je kompleksna osebnost številnih darov, predvsem pa mož globoke in iskrene človečnosti. Za svojo nesebično pomoč med 2. svetovno vojno, ko je v Novem Sadu rešil dve deklici pred deportacijo v taborišče, je vpisan tudi na seznam Pravičnikov med narodi. To sporočilo je bilo ob odprtju razstave podano tudi našim prijateljem v pobrateni občini Špital ob Dravi. Roman Erich Petsche je bil sicer kot Sopotniki v Kočevju Nove klopi v mestu Letos bomo v mestu zaradi dotrajanosti opreme zamenjali nekaj klopi. Tri območja z različnimi kompleksi urbane opreme Kočevarka pa bodo še dodana za dokončanje ureditve otroškega igrišča Gaj. Dotrajana urbana oprema bo zamenjana na Trgu sv. Jerneja, pri otroškem igrišču v Podgorski ulici, pri otroškem športnem igrišču v UHM, v sklopu delne prenove pa tudi na mestni ploščadi. V Gaju bo dodanih še nekaj klopi in miz, ki bodo omogočale boljši obisk igrišča ter spremljanje otrok med igro. Klopi so oblikovane in izdelane v Kočevju, oblikovali pa so jih prebivalci naše občine. Zavod Sopotniki, brezplačni prevozi za starejše, v sodelovanju z Občino Kočevje delujemo v Kočevju od 1. februarja. V dveh mesecih smo kočevski Sopotniki opravili več kot 100 prevozov in prevozili več kot km. Pridobili smo 64 uporabnikov, ki jim pomoč zagotavlja 17 aktivnih prostovoljcev. Ti nesebično vsak dan od ponedeljka do petka nudijo pomoč starejšim občanom. Naši uporabniki so za prevoze zelo hvaležni, in to nam velikokrat pokažejo. Zahvalijo se nam s čokolado, kavo, nekateri celo z donacijo ali preprosto z besedo: "Hvala, zelo ste prijazni". To ogromno pomeni, saj Sopotniki takrat vemo, da smo delo dobro opravili. Uporabniki storitev uporabljajo predvsem za preglede pri zdravniku, za nakupe v trgovinah in za nekatere druge opravke. Radi bi se zahvalili osebju v Zdravstvenem domu Kočevje, ki nas na željo uporabnikov pokličejo in nas obvestijo, ko je gospod ali gospa končal/a in da jih lahko pridemo iskat. To nam veliko pomeni, saj veliko starejših občanov nima mobitela in nam na ta način poenostavijo delo. Foto: Tanja Štajdohar Foto: arhiv Občine Špital ob Dravi Foto: arhiv Zavoda Sopotniki 5. aprila smo v okviru nacionalne prostovoljske akcije, ki jo organizira Slovenska filantropija (krovna slovenska prostovoljska najstarejši izmed sedmih otrok rojen leta 1907 v Schleimerjevi gostilni, sedanjem Trgu zbora odposlancev 68. Na odprtju razstave so bili prisotni generalni konzul RS v Celovcu Milan Predan, mestna svetnika Špitala ob Dravi Franz Eder in Christian Klammer, župan občine Baldramsdorf Heinrich Gerber, eden od pobudnikov za pobratenje občin Karl Anderwald, predstavniki Gottscheer Landsmannschaft Celovec/Klagenfurt, predsednica društva Gottscheer Gedenkstätte Gradec/Graz Renate Fimbingeridr. Odprtja razstave so se udeležili tudi župan občine Kočevje dr. Vladimir Prebilič, direktorica občinske uprave Lili Štefanič, direktorica Pokrajinskega muzeja Kočevje in kuratorka razstave Vesna Jerbič Perko ter avtor kataloga razstave Mihael Petrovič ml. organizacija), tudi v Kočevju organizirali Dan za spremembe. Letošnji 9. Dan za spremembe je potekal z motom Povezujemo skupnost. Vsem uporabnikom smo v znak spoštovanja in medgeneracijskega povezovanja poslali slovensko ljudsko pravljico Pšenica, najlepši cvet. Pravljica ima sporočilo, da so starejši pomemben del družbe, ki lahko z modrostjo življenjskih izkušenj pripomorejo k reševanju marsikatere uganke in težave. Kot pravi kraljevič v pravljici: "Meni si odprl oči. Spregledal sem in spoznal, kako potrebne so nam modrost, izkušenost in znanje starih ljudi, čeprav ne morejo več delati. Od danes naprej naj velja: vsak naj se do starih ljudi spoštljivo obnaša!" Sopotniki vsem želimo poguma, da bi bil vsak dan dan za spremembe. Anita Rauh Brezplačen prevzem odpadne silažne folije Občina Kočevje v sodelovanju s Komunalo Kočevje poziva vse kmete, predstavnike lovskih družin in lovišč s posebnim namenom ZGS na področju občine, da v Zbirni center Mozelj dostavijo odpadno silažno folijo, tako silažnih bal (čisto, brez mrežic) kot tudi odpadno črno silažno folijo. Akcija bo potekala ob delovnikih do 31. maja, in sicer od 7. do 14. ure. Prevzem je brezplačen. O prevzemu, količinah in poreklu odpadne folije se bo vodila evidenca, na podlagi katere bodo kmetje in lovci lahko pridobili evidenčne liste o oddanih količinah odpadle silažne folije. Vljudno vabljeni! Poziv uporabnikom občinskih zemljišč Občina Kočevje je pristopila k ureditvi evidence uporabnikov občinskih zemljišč. V ta namen pozivamo vse občane, ki uporabljajo občinska zemljišča v kmetijske ali druge namene in nimajo urejenega najemnega razmerja, da se čim prej zglasijo na Občini Kočevje, da se dogovorimo o nadaljnjih postopkih oziroma možnosti najema zemljišč. Kontaktna oseba za več informacij je Ana Adamič: ana.adamic@kocevje.si, tel. št.: Rubriko Moja občina pripravljajo v kočevski občinski upravi

11 Kočevska Izza kulise april Veliko je bilo narejenega, a pol poti bo še treba prehoditi Mandat občinskega sveta se počasi izteka. Za nami so štiri leta, ki so na vsakega od nas pustila različne vtise. A splošna ocena, ki jo slišimo tako od bližnjih kot tudi od veliko prebivalcev Kočevja, je dobra. Kočevje je v tem mandatu zagotovo stopilo na novo pot, pot, ki vodi k prepoznavnosti v regiji, državi pa tudi širše. Smo na poti uspeha na številnih področjih: kulturnem, gospodarskem in če hočete, tudi političnem. Svetniki stranke Socialni demokrati smo ponosni, da smo v tem mandatu tvorno sodelovali tako v občinskem svetu kot s podžupanom iz vrst SD, in čeprav v opoziciji, tudi sami veliko pripomogli k tem uspehom. Na področju kulture je bilo v Kočevju narejenega ogromno. Že pri delu z mladimi se opaža, da ti z velikim interesom in zavzetostjo sodelujejo pri najrazličnejših projektih. Kočevje postaja prepoznano po različnih dogodkih, kot so: Tematsko leto (letos je to kočevska = ogrlica kultur 2018), Deklica s piščalko, RTM Kočevska 2 ipd. Ne nazadnje je žirija vizionarsko ocenila in v letu 2017 podelila nagrado deklica s piščalko pesniku in dramatiku Borisu A. Novaku, ki je leto dni pozneje prejel tudi Prešernovo nagrado. Poleg teh dogodkov je še kopica drugih, ki jih izvajajo razna društva in organizacije in ti presegajo vsa pričakovanja. Tudi na gospodarskem področju presegamo pričakovanja in predvidevanja. Ne samo s prihodom Yaskawe, tudi sicer se gospodarstvo prebuja. Manjša podjetja postajajo prepoznavna, ustanavljajo se nova, srednja in večja podjetja se širijo, obetajo se nova delovna mesta. Veliko je posameznikov, ki imajo dobre ideje in pri tem jih naša občina podpira tako s finančnimi olajšavami kot spodbudami. Na političnem področju smo vsi svetniki v tem mandatu dokazali, da lahko presežemo ideološka razhajanja in sodelujemo tam, kjer je interes širok in pomemben za širši krog ljudi. Razna nesoglasja in nestrinjanja premagujmo na usklajevanjih z veliko stopnjo politične in splošne kulture. Zaradi tega so tudi uspehi prepoznavni. Kako naprej? Pred vrati so državnozborske volitve in stranki Socialnih demokratov se obeta dober uspeh. Glede na prehojeno pot in prihodnje projekte, ki jih načrtujemo v Občini Kočevje, smo nekako na pol poti do korenitih sprememb na bolje. Zato je zdaj še posebej pomembno, da ima Kočevje svojega predstavnika v državnem zboru, ki bo aktivno sodeloval z lokalno skupnostjo in načrtovane projekte predstavljal na ustreznih državnih nivojih. Predrag Bakovič Obisk poslanca Žana Mahniča v Kočevju V zadnjih nekaj letih smo v OO SDS Kočevje namenili precej časa predlogom glede reševanja problematike mladih v občini Kočevje in državi. Tudi sam sem podal nekaj predlogov, kaj bi bilo treba narediti, da bi se stanje izboljšalo tako na sejah občinskega sveta kot tudi na usklajevanjih. Problem je nastala, ker ni bilo podpore vladnih strank, ki niso prisluhnile in v tem mandatu niso izpeljale potrebnih reform. Zaradi razmer, ki jih imamo mladi, sem v Kočevje povabil najmlajšega poslanca v DZ Žana Mahniča, da nam predstavi predloge, ki smo ji predlagali kot opozicijska stranka na področju mladih; vlada za naše predloge ni imela posluha in so jih kar po hitrem postopku zavračali. Žanu se še enkrat zahvaljujem, ker je prišel v Kočevje, kjer sva gostovala na lokalnem radiu, in je tudi prisluhnil problematiki, ki jo imamo v Kočevju in vsej državi. Ker sva imela enotno mnenje, da bo treba v naslednjem mandatu pošteno zavihati rokave in izpeljati ukrepe, da bodo mladi v tej državi in v občini zadovoljni. Prvi korak k temu je, da je mlade treba spodbuditi, da gredo na volitve in volijo. Dal mi je tudi podporo za državnozborske volitve. Menim, da je to tako, kot če napišeš loto listek Boljši pogoji za naše najmlajše in potem čakaš, ali bodo tvoje številke izžrebane. Enako je na volitvah: če voliš za nekoga, potem ga tudi bolj podrobno spremljaš, če lota ne igraš, po vsej verjetnosti ne boš šel gledati, katere številke so bile izžrebane. V odboru in v programu stranke stremimo k temu, da se položaj mladih izboljša, zato od njih pričakujemo, da se za svoje pravice borijo in pokažejo, da želijo in hočejo, da bo njihovo življenje v prihodnosti boljše. Velikokrat sem omenjal, da sem povezovalen. Na zadnji seji sem ponovno podprl predlog, ki je prišel iz vrst druge stranke. Bil je dober Delež otrok, ki so vključeni v vrtec, se iz leta v leto povečuje. Povečanje vpisa in seveda tudi gradnja novega vrtca je bila ena od točk programa liste Moje Kočevska na lokalnih volitvah Zavedamo se namreč, da ravno najmlajši, ki predstavljajo naše prihodnje generacije, v vrtcu preživljajo občutno več časa, kot so ga generacije pred desetletjem. V teh zgodnjih razvojnih obdobjih je zato vrtec eno pomembnih vplivnih okolij za otrokov celostni razvoj. Še posebej pomemben pa je vrtec za tiste otroke, ki prihajajo iz socialno-ekonomsko manj spodbudnega družinskega okolja. Moja Kočevska je zato aktivno sodelovala pri predlogu nastajanju novega vrtca in v celoti podprla gradnjo 16-oddelčnega vrtca, ki bo izvedena po modelu javno-zasebnega partnerstva. Občina Kočevje je kot ustanoviteljica Vrtca Kočevje dolžna zagotavljati ustrezno mrežo vrtcev ter ustrezne prostorske pogoje za izvajanje dejavnosti v skladu s predpisi. Dejstvo je, da se Vrtec Kočevje sooča tako s pomanjkanjem prostora kot tudi neizpolnjevanjem pogojev minimalnih standardov za delovanje obstoječega Vrtca Kočevje, z dotrajanimi in pomanjkljivimi površinami in nezadostnimi kapacitetami za izvajanje predšolske vzgoje. Obstoječi enoti vrtca, enota Čebela in enota Kekec, ne zagotavljata primernih prostorov za izvajanje programov predšolske vzgoje, na kar nas opozarjajo pristojne inšpekcijske službe pa tudi starši. Moja Kočevska je tudi podprla predlog za izvedbo projekta po modelu javno-zasebnega partnerstva, saj je glede na razpoložljive vire v občinskem proračunu to edina možna izvedljiva varianta za doseganje ciljev projekta. V tem in sem ga z veseljem podprl ter ga bom tudi podpiral v prihodnje. Vsem nam mora biti cilj, da se stanje v občini izboljša in da pridobimo del zemljišč, ki so v lasti države, v upravljanje, ker lokalna skupnost najbolj pozna potrebe in stanje. V prejšnjih mandatih je bilo v Kočevju veliko izgubljenega. V teh preteklih letih smo se veliko naučili, kaj pomenita enotnost in dobra klima v občinskem svetu. V tem mandatu se je ogromno naredilo, kar je bilo prej v 20 letih izgubljenega, in verjamem, da bomo s skupnimi močmi gradili naprej svojo občino, da se bo razvijala tako, kot se je v tem mandatu, primeru bi morala občina z zasebnim partnerjem v konkurenčnem dialogu doseči nižjo vrednost uporabnine, kar bi nekoliko znižalo odlive iz proračuna za naslednjih 15 let. Zgornja meja višine projekta znaša EUR z DDV. S skupnimi močni so svetniki in svetnice omogočili, da se projekt hitro razvija. Do 25. maja je tako odprt razpis oz. natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve izgradnje vrtca, s katerim bomo prihodnjim generacijam zagotovili prijazen prostor, ki bo poleg nemotenega vzgojno-varstvenega in in da bomo imeli poslanca, ki bo povezovalen, ki bo sodeloval z županom in omogočil, da bodo predlogi iz Kočevja prišli v parlament in bili tudi potrjeni. V kočevski občini je še veliko neizkoriščenega potenciala, samo prave ljudi je treba imeti na pravih položajih in spremembe na pozitivno se bodo zgodile. Sam veliko časa preživim med ljudmi in vidim, kje so težave. Te težave želim tudi rešiti, kolikor je v moji moči, z vašo pomočjo mi jih bo zagotovo uspelo. Vabljeni k spremljanju naše spletne strani in našega program na spletni strani Luka Bubnjić izobraževalnega procesa ponujal kakovosten prostor za druženje in igro. Vzporedno potekajo aktivnosti za pridobitev zasebnika, ki bo vrtec izgradil, občina pa bo z njim sklenila 15-letno najemno pogodbo. Kot smo si zastavili, naj bi nov vrtec na občinskem zemljišču ob občinski stavbi in za zdaj še delujoči vrtec Čebelica odprli najpozneje spomladi S tem bo rešen velik del skrbi vseh nas, ki si zavzemamo, da bi otroci lahko svoje rosno obdobje brezskrbno preživljali v primernih prostorih. Lilijana Štefanič Zakaj je nujna politična stabilnost? Prihodnji mesec se bomo državljani odločali, komu bomo podelili mandat za vodenje države za naslednja štiri leta. Ob poplavi vrste neizvedljivih, a ušesom prijaznih obljub bi rad izpostavil osnovno vrednoto, ki v mednarodnem ekonomskem in tudi političnem prostoru nekaj šteje. To je politična stabilnost. Zanjo morajo biti izpolnjeni nekateri pogoji. V prvi vrsti politične stabilnosti ne more biti, če ključni politični dejavniki na svoja pleča ne sprejmejo bremena odgovornosti za splošen razvoj države in raje sledijo svojim partikularnim interesom in interesom vplivnih interesnih skupin. Rekoč: samo, da sem v vladi, drugo me ne zanima. Kaj pomeni politična stabilnost in njene dobre posledice, lahko prikažemo z dvema uspešnima projektoma. Najprej naša Kočevska. Pred nastopom mandata leta 2014 je bilo stanje v občinskem svetu takšno, ki je skoraj popolnoma blokiralo naše razvojne potenciale. Izigravanje, nespoštovanje dogovorov, izsiljevanje za doseganje osebnih interesov, onemogočanje župana in občinske uprave. Vse to je občino kot celoto ohranjalo v pat poziciji. Mandat pa prikazuje popolnoma drugačno sliko. Ne le da ni bilo več 'resničnostnega spektakla' na sejah občinskega sveta, ampak se je dogajalo to, da je bil občinski svet čedalje bolj enoten tudi v zahtevnih vsebinskih odločitvah. Vodstvu občine ni bilo več treba trpeti političnih nesoglasij in je lahko v miru delalo na razvojnih projektih. Že samo ena manjša težava bi lahko pomenila resno nevarnost, da pomembna gospodarska investicija ne pride v Kočevje. Kako pomembna je politična stabilnost, slišimo tudi zdaj, ko se visoki predstavniki Yaskawe zanimajo za politično prihodnost občine Kočevje. In državni nivo. Pred letom 2014 so prejšnje vladne garniture že klicale na pomoč 'trojko', ker enostavno same niso imele niti znanja, želje in poguma narediti, kar je storila dosedanja vlada. Nekateri se posmehujejo, češ, pa saj gospodarski razcvet nima nobene veze s politiko. Ravno obratno: politična stabilnost in vloga predsednika vlade tudi v funkciji gospodarske diplomacije sta odprli vrata številnim investicijam. Tudi Yaskawi in Magni. Politična stabilnost, stabilizacija javnih financ in posledično ugodnejše finančne bonitete države so dale signal tujemu kapitalu, ki je zaznal priložnost za investicije. Za politično stabilnost pa so potrebni modrost, vztrajnost in tudi kakšen korak nazaj v koalicijskem vladanju. Predsednik vlade dr. Miro Cerar je večkrat dal prednost ravno politični stabilnosti, ker v poslovnem svetu šteje samo to. Zato o naši skupni in osebni prihodnosti razmišljajmo in odločamo trezno: kdo je sposoben vzdržati politično stabilnost oziroma drugače: kdo je v preteklosti že imel priložnost in je zavozil zaupanje in skoraj tudi državo. Pameten kmet vlečnega konja ne menja, ampak dobro skrbi zanj. Če želimo napredek Kočevske in Slovenije, potrebujemo naslednja leta še en mandat dr. Mira Cerarja. Božidar Peteh

12 Kočevska Aktualno april Reorganizacija centrov za socialno delo: Na teren, bližje k ljudem Socialna problematika, stiske in težave ljudi zahtevajo strokovno, hitro in učinkovito pomoč ter podporo v okviru javne službe. Z reorganizacijo centrov za socialno delo MDDSZ odpravlja slabosti in pomanjkljivosti trenutne ureditve. Reorganizacija vključuje tri spremembe: uvedbo informativnega izračuna, socialno aktivacijo in novo organizacijsko strukturo. Z reorganizacijo se uvajajo rešitve, ki prinašajo predvsem koristi uporabnikom storitev centrov za socialno delo po vsej Sloveniji. Z informativnim izračunom bodo postopki bolj pregledni Z reorganizacijo se uvaja novost: informativni izračun, ki bo povečal transparentnost odločanja o pravicah iz javnih sredstev. Tako bodo upravičenci do pravic in subvencij že pred koncem postopka obveščeni o podatkih, s katerimi razpolaga center za socialno delo in nameravano odločitvijo. Informativni izračun bo veljal kot začasna odločitev centra za socialno delo, ki bo, če se uporabnik z njo strinja, avtomatsko postala končna odločba. Če uporabnik na informativni izračun poda ugovor, bo izračun pregledala pristojna služba centra za socialno delo in izdala odločbo. Informativni izračun bo v uporabi pri vseh pravicah iz javnih sredstev. Pri vseh letnih pravicah iz javnih sredstev se bodo informativni izračuni izdajali avtomatično, enkrat letno. Tako bo uporabnik dolžan podati vlogo samo za prvo uveljavljanje, potem bo sistem avtomatično enkrat letno preveril izpolnjevanje pogojev za nadaljnje prejemanje pravice. Centri za socialno delo bodo informativne izračune začeli izdajati To je tudi presečni datum, ko strankam za nadaljnje prejemanje letne pravice ne bo več treba oddajati vlog, ampak bo center za socialno delo sam po uradni dolžnosti izvedel postopek preverjanja tistih letnih pravic, ki se iztečejo v konkretnem mesecu. S pa bodo centri za socialno delo prešli na masovno izvajanje avtomatičnega informativnega izračuna za vse prejemnike/družine z odobrenimi letnimi pravicami, kar prinaša popolno avtomatično podaljševanje letnih pravic enkrat letno v jesenskem času. Socialna aktivacija bo izboljšala skrb za dolgotrajno brezposelne Projekt socialne aktivacije predstavlja celovit pristop, ki naslavlja problematiko dolgotrajno brezposelnih oseb in dolgotrajnih prejemnikov denarne socialne pomoči. Namen socialne aktivacije je prepoznavanje, usmerjanje, motiviranje vključevanje ter spremljanje v socialno aktivacijo vključenih oseb. Poleg tega je namen tudi podpreti vključene v socialno aktivacijo pri njihovi reaktivaciji, integraciji v različne družbene sisteme ter posledično ponovno vključiti na primarni, sekundarni in terciarni trg dela. Projektne aktivnosti sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz sredstev Evropskega socialnega sklada za obdobje od do Nova organizacijska struktura stremi k izboljšanju storitev za uporabnike Reorganizacija uvaja novo organizacijsko strukturo centrov za socialno delo, s čimer se bo izboljšala njihova dostopnost in povečala kakovost storitev za uporabnike. Z novo organizacijsko strukturo bomo poenotili delovanje centrov za socialno delo in poenostavili upravne postopke. Centri za socialno delo na lokalnem nivoju še naprej ostajajo osrednja strokovna institucija na področju socialnega varstva. Z reorganizacijo ustanavljamo 16 novih centrov za socialno delo. Iz obstoječih 62 centrov za socialno delo se oblikuje 63 enot centrov za socialno delo (do zdaj največji Center za socialno delo Maribor se bo preoblikoval v dve enoti), ki bodo ohranili svojo avtonomnost. Takšna organizacija omogoča več časa za terensko delo, saj bodo posamične enote centrov za socialno delo razbremenjene administrativno upravnih postopkov. Z uvedbo nove organizacijske strukture se bo na ravni novoustanovljenega centra za socialno delo organizirala skupna splošna služba, služba za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev in skupna strokovna služba, ki bo vključevala službo za koordinacijo in pomoč žrtvam. Predvideva se, da bo znotraj skupne strokovne službe delovala tudi mobilna strokovna enota, ki jo bodo sestavljali strokovnjaki različnih profilov (psiholog, pravnik, specialni pedagog itd.) in bo na voljo vsem enotam znotraj območnega centra za socialno delo. Enote centrov za socialno delo bodo delovale kot vstopna točka za vse pravice uporabnikov in bodo še naprej izvajale strokovne naloge, socialno varstvene storitve, javna pooblastila in različne socialno varstvene programe. Na enotah bodo še naprej sprejemali ter odločali o denarni socialni pomoči, varstvenem dodatku, subvenciji najemnine, pravici do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, pravici do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, otroškem dodatku, če se istočasno vodi postopek o pravici do denarne socialne pomoči, pravicah iz starševskega varstva in družinskih prejemkih. Z reorganizacijo centrov za socialno delo se tako ohranjajo prednosti obstoječe organizacije centrov za socialno delo, in sicer obstoječe lokacije centrov za socialno delo, ki omogočajo neposredno dostopnost uporabnikom; poznavanje situacije uporabnika, poznavanje družine; hitro reagiranje v primeru, ko je treba. Reorganizacija centrov za socialno delo bo uporabnikom prinesla številne koristi. Različne metode dela in strokovnjaki s specifičnimi znanji bodo poskrbeli, da bodo storitve za uporabnike dostopne po enakem standardu za vse. Z reorganizacijo centrov za socialno delo te približujemo uporabnikom in se resnično vračamo nazaj na teren, kar poudarja tudi geslo reorganizacije: Na teren, bližje k ljudem. Centri za socialno delo bodo v skladu z reorganizacijo zaživeli MDDSZ Mestni zajtrk 2,80 Mestna malica 4,50

13 Kočevska Aktualno april Intersocks gradi novo tovarno Mednarodno podjetje za proizvodnjo nogavic Intersocks je v Kočevju začelo graditi novo tovarno. V njej stala bo tik poleg nekdanje hale Mostovne bodo imeli tudi prvo pletilnico v Sloveniji. Naložba je v prvem delu ocenjena na 4 milijone evrov. Intersocks, ki je pred dvema letoma v halo nekdanje Mostovne preselil skladišče, letos pa še nekaj pisarn, bo kljub 3540 kvadratnim metrom novih površin zadržal 'stare' prostore. "Poleg pisarn, ki smo jih že preselili na Reško 29, bomo sem preselili še pisarne za tehnično ekipo. Del ekipe pa bo ostal na lokaciji Reška cesta 14," pravi direktor podjetja Marjan Kočila. Investicija, ki jo je napovedal že na lanskem kariernem sejmu, je prelomna za družinsko podjetje, ki je v Kočevje prišlo leta "Gre za velik korak, saj bomo imeli v Sloveniji celovito proizvodnjo, to je od pletenja do pakiranja nogavic." Tovarna naj bi bila zgrajena do oktobra, s poskusno proizvodnjo pa bodo začeli mesec dni pozneje. Stoodstotne kapacitete naj bi dosegli naslednje leto. Podjetje sicer letno izdela 20 milijonov parov nogavic. "Izdelujemo športne nogavice z dodano funkcijo. V tem času smo razvili ogromno kakovostnih izdelkov, ki jih uporabljajo v več kot 60 državah sveta. Delamo za pomembne svetovno znane znamke, razvili pa smo tudi znamko BRBL, ki nosi pečat okolja, v katerem izdelki nastajajo. S ponosom jih prodajamo in ponujamo po vsem svetu," je pojasnil Kočila. Deset centov od prodaje vsakega izdelka znamke BRBL namenijo organizaciji World Animal Protection. Intersocks je že začel zaposlovati in izobraževati nekatere ključne kadre, v naslednjih letih pa naj bi zaposlil večje število ljudi. Podjetje v skupini zaposluje okoli 175 oseb, med katerimi pa, kot pojasnjuje Kočila, niso všteti proizvodni delavci. V partnerskih šivalnicah naj bi bilo zaposlenih še okoli 100 ljudi. Intersocks je leta 1979 v Trstu ustanovil Dé Louis Hurwits, tekstilni inženir iz Nizozemske. Pozneje so se preselili v italijanski Belluno. Vsi trije njegovi otroci so vpeti v delovanje podjetja, hči Debby Hurwits pa je poleg Marjana Kočile tudi direktorica podjetja. Petra Šolar RC Kočevje Ribnica del sistema SPOT V okviru podpornih storitev države za poslovne subjekte se uvaja nov nacionalni sistem sistem SPOT. Gre za vladni strateški razvojni projekt, ki se bo izvajal v okviru štirih ravni: portal SPOT, SPOT Registracija, SPOT Svetovanje in SPOT Global, katerega del je tudi RC Kočevje Ribnica, d. o. o. Pod okrilje Slovenske poslovne točke prehaja dosedanji sistem VEM (točke VEM in portal e-vem). Projekt SPOT, Slovenska poslovna točka sofinancirata Republika Slovenija in Evropski sklad za regionalni razvoj. Portal SPOT Portal SPOT (spot.gov.si) je uradno spletno mesto sistema SPOT (dosedanji portal e-vem). SPOT Registracija SPOT Registracija so fizične točke (dosedanje točke VEM), kjer uporabnik lahko opravi postopke registracije podjetja in druge elektronske postopke prek portala SPOT (dosedanji portal e-vem) s pomočjo referenta. SPOT Svetovanje Tretji nivo sistema SPOT predstavlja 12 regijskih točk SPOT Svetovanje, ki poleg pomoči pri registracijskih postopkih in elektronskih postopkih prek portala SPOT ponujajo tudi strokovno pomoč svetovalcev v obliki informiranja, svetovanja, organizacijo delavnic in usposabljanj, izmenjave dobrih praks, odpiranje poslovnih priložnosti, animiranje lokalnega okolja SPOT Global Krovno vlogo v sistemu SPOT bo pod imenom SPOT Global na četrtem nivoju prevzela javna agencija SPIRIT Slovenija. Njena glavna naloga bo pomoč večjim domačim in tujim investitorjem ter nudenje obogatenega nabora storitev s področja internacionalizacije in tujih investicij za izvoznike in investitorje. Storitve točke SPOT Svetovanje podjetnikom v regiji ponuja točka SPOT Svetovanje Jugovzhodna Slovenija, ki ima sedež na Ljubljanski cesti 26 v Novem mestu in jo sestavljajo konzorcijski partnerji: Razvojni center Novo mesto, d. o. o., RC Kočevje Ribnica, d. o. o., RIC Bela krajina in OOZ Novo mesto. Po predhodnem dogovoru lahko določene storitve koristite tudi na sedežu Razvojnega centra Kočevje Ribnica v Kočevju ali pa na sedežu svojega podjetja. Poleg tega je RC Kočevje Ribnica, d. o. o., tudi fizična točka SPOT Registracija (dosedanja točka VEM), ki je za vas še vedno v Kočevju, na naslovu: Trata XIV 6a. Mašenjka Hvala 335 otrok med stroji in delavci Kočevska podjetja so v šestih dneh razkazala svojo delovne procese ljudem. V naboru podjetij, ki so skupaj s Podjetniškim inkubatorjem Kočevje pripravila oglede, so se znašli tako največji zaposlovalci na Kočevskem, npr. Itas-CAS, Intersocks in Kolektor Sikom, kot tudi manjši podjetniki, denimo Kmetija Kocjančič. V sklopu Dnevov odprtih vrat kočevskih podjetij, ki so potekali med 19. in 26. marcem, so 18 podjetij spoznavali tudi najmlajši. Ker zaposleni v Inkubatorju menimo, da so šoloobvezni otroci najpomembnejše občinstvo, smo šole o dogodku začeli obveščati že preteklo leto. Interes za obiske podjetij so izkazale tri osnovne šole ter Gimnazija in srednja šola Kočevje. Zaradi povečanega interesa šol smo za učence in dijake organizirali posebne termine in jih razdelili na manjše skupine. S tem smo zmanjšali motenje podjetij pri njihovem delovanju. Šolam smo dali na izbiro določen nabor podjetij, ki so bila lokacijsko relativno blizu, saj je odsotnost učencev od pouka časovno omejena. Na vseh ogledih je bil prisoten vsaj eden od zaposlenih na Podjetniškem inkubatorju Kočevje, ki je obiskovalce sprejel in pomagal pri vzdrževanju discipline med ogledi. V dveh dneh je podjetja obiskalo skupaj 181 učencev Foto: Adem Ibrahimović osnovnih šol in 154 dijakov edine kočevske srednje šole. Letos smo zabeležili nekoliko manjši obisk občanov, kar je delno mogoče pripisati izjemno hladnemu vremenu. Dnevov odprtih vrat so se udeležile le štiri brezposelne osebe. Zanimivo bi bilo ugotoviti, zakaj se je obiskov udeležilo tako majhno število ljudi brez zaposlitve, čeprav smo pri organizaciji dogodka ves čas tesno sodelovali z Zavodom RS za zaposlovanje, ki je o dogodku obveščal po vseh svojih komunikacijskih kanalih. Pohvalno je, da so zaposlene na Zavodu obiskale večino podjetij in navezale bolj osebne stike z odgovornimi osebami. Vlado Komljenovič TRADICIONALNA KITAJSKA MEDICINA BLAŽ ABRAHAMSBERG Vzemimo si čas za svoje zdravje in dobro počutje. TUI NA trad. kitajska terapevtska masaža ŠPORTNA MASAŽA REFLEKSNA MASAŽA (se dela na stopalih) ANTISTRESNA - SPROSTILNA MASAŽA AKUPRESURA diagnostika je brezplačna Informacije in naročanje: gsm , Blaž Abrahamsberg s. p., Tomšičeva 13, Kočevje DARILNI BONI Dobite jih v Mestni cvetličarni, Reška cesta 10A

14 Kočevska Zdravje april Tihi ubijalec ali visok krvni tlak Krvni tlak je sila, s katero kri pritiska na stene žil, ko teče po njih. Po priporočilih naj sistolični ali zgornji krvni tlak ne presega 130 milimetrov živega srebra tlaka ter diastolnični ali spodnji krvni tlak ne presega 85 milimetrov živega srebra. Pri telesnih naporih ali kadar je oseba v stresu, se krvni tlak normalno poviša. Kadar je tlak povišan brez kakšnega posebnega razloga, je to lahko znak, da gre za hipertenzijo ali povišan krvni tlak. Vzroka za kronično visok krvni tlak večinoma ni mogoče najti. V 95 odstotkih gre za esencialno hipertenzijo. Lahko gre za dedno nagnjenost posameznika ali se razvije zaradi nezdravega življenjskega sloga. Vzrok za nastanek hipertenzije je pogost prevelika telesna teža, nezmerno pitje alkoholnih pijač, preslana ali premastna prehrana in nenehno stresno življenje. Poudarimo, da že rahlo povišan krvni tlak, ki je prisoten dlje časa, lahko povzroči posamezniku hujše zdravstvene težave. Povzroči lahko bolezni srca ali žil (na primer angino pektoris), srčni infarkt, možgansko kap, poškodbe ledvic, hude probleme z očmi in tudi težave s cirkulacijo krvi. Že samo malo Foto: Marko Vovk povišan krvni tlak pomeni 1,5-krat večje tveganje za možgansko kap. Povišan krvni tlak se ugotavlja z relativno preprostim merjenjem. Problem je, da večina ljudi s hipertenzijo nima prav nobenih težav in si zaradi tega ne izmeri krvnega tlaka. Oseba s hipertenzijo se praviloma dobro počuti, je vitalna in navadno prekipeva od energije. Le redki med njimi se pritožujejo zaradi glavobolov in motenj vida. Zato ni čudno, da hipertoniki ne čutijo potrebe po zdravljenju te bolezni. Ker se bolezni srca in ožilja začnejo pogosteje pojavljati pri moških po 40. letu starosti, se priporoča pri moških po tej starosti izmeriti krvni tlak vsaj enkrat na leto ter pri ženskah z nastopom menopavze. Merjenje tlaka doma je zelo priporočljivo, ker je izmerjen tlak odvisen od zunanjih dejavnikov in že sam prihod v ambulanto osebnega zdravnika je pogosto vzrok, da tlak poskoči. Pri merjenju doma je treba spoštovati nekatere standardne postopke: pred meritvijo se je treba umiriti, pol ure pred meritvijo ne pijemo kave ali alkoholnih pijač, ne kadimo, nekaj minut mirno sedimo, roka mora biti podprta in ne sme viseti ob telesu, mišice morajo biti sproščene. Nato prvič izmerimo krvni tlak. Enkratna meritev ni dovolj. Spustimo zrak iz manšete, počakamo minuto ali dve in še enkrat izmerimo. Največkrat je druga meritev nižja, in ta je prava. Res pa je, da vsakič, ko tlak izmerimo, dobimo drugačne številke, vendar s tem ni nič narobe, saj se tlak spreminja od utripa do utripa in ne od minute do minute. Svetovni dan hipertenzije praznujemo 17. maja, vendar že od preteklega leta celoten mesec maj posvečamo merjenju krvnega tlaka. Ob teh priložnosti tudi v ZD Kočevje izvajamo dodatne meritve krvnega tlaka in krvnega sladkorja ter v ta namen pripravimo stojnice. Letos načrtujemo stojnico v Zdravstvenem domu Kočevju v čakalnici laboratorija med 7. in 11. uro ter na tržnici v sredo, , med 9. in 12. uro. Vabljeni vsi, ki vam je mar za zdravje! Marija Kobe Prodorna okrogla miza o nujnosti pridobitve centrov za duševno zdravje v Kočevju Kako ti je pri duši? Kako bi odgovorili na tako vprašanje, če bi vam ga na primer nekdo danes zastavil? Bi odgovorili z narejenimi, tisočkrat ponovljenimi frazami super, cool, odlično, ne more biti boljše? Bi bili tiho, ker bi vam bilo o tem pravzaprav zares težko sploh kaj povedati? Bi se začudili, da vas nekdo sprašuje o vašem notranjem doživljanju na tako staromoden način? Prav to je bilo tudi provokativno uvodno vprašanje javne okrogle mize o nujnosti skrbi za duševno zdravje danes in v prihodnosti, ki smo jo 13. marca organizirali v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje, z Družbenomedicinskim inštitutom Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, z županom in občinsko upravo ter ZD Kočevje. Težko je kratko povzeti prispevke številnih govorcev, saj je bilo v več kot dve uri trajajoči zanimivi javni diskusiji veliko odprtih tem, razmislekov, informacij, stališč, mnenj in predlogov. Med več kot petdesetimi poslušalci okrogle mize so bili številni strokovnjaki s področja duševnega zdravja, predstavniki nekaterih šol, verskih organizacij, starši, dijaki in študenti. O ciljih in vsebini okrogle mize so poročali tudi TV Slovenija, Radio SLO 1, Univox in Dolenjski list. Cilj okrogle mize je bil večplasten: javno odpreti temo duševnega zdravja, zbrati in analizirati primerljive podatke o kazalnikih duševnega zdravja v občini Kočevje, opredeliti potrebe ljudi na področju duševnega zdravja v naši občini ter poiskati možnosti večje dostopnosti strokovnih terapevtskih obravnav različnih duševnih stisk in motenj. Čas okrogle mize začetek marca je bil izbran zelo posrečeno, saj je bila v tem obdobju v parlamentarni obravnavi pomembna zakonodaja s področja duševnega zdravja v Sloveniji: Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja Predstavlja temeljni dokument, ki je nastajal veliko let in na državni ravni načrtuje in določa cilje, obseg, organizacijo in pristope za izboljšanje skrbi za duševno zdravje v Sloveniji v prihodnjem desetletju. Razumljivo in z bistvenimi poudarki je resolucijo predstavila njena glavna nosilka državna sekretarka Jožica Maučec Zakotnik. Novosti, ki jih resolucija prinaša, je veliko, med najbolj pomembnimi so: več finančnih sredstev, ki jih bo država namenjala varovanju duševnega zdravja, medresorsko sodelovanje več ministrstev (zdravstvo, delo in družina, šolstvo), ustanavljanje in razmeščanje novih centrov za duševno zdravje tudi v regije, Foto: kjer takih centrov še ni (Kočevje!), poudarek na preventivnih programih, ki so se že do zdaj izkazali kot učinkoviti. Pri nastajanju te pomembne resolucije so sodelovale eminentne slovenske strokovnjakinje s področja psihiatrije in pedopsihiatrije, ki so v nadaljevanju predstavile različne vidike in novosti, ki jih prinaša resolucija. Prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek je govorila o pomenu detabuizacije duševnega zdravja, najpogostejših duševnih motnjah in prihrankih države, če te motnje pravočasno zdravimo. Prof. dr. Vesna Švab je kratko predstavila pomen skupnostne psihiatrične obravnave pacientov z duševnimi boleznimi. Dr. Marija Anderluh, pedopsihiatrinja in predstojnica Službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki v Ljubljani je predstavila pomen preventivnih programov, s katerimi lahko preprečujemo ali vsaj zmanjšujemo nastajanje duševnih in vedenjskih motenj v otroštvu in mladostništvu. Tako preizkušajo in implementacijsko uvajajo v zainteresirane občine preventivni program dela s starši Neverjetna leta. Izjemno zanimivo je bilo ekspertno predavanje z naslovom Kakšni so kazalci duševnega zdravja za občino Kočevje v primerjavi z drugimi regijami, ki ga je predstavila doc. dr. Lilijana Šprah. Skupaj z nekaterimi negativnimi kazalniki zdravja prebivalcev (visok indeks revščine, visok indeks bolniške odsotnosti, visok delež prejemnikov zdravil za zdravljenje duševnih motenj itd.) tudi nekatere demografske značilnosti občine nakazujejo nujnost izboljšanja skrbi za duševno zdravje v občini. Okroglo mizo smo zaključili z občutkom, da smo s skupnimi močmi vendarle nekaj premaknili naprej. Še posebej zato, ker je državna sekretarka javno izrazila zelo dobre možnosti, da bi nov center za duševno zdravje v skladu s cilji resolucije razporedili tudi v Kočevje. Jasna Vesel

15 Kočevska Zdravje april Pozabljene bolezni se vračajo Nedavni primer ošpic v ljubljanski pediatrični kliniki je vznemiril zdravniško stroko, saj je opozoril, da danes redke otroške bolezni še vedno prežijo na najbolj ranljive, a se je incident kljub temu končal srečno. Hujše posledice so pojavi ošpic pustili v drugih državah Evrope. V Srbiji je nedavni izbruh ošpic zahteval 13 smrtnih žrtev, v Italiji pa so po lanskem pojavu ošpic ponovno uvedli obvezno cepljenje, necepljenim otrokom prepovedali vstop v vrtec ter uvedli denarne kazni za starše necepljenih otrok. Zgledu je sledila tudi Francija, ki z letošnjim letom uvaja obvezno cepljenje proti 11 otroškim boleznim. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je precepljenost proti ošpicam, mumpsu in rdečkam v več regijah padla pod zahtevanih 95 odstotkov, največ v ljubljanski regiji, in sicer kar na 88 odstotkov. V Kočevju je delež precepljenih otrok 93-odstoten. "Upad precepljenosti je opazen, mogoče v Kočevju še ne toliko, kolikor se s tem soočajo v večjih centrih, v Ljubljani in Mariboru imajo kolegi s tem veliko več težav," nam je povedala pediatrinja Zdravstvenega doma Kočevje Edita Jusić. Poleg obveznega petvalentnega cepiva ter cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam so staršem na voljo še nekatera prostovoljna cepljenja. Eno od njih je cepljenje proti humanim papilomskim virusom (HPV). Okužba s HPV je ena najpogostejših spolno prenosljivih okužb, saj se z njo okuži vsaj polovica spolno aktivnih ljudi, čeprav večina ne kaže bolezenskih znakov. Cepljenje proti HPV, ki se pri deklicah z dvema odmerkoma izvaja v šestem razredu, pa v Sloveniji ni zaživelo, saj se v povprečju cepi le okoli polovica deklic, čeprav stroka priporoča, da bi kot prenašalce morali cepiti tudi moške. Ljubljanska regija zaostaja s slabimi 34 odstotki, na treh kočevskih osnovnih šolah pa je bila v letošnjem šolskem letu precepljenost nadpovprečna s 75,8 odstotka. Januarja 2015 je bilo uvedeno tudi cepljenje proti bakteriji pnevmokok, saj je Slovenija v vrhu držav po pogostosti invazivnih pnevmokoknih okužb, stroške neobveznega cepljenja pa krije zavarovalnica. Kot vsako zdravilo imajo tudi cepiva možne stranske učinke, a so ti po navadi zelo blagi. "Otrok lahko dobi vročino do 38,5 C, drisko ali so razdražljivi," o zapletih pri cepljenju pravi Jusićeva. Cepljenje se ne izvede, če ima otrok kakšno imunsko pomanjkljivost, je alergičen na sestavine cepiva ali ob prvem odmerku pride do hujše reakcije. Čeprav je debata o cepivih in njihovih posledicah vse bolj prisotna, je število staršev, ki izrazito nasprotuje cepljenju, majhno. Večina izraža dvom in skrb o zdravju svojih otrok, opaža Jusićeva: "Nimam veliko izkušenj s starši, ki bi bili strogo proti. Po navadi starši otrok, ki so imeli pri cepljenju slabo izkušnjo, oklevajo s cepljenjem drugega otroka, teh pa v Kočevju sicer ni veliko." Zdravniki imajo pojasnilno dolžnost, da pacienta na razumljiv način seznanijo z informacijami, ki so pomembne za sprejetje odločitve o zdravljenju. "Starše usmerjamo na različne spletne strani, dajemo možnost pogovora, včasih jih tudi napotimo k epidemiologu na NIJZ," o stikih s starši pravi naša sogovornica in dodaja, da je pri prepričevanju najpomembnejši osebni stik. "Razložim svoje stališče in jim povem, da tudi sama cepim svoje otroke." Če zdravnik ne more izvesti obveznega cepljenja, je o izmikanju ali onemogočanju obveznega cepljenja dolžan podati prijavo na Zdravstveni inšpektorat RS. "Pediatri smo trenutno v zelo nehvaležnem položaju. Ker je cepljenje zakonsko obvezna zadeva, smo mi tisti, ki smo kazensko odgovorni za vse necepljene otroke v svoji ambulanti," nadaljuje kočevska zdravnica. Jusićeva poudarja, da je tako zdravnik tisti, ki mu starši zaupajo zdravje svojega otroka, in obenem tisti, ki mora obvestiti nadzorne inšpekcije: "Pediatri v ambulantah, ki smo povezani v inštitucijah in zvezah, se trudimo, da bi to nalogo prevzel NIJZ ali inšpektorat, nekdo, ki ni neposredno povezan z otrokom. Ta vloga terapevta in kaznovalca se izključuje, s tem se izgublja zaupanje med zdravnikom in starši otrok." Raziskava NIJZ kaže, da starši še vedno najbolj zaupajo zdravstvenim delavcem, čeprav so med viri, prek katerih se izobražujejo o cepljenju, vse bolj popularne različne internetne strani in skupine na družbenih omrežjih. Delež mater, ki zaupajo cepljenju in bi se zanj odločile tudi prostovoljno, se giblje le okoli polovice anketiranih. Nasprotniki cepljenja se velikokrat sklicujejo na izvajanje cepljenja v državah, kjer to ni obvezno, a številne države z režimom prostovoljnega cepljenja presegajo slovenski delež precepljenosti. Zaradi vse manjše precepljenosti se debata o obveznem in prostovoljnem cepljenju kot izbruhi bolezni v časovnih presledkih vrača v javno debato. Na začetku leta je SMC v državni zbor vložila novelo, ki naj bi že zakonodajo o obveznem cepljenju še nadalje zaostrila. Starši naj ne Na Kočevskem kljub splošnemu upadu še vedno vzdržujemo dokaj visoko raven precepljenosti otrok Foto: bi več mogli vložiti predloga za opustitev cepljenja neposredno komisiji za cepljenje, otrok, ki ne bodo cepljeni po obveznem programu cepljenja, pa ne bo Povprečna poraba goriva 5,1 4,0 l/100 km, povprečne emisije CO g/km. Emisijska stopnja: Euro 6. Emisije NO x : 0,0635-0,0203 g/km. Emisije trdih delcev: 0, ,00014 g/km. Število delcev: 7,27 x ,01 x Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM 10 in PM 2,5 ter dušikovih oksidov. *Več na in Podeželje pravi SUV. Mesto pravi coupé. Jaz pravim Arona. Nova SEAT Arona. Že od * JORAS CENTER d.o.o. mogoče vpisati v vrtec, izvzeti pa bodo otroci z medicinskimi kontraindikacijami. Novela namerava spremeniti tudi način sledenja necepljenih, po novem naj Sledi svoji poti. Živi po svojih pravilih. Spoznaj novo SEAT Arono. Mestni SUV ustvarjen za drzne. Z dinamičnim urbanim dizajnom in napredno tehnologijo oblikovano za tvoje poti. izostankov od cepljenja ne bi več prijavljali zdravniki, ampak bi nalogo prepustili Nacionalnemu inštitutu za varovanje zdravja. Žarko Nanjara Ob železnici 7, 1310 Ribnica, T: ,

16 Kočevska Zeleno april Očistimo Kočevsko 2018 S provokacijo Z odpadki na Mestno ploščad smo v kočevski občini sklenili čistilno akcijo Očistimo Kočevsko Kar 236 vreč, polnih odpadkov, odvrženih skozi okna avtomobilov, smo v ponedeljek po akciji pripeljali na ploščad. Na ogled. V razmislek Na kupu so prevladovale rumene vreče, napolnjene s pločevinkami (predvsem piva in energijskih pijač), lončki 'coffe to go', plastenkami in drugo embalažo. Odpadke vzdolž več kot 60 kilometrov cest, za katere lahko trdimo, da so povsem nepotreben odpadek, je v občini pobiralo 150 do 200 prostovoljcev. 17 ton odpadkov, kolikor jih je bilo do srede, 18. aprila, pripeljanih na Zbirni center za odpadke v Mozlju, je uspelo iz narave iztrgati okoli 1270 prostovoljcem, torej občankam in občanom občine Kočevje, ki so se čistilni akciji pridružili tudi letos. Velika udeležba in spodbujajoč odziv občank in občanov vseh generacij sta vsekakor dokaz in potrditev, da si občanke in občani želimo živeti v urejenem in čistem okolju. Da nam je mar! Poleg odpadkov, pobranih vzdolž javnih in bližnjih gozdnih cest, smo v sklopu čistilne akcije čistili tudi posamezne lokacije predvsem manjših divjih odlagališč, ki so se pojavili v zadnjem letu dni, zaključili pa s sanacijo treh večjih lokacij divjih odlagališč ter ob pomoči jamarjev Društva za raziskovanje jam Ljubljana očistili tudi Brezno pod Lukaš hribom pri Smuki ter jamo, imenovano Smetišče v bližini Kočevske Reke. Odpadke so jamarji z rokami ter vrvmi izvlekli na površje; iz Brezna pod Lukaš hribom je bilo treba odpadke izvleči 30 metrov navpično navzgor. Na dan čistilne akcije je bilo opravljenih še veliko ur v dobro vseh nas: po vaseh so se urejala vaška središča, igrišča in drugi skupni prostori, urejali so se gasilski in vaški domovi. Dan čistilne akcije je v občini Kočevje prerasel v dan, ko smo številni pripravljeni sodelovati in narediti nekaj za skupno dobro! Čistilne akcije Očistimo Kočevsko 2018, ki v Kočevju velja za eno od znanilk pomladi, so se tudi letos udeležili šole, vrtec, številna društva, ki v akciji sodelujejo že vrsto let, pridružili pa so se tudi novi npr.: ekipa mladih športnikov kočevskega rokometnega kluba, zaposleni v nekaterih javnih zavodih v Kočevjui itn. Tako otroci iz Vrtca Kočevje kot osnovnošolci OŠ Ljuba Šercerja, OŠ Zbora odposlancev, OŠ ob Rinži, OŠ Stara Cerkev, OŠ Fara in CŠOD Jurček so poskrbeli za urejenost širše okolice svojih šol, Stare Cerkve in mesta Kočevje. Starejši, dijaki in zaposleni na Gimnaziji in srednji šoli Kočevje so letos, že četrto leto zapored, sodelovali pri pobiranju odpadkov vzdolž odsekov cest Cvišlerji Onek Koprivnik ter Brezovica Mozelj Livold. Še več, letos so z dodatnimi 40 dijaki pomembno prispevali tudi pri čiščenju problematičnih, bolj onesnaženih lokacij v širši okolici mesta Kočevje. Pomemben Čistili so tudi dijaki Gimnazije in srednje šole Kočevje Foto: Zorica Potisk Pobiranje odpadkov vzdolž cest Foto: Marjan Kapele Razporejanje prostovoljcev na lokacije Foto: Marjan Kapele Cona LIK - skupinska Foto: Tina Kotnik Kočevje - Rudniško jezero Foto: Marjan Kapele Čiščenje jame pod Lukaš hribom Foto: Marjan Kapele Potapljači - Rudniško jezero Foto: Marjan Kapele del so prispevali tudi zaposleni na Občini Kočevje, župan občine Kočevje ter posamezni predstavniki občinskega sveta in posameznih odborov Občine Kočevje, zaposleni v javnih zavodih kot npr.: Ljudska univerza Kočevje, Zavod RS za zaposlovanje, Podjetniški inkubator Nobena akcija ne mine brez sodelovanja in pomoči prijateljev iz enote Šent, prizadevnih občanov iz zavoda Želva, tabornikov, plesalk plesnega studia Rusalka, ki z mladostjo in vedrino polepšajo vsak začetek akcije, in še bi lahko naštevala. Kot vsako leto so se akcije številčno udeležili člani Ribiške družine Kočevje, ki so se jim letos pridružili še člani Moto kluba Kočevski medvedi, enako člani Planinskega društva Kočevje, Gozdarskega društva Medved, Društva upokojencev ter številna gasilska društva, ki predstavljajo pomembno sredino, ki skrbi in poganja družbeni del življenja na vaseh in širše. Med akcijo so okolico urejala številna podjetja v občini. Odziv občank in občanov na letošnji akciji potrjuje najpomembnejše poslanstvo vsako leto organizirane čistilne akcije, in to je ozaveščanje prebivalstva, aktivno reševanje in posledično zmanjševanje obsega problematike ter sodelovanje oz. pritisk na vse pristojne institucije, ob pomoči katerih smo lahko uspešnejši. Da je tako, hvala Občini Kočevje za veliko podporo akciji in denarna sredstva, ki so potrebna za izvedbo tako velike akcije, Komunali Kočevje za odvoz zbranih odpadkov, podjetju CGP enota Kočevje, sodelavcem Zavoda za gozdove OE Kočevje, Policijski postaji Kočevje ter podjetjem Intersocks, Melamin, Slovenski državni gozdovi, Gostilnici Falkenau in drugim, ki so čistilno akcijo podprli tudi z denarnimi sredstvi. Tina Kotnik

17 Kočevska Zeleno april Kočevje se prebuja, prebudimo se tudi mi! Kočevje se prebuja pred nekaj leti naslov in vodilo koncertnega dne Kluba kočevskih študentov. Za z glasbo in mladostjo obarvan dan je to absolutno veljalo, pa tudi sicer se Kočevje prebuja. Svoj prispevek k temu nam vsako leto podari narava s pomladjo, ki se je občanke in občani Kočevja po navadno dolgi, predvsem pa temačni in hladni zimi seveda razveselimo. Drug moment pa je razvojno prebujenje Kočevja, ki ga lahko opazujemo in mu sledimo na različnih koncih našega mesta. Gradnji novih podjetij sledi obnova železnice ter obnova posameznih krajših odsekov cest, urejanje javnih površin Skratka, Kočevje in mi z njim se prebujamo! Z željo in prizadevanji oblikujemo in nadgrajujemo destinacijsko znamko Kočevsko, s katero se danes že radi pohvalimo, z njo se predstavljamo svetu in si želimo biti gostitelj obiskovalcem Kočevske. Občanke in občani občine Kočevje smo vsekakor tisti, ki zeleno destinacijo Kočevsko oblikujemo, jo uresničujemo in smo odgovorni zato, da omenjenega ne počnemo s figo v žepu. Gradbeni odpadki Foto: Urban Štupica Kočevska Reka z okolico je v kočevskem prostoru trenutno kraj, ki v širšem prostoru ponuja največ: obnovljen kulturni dom kot izhodišče za obisk bunkerja v Škrilju, Orlova soba z učno potjo ob Reškem jezeru ter opazovalnicami narave, ki jih vzpostavljamo s sredstvi projekta LIFE Kočevsko v letu Ranč Marina odpira vrata tako ljubiteljem konj, pohodnikom, ljubiteljem dobre hrane Gozdni rezervat Pragozd Krokar bo z vzpostavljeno potrebno infrastrukturo v prihodnje vsekakor pomembna točka obiska Kočevske. In tu se vsebine oz. zgodbe Kočevske Reke še zdaleč ne končajo. Okolje, na katerega smo ponosni oz. se čutimo del njega, kot tudi turizem pa smo ljudje. In predvsem pred svojim pragom imamo še veliko za postoriti. Zamislila sem se nad krajevnimi imeni npr. gozdne ceste Smetišče, prav tako nad enakim imenom kraškega brezna, ki je v bližini Kočevske Reke. Ime gozdne ceste pri bunkerju sicer prav tako izhaja iz lokalne posebnosti, a je bilo stanje do novembra 2017 vzdolž te ceste enako kot na smetišču. Zakaj tako? V preteklosti, ko še ni bilo organiziranega odvoza odpadkov iz gospodinjstev v Občini Kočevje, je seveda vsaka vas imela svoje, vaško odlagališče oz. smetišče. Do danes, čeprav imamo vzpostavljen redni odvoz komunalnih odpadkov, smetišča še vedno obstajajo. Kje? Na čigavi zemlji? Kdo je/so tisti, ki tu nelegalno odlaga(-jo) odpadke? Osredotočila sem bom na že omenjene tri lokacije v bližnji okolici Kočevske Reke. Lokacija kraškega brezna z imenom Smetišče (ID jame 6994) v bližini Kočevske Reke je žal priročno smetišče najverjetneje lastnikov bližnjih hiš, kamor ti odmetavajo svoje odpadke. Jamo bomo v letu 2018 s pomočjo jamarjev Društva za raziskovanje jam Ljubljana očistili. Prav tako ni naključje, zakaj ima tako ime gozdna cesta Smetišče. Žal že leta in tudi danes služi kot smetišče marsikateremu krajanu Kočevske Reke, morda tudi širše. Lokacije divjih odlagališč vzdolž omenjene gozdne ceste so bile že večkrat čiščene. Kljub temu danes tam poleg gradbenega materiala, obreza sadnega drevja ležijo tudi kosovni odpadki odsluženega pohištva dnevne sobe in spalnice, vreče uporabljenih plenic in kupi drugih odpadkov. Odpadki ležijo na zemljišču v lasti Republike Slovenije, kar pomeni, da so vsi povzročitelji odpadke odvrgli na tuji, ne na svoji zemlji. Tu so jih odložili, čeprav je to prepovedano. Kljub temu da gre za njihov kraj! Nekaj deset metrov dolgo nelegalno odlagališče odpadkov vzdolž gozdne ceste pri bunkerju smo s sredstvi Občine Kočevje sanirali v novembru Najrazličnejše nerazgradljive odpadke ter salonitne plošče smo ob pomoči Komunale Kočevje pobrali in izpulili iz narave ter odpeljali na Zbirni center za odpadke v Mozlju, biorazgradljiv material les, kosovne odpadke, vejevje pa zažgali ter na koncu poravnali ter nasuli z zemljino. Vzdolž ceste je bilo vzpostavljene približno 100 m lesene ograje. Gozdna cesta bo v roku meseca dni postala ena izmed treh dohodnih poti do opazovalnic Reškega jezera oz. tamkajšnje narave. Želimo si, da bo pot do njih urejena in brez odpadkov. Tina Kotnik Spoštovani uporabniki! Zima je dolgo kazala zobe, zdaj bo pa treba delo na vrtu precej pohiteti. Hkrati s pripravami na spomladansko odstranjevanje plevela in prvo setev boste potrebovali tudi prostor, kamor boste odlagali vrtne biološke razgradljive odpadke. Če že imate kompostnik, ga boste s temi odpadki polnili še naprej. Če ga še nimate, je zdaj pravi čas, da si ga postavite. Potrebujete okoli 2 m3 prostora na senčni, zavetrni strani vrta. V trgovinah lahko izbirate med več vrstami kompostnikov: plastičnimi, lesenimi ali betonskimi, s pokrovi ali brez. Tisti, ki imate malo ustvarjalne žilice in volje, ga lahko izdelate sami. Pomembno je, da ima kompostnik stik s tlemi, da je z vseh strani primerno prezračen in da odvečna voda lahko odteka. V ta namen osnovno plast izdelajte iz zdrobljenih vej. S pravilnim nalaganjem odpadkov na kompostnik boste zagotovili zadostno količino kisika, da preprečite gnitje odpadkov. Vlažni nestrukturni material (trava, kuhinjski odpadki) in suhi strukturni material (veje in zeleni obrez) naj se vedno med seboj mešata. Ostanke hrane je priporočljivo prekriti z listjem, zemljo, travo ali rahlo zagrebsti, da preprečite neprijetne vonjave in ne privabljate neželenih gostov (ptice, glodavci). V procesu razgradnje, ki poteka pri temperaturi med 50 in 60 C, bakterije in glive proizvajajo humus in hranljive snovi. Za to potrebujejo zadostno količino vlage in kisika. Med daljšo poletno sušo je zato priporočljivo vlaženje kompostnega kupa. Ko je hišni kompostnik poln oziroma približno po pol leta, njegovo vsebino preložite. S tem ga prezračite in tako pospešite razkroj odpadkov. Dozorel kompost presejte, preostanek pa uporabite za nadaljnji razkroj kot strukturni material. Zrel kompost lahko uporabite na svojem vrtu za dognojevanje, za sajenje rož, grmovnic Vsebuje veliko hranilnih snovi, zato nadomešča umetna gnojila, hkrati pa zadržuje vodo in toploto. Gospodinjstva v blokih možnosti kompostiranja večinoma nimate. Nekatera gospodinjstva ste morda preizkusila, kako deluje Organko, sicer pa ima vsak blok v sklopu zbirnega mesta poleg zabojnikov za embalažo in mešane komunalne odpadke nameščene tudi zabojnike za biološke odpadke z rdečim pokrovom, kamor lahko gospodinjstva odlagate večinoma kuhinjske odpadke. Biološko posodo lahko uporabljajo tudi gospodinjstva v strnjenih primestnih naseljih. V letu 2017 ste v gospodinjstvih v rdeče zabojnike odložili za dobrih 755 ton biološko razgradljivih odpadkov, ki smo jih v kompost predelali na kompostarni Mozelj. Biološke odpadke v zabojnike odlagajte v biorazgradljivih vrečkah, v papirnatih vrečkah ali zavite v časopisi papir. Da bo vaše ravnanje z biološkimi odpadki ustrezno, pa tudi vam bo tako lažje, vam svetujemo, da biološke odpadke že ob njihovem nastanku (npr. pri lupljenju sadja in zelenjave) zbirate ločeno, v zato namenjeno posodo ali vrečko in jih nato ločeno odložite v rdeč zabojnik. Le tako boste lahko zagotovili, da biološke odpadke do odlaganja v biološki zabojnik hranite ločeno od drugih odpadkov in da ne prihaja do mešanja komunalnih odpadkov, zaradi česar bi bila predelava odpadkov otežena oziroma onemogočena. Kaj kompostiramo oziroma odlagamo v rdeče zabojnike? Kuhinjske odpadke, kot so zelenjavni in sadni odpadki vseh vrst, jajčne lupine, kavno in čajno usedlino, filter vrečke, prehrambne izdelke, kuhane ostanke hrane, papirnate robčke in brisačke, moker papir Kompostiramo tudi zeleni vrtni odpad, kot je vejevje, travo, listje, staro zemljo ločnic, rože, plevel, ostanki vrtnih pridelkov, gnilo sadje, lesni pepel, steljo rastlinojedih živali Zaključili smo prvi cikel pregledov vsebine zabojnikov za mešane komunalne odpadke pri prvih devetih blokih. Rezultate podajamo v spodnji tabeli. Pohvaliti velja stanovalce Kajuhovega naselja 2, Podgorske 11 c in Kidričeve ulice 7, ki so dokazali, da pri njih ločevanje odpadkov ni tabu tema, da se da, če se hoče. Izkazali so se zlasti stanovalci Kajuhovega naselja 2, ki pri zadnjem pregledu v zabojniku niso imeli niti enega neustreznega odpadka. Bravo! Želimo si, da bi to navado ohranili še naprej in bili tako vzgled vsem preostalim občanom. Delež ustrezno ločenih odpadkov [%] povprečje pregled pregled pregled pregled pregled Kajuhovo naselje 2 37,4 89,7 85,6 85,1 100,0 79,6 Podgorska 11 c 61,7 51,1 63,6 76,0 80,4 66,6 Kidričeva 7 42,3 53,5 62,0 87,8 81,5 65,4 Podgorska 4 40,2 58,7 42,4 55,4 65,1 52,4 Kidričeva 2 34,8 44,0 46,4 67,1-48,1 Kajuhovo naselje 36 58,5 52,5 39,0 38,3 51,3 47,9 Rezidenca 35,3 14,8 38,7 61,5 61,5 42,4 Kajuhovo naselje 30 42,2 24,1 35,0 50,2 40,8 38,5 Podgorska 8 a 24,8 70,5 8,0 25,7 30,0 31,8 OGLASNO SPOROČILO: NAROČNIK KOMUNALA KOČEVJE

18 Kočevska Iz depojev april Ivan Cankar heroj Jožeta Šeška Letošnje leto zaznamujeta dve obletnici dveh pomembnih osebnosti, in sicer ena rojstvo in druga smrt. Pred 100 leti je umrl eden pomembnejših slovenskih pisateljev, dramatikov in pesnikov Ivan Cankar ( ), pred 110 leti pa se je rodil bodoči narodni heroj Jože (Josip) Šeško ( ). Medtem ko se je prvi rodil maja in umrl decembra, je bilo pri drugem ravno obratno. Pravzaprav se med seboj nista niti poznala, saj je Cankar umrl, ko je bilo Šešku komaj 10 let, med njima pa lahko vseeno potegnemo kar nekaj vzporednic. Jožeta Šeška danes vsi poznamo kot narodnega heroja, komunista in borca za svobodo, po katerem se imenuje Šeškov dom. Pa vendar je bil več kot to. Njegovo otroštvo je bilo težko, spopadal se je s hudo revščino, vendar se je v šoli vseeno izkazal za marljivega in vestnega učenca in postal odličnjak. Že v gimnaziji je postal kulturno aktiven. Sodeloval je pri literarnem in dramskem krožku, bil tajnik šolskega glasila Bliskavice in avtor številnih prispevkov, nastopal je na številnih prireditvah, imel številne govore in nastope. Pozneje se je izkazal tudi kot režiser dramskih iger. Kljub veliki ljubezni do slovenskih književnikov mu je bil vedno najljubši Ivan Cankar. Naklonjenost do njega je prvič javno izkazal ob 50-letnici njegovega rojstva, 17. maja 1926 na Cankarjevi proslavi v Kočevju, z naslovom Na klancu. Proslava je potekala v telovadnici osnovne šole Mirka Bračiča. Šeško je takrat kot sedmošolec (gimnazija je imela takrat 8 razredov, op. avtorja) recitiral odlomek iz zadnjega dela Cankarjeve povesti Na klancu Klanec siromakov in nastopal tudi kot hlapec Jernej v dramski uprizoritvi povesti Hlapec Jernej in njegova pravica. Naslednje leto (1927) so dijaki spet želeli nastopiti s Cankarjevo dramo, tokrat s Hlapci, vendar ni bila izvedena. Je pa Šeško Hlapce v naslednjih letih še enkrat režiral (leta 1932) in med občinstvom povzročil močan odmev. Leta 1927 je Jože Šeško maturiral na kočevski gimnaziji (prvi maturanti na slovenski gimnaziji), zatem pa se vpisal na ljubljansko Univerzo in študiral slavistiko. Tam se je povezal z naprednimi levičarskimi študenti in kmalu postal eden najaktivnejših političnih in kulturnih delavcev. Še naprej se je udeleževal dramskih prireditev in proslav, prav tako je režiral igre (dramo Maksima Gorkega Mati, Tolstojevega Živega mrtveca, Gogoljevo Ženitev itd.) in recitiral pesmi (najraje Srečka Kosovela, ki je bil tudi njegov znanec). Leta 1929 je v Kočevju ustanovil Jugoslovansko akademsko društvo in postal njegov prvi predsednik. Kljub veliki naklonjenosti do slovenske književnosti pa je najbolj oboževal prav Ivana Cankarja. Poleg tega, da je režiral dramske uprizoritve njegovih del in v njih tudi igral, je imel nasploh o Cankarju veliko govorov in nastopov tako v Kočevju kot drugje po Sloveniji. V njem je videl borca za svobodo, podobno pa je dojemal tudi sebe. Kljub različnim obdobjem je med njima mogoče najti veliko podobnosti. Tako Šeško kot Cankar sta kritizirala družbo, v kateri sta živela, hlapčevski, klečeplazni narod, ki ga najbolj skrbi za lastno ugodje ter hinavščino. Najbolj nazorno jo je Cankar opisal prav v svoji drami Hlapci, ki jo je Šeško najraje režiral in igral celo lik Komarja. Oba sta izhajala iz revne družine, se težko prebijala skozi življenje, a sta vendar ohranjala ponos in se borila za pravico. Kljub zatiranju, žaljenju in poniževanju nista klonila pritiskom. Vedno sta ostajala na strani ponižanih in razžaljenih, na strani delavcev in proletarcev. Obsojala sta splošno nerazumevanje do kulture, a hkrati ohranjala upanje in vero v svoj narod, da bo v prihodnosti drugače. Šeško si je v enem izmed govorov izposodil tudi Cankarjevo prispodobo za kulturo, in sicer izraz bela krizantema, ki nekoč ne bo le krizantema siromakova, temveč bogastvo bogatega. Šeško se je precej ukvarjal tudi s publicistiko. Njegovi članki so se dotikali aktualnih socialnih in političnih vprašanj, kritiziral je družbeni red in se zavzemal za pravice malega človeka. Ko je izbruhnila stavka v Horakovi tekstilni tovarni, je vneto zagovarjal delavce, prav tako je pisal o slabih razmerah med kočevskimi rudarji. Velikokrat so ga zaradi ostrih kritik podjetniki tudi tožili ali pa s tožbo vsaj grozili. Njegov poglavitni vir zaslužka so bili prav skromni honorarji za članke in pa inštrukcije. Nekaj časa je bil celo domači učitelj v družini odvetnika Ivana Sajovica v Kočevju. Čedalje bolj se je posvečal delu za Komunistično partijo in postal njen zelo delaven član, v Kočevju je postal celo njen prvi sekretar. Prav zaradi njegove usmerjenosti pa ni dobil službe njegova zadnja redna zaposlitev je bila leta Vabilo na Cankarjevo proslavo v Kočevju leta 1926 Foto: MNZS Odlomek Šeškovega rokopisa za režijo Cankarjevih Hlapcev Foto: MNZS 1933 na mariborski gimnaziji, vendar so ga že po slabih treh mesecih odpustili. Njegov pečat 'nevarnega komunista' ga je zaznamoval do konca življenja. V enemu izmed predavanj o Cankarju je povedal, da so ga (Cankarja) " obsojali kot izdajalca domovine, njega, ki jo je ljubil nad vse. Vse, kar je rekel žgočega in ostrega o svoji domovini, je rekel iz ljubezni do nje." V takšnih in podobnih govorih o Cankarju je v bistvu izražal in izpovedoval svoje krivice, ki so tako kot Cankarja pestile tudi njega. Kljub nerazumevanju in obsojanju družbe je želel le izkazati ljubezen do svojega naroda in se zavzeti za pravice malega človeka, kot je to počel hlapec Jernej. Šeško pa je tudi svojo mater primerjal s Cankarjevo. Sošolec Anton Pucelj se je spominjal, kako je Jože Šeško v šestem razredu gimnazije napisal spis z naslovom Mati, ki so ga morali napisati za domačo nalogo. Učitelj ga je zelo pohvalil, in ker je bil tudi sam navdušen nad Cankarjem, mu je zelo ugajala njegova dobesedna primerjava, kjer je svojo mater imenoval Cankarsko trpečo slovensko mater. Šeško je do smrti ostal zvest svojim idealom. Kljub temu da zaradi njih ni dobil zaposlitve, od oblasti ni želel sprejeti nič. Pa vendar je bil stalno pod nadzorom. Kmalu po začetku vojne, leta 1941, ko je bila napadena Jugoslavija, je našel svoje mesto kot organizator narodnoosvobodilnega gibanja na Kočevskem. Organiziral je odbore OF po vaseh ter vodil sabotažne akcije proti okupatorju. 27. aprila 1942 so ga Italijani odkrili skritega v bunkerju v Konca vasi in ga po dnevih brutalnega mučenja 11. maja ustrelili v Gramozni jami. Izdal ni nobenega od svojih kolegov. Po besedah Antona Puclja je bil Jože Šeško vedno domiseln, duhovit, iskren, prijeten in izredno zabaven. Imel je krepak stisk roke in na jeziku vedno pripravljeno hudomušno domislico. Za boljše življenje malih ljudi se je bil pripravljen odpovedati tudi lastnemu življenju. Prevzela ga je komunistična ideologija, za katero je pravil: "Etika programa je tako vzvišena in lepa, da včasih podvomim, ali je v bližnji bodočnosti sploh izvedljiva. Najprej bo treba popraviti človeka." Več o Jožetu Šešku in Ivanu Cankarju si boste lahko ogledali in prebrali na razstavi, ki bo od 25. aprila na ogled v Pokrajinskem muzeju Kočevje. Jana Pintar

19 Kočevska Ste vedeli? april S sprehoda po Kočevju: Veterinarski inštitut Kočevje Danes bo predstavljena stavba na eni od že starih mestnih vpadnic, in sicer na Roški cesti. Postavljena je bila že v 19. stoletju in je do obdobja, o katerem bo tekla beseda, preživela že marsikaj. Vendar pa je povojni opis zanimiv in škoda bi bilo ne posredovati ga, še posebej zato, ker stavbe niso le stene, streha, okna in ostalo, ampak so neločljivo povezane s svojo okolico. Kočevje je bilo po vojni izbrano tudi za izpostavo ljubljanskega Veterinarskega znanstvenega zavoda. V Kočevju je bila leta 1946 urejena eksperimentalna postaja, ki so jo na njej posvečenem albumu poimenovali Veterinarski institut Kočevje. Cilj delovanja je bila proizvodnja nekaterih hormonskih preparatov. Delo je bilo že tri leta pozneje opuščeno, tu pa je mesto dobila veterinarska postaja. Spomine na delovanje je za razstavo Od mareskalkov do veterinarjev po besedah Ernesta Zorjana zapisal Vojteh Cestnik: "Glavno poslopje veterinarskega zavoda je bilo v stavbi na Roški cesti, kjer je danes poslovalnica Deželne banke Slovenije. Nad vhodom je bil dolgo moder križ in napis: Eksperimentalni zavod Slovenije. V pritličju na desni strani je bila operacijska dvorana, kjer smo imeli operacijsko mizo za konje, ki so jo izdelali vojni ujetniki. Konja smo najprej omamili s kloralhidratom, ki smo mu ga dali po sondi, nato ga privedli k mizi, ki je stala pokonci, ga privezali, in ko je zaspal, mizo položili vodoravno. V tej dvorani so mi sodelavci tudi priredili slovesnost ob moji poroki. V pritličju je bilo tudi nekaj prostorov za administracijo, kjer je delal moja žena, v prvem nadstropju so bili laboratoriji, apoteka in manjša sprejemna dvorana. Z družino smo stanovali v drugem nadstropju Na zavodu smo imeli tudi tri plemenske bike. Nekega dne Glavna stavba Veterinarskega instituta Kočevje, okoli 1949 Foto: Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani se je neznano kako odpel velik, nosti. Bik bi lahko na cesti koga težak bik. Ušel je iz hleva in se poškodoval, lahko celo do smrti. nenadoma pojavil na dvorišču. Umiriti ga je želel mlajši veterinar, ki je nedolgo tega prišel v Hitro sem telefoniral na policijo in miličnik, kot smo takrat imenovali policiste, je hitro prišel. in mu prigovarjal, za kar pa žival zavod. Previdno se je bližal biku Prosil sem ga, naj vsakomur prepreči vstop na dvorišče zavoda, vanj, kopal s prednjimi nogami ni bila dovzetna. Bik je gledal če pa bi bik ušel na cesto, naj ga in mukal. Veterinarju sem zaklical, naj se umakne, saj je ustreli, kljub njegovi veliki vred- bil v nevarnosti, da ga bik ubije. Odgovoril mi je, da moraš žival prijazno nagovarjati in še naprej je počasi stopal proti njemu. Iz strahu za njegovo življenje nisem vedel, kaj storiti, razen da sem mu še naprej prigovarjal, naj se umakne pred razdraženo živaljo. Ko sta bila narazen približno deset metrov, se je bik pognal vanj, ga podrl in pohodil ter se obrnil proti meni. Sam sem že prej vedel, da se bik umiri ob kravi, ko pa ga primeš za nosni obroč, ne more več besneti. Zato sem naglo stekel v hlev s kravami. Ko je bik zavohal krave, se je začel zanimati zanje in se zame ni več brigal. Približal sem se mu, ga prijel za nosni obroč, mu nadel drog za vodenje in ga odpeljal v hlev. Veterinar je dobil precej podplutb in poškodb, vendar na srečo niso bile trajne." Stavba na Roški cesti ima še danes na pročelju moder križ, zdaj pa tudi veste, zakaj. Vesna Jerbič Perko Vse za urejanje okolice in vrta na enem mestu PLAČILO TUDI NA OBROKE do 60 mesecev HF2622HME REDNA CENA AKcIjsKA cena FG HRG466SXEP 549 UMS prekopalniki vrtne kosilnice motorne kose vrtni traktorji prezračevalniki trate STROKOVNO SVETOVANJE DOSTAVA NA DOM UGODNO FINANCIRANJE Jana invest d.o.o., Kolodvorska cesta 16 A, 1330 Kočevje, gsm: 070/ , trgovina.jana@siol.com

20 Kočevska Kultura april In memoriam: Jože (Jožef ) Ožbolt Marca je umrl Jože Ožbolt, častni občan Občine Kočevje in zadnji še živeči s Kočevske, odlikovan z redom narodnega heroja. Rojen je bil 4. januarja 1922 v vasi Belica v osilniški dolini. Tu je živel s svojimi sorojenci ter starši. Kot številni iz osilniške doline si je vsakdanji kruh služil z delom v gozdu. Ob začetku druge svetovne vojne se je družina zelo aktivno vključila v boj proti sovražniku. Jože Ožbolt je začel za NOB delati že leta Marca 1942 je vstopil v Kočevski odred, nato pa oktobra istega leta v 2. četo drugega bataljona Šercerjeve brigade. Od septembra 1943 do februarja 1944 je bil poveljnik III. bataljona X. Ljubljanske brigade. Med vojno je bil med drugim komandir voda in čete v Šercerjevi brigadi, poveljnik bataljona v Ljubljanski brigadi in poveljnik Levstikove brigade. Januarja 1945 je bil huje ranjen pri Žužemberku in do osvoboditve ni več sodeloval v bojih, saj je bil na zdravljenju v Bariju (Italija). Po koncu druge svetovne vojne je bil med drugim poveljnik polka in brigade, leta 1958 poveljnik jugoslovanskega odreda pri Organizaciji združenih narodov v Egiptu, nato poveljnik divizije in v letih 1968 do 1971 inšpektor v glavni inšpekciji ljudske obrambe v Beogradu ter v letih 1971 in 1981 načelnik štaba 9. armade v Ljubljani. Leta 1954 je v Beogradu končal Višjo vojaško akademijo in leta 1964 Šolo ljudske obrambe Jugoslovanske ljudske armade. Dosegel je čin generalpodpolkovnika JLA. Foto: arhiv družine Ožbolt Prejel je naslednja odlikovanja in priznanja: red narodnega heroja, red bratstva in enotnosti II. stopnje, red zaslug za ljudstvo II. stopnje, red za vojaške zasluge II. stopnje, red partizanske zvezde III. stopnje. Leta 1985 je bil Jože Ožbolt imenovan za častnega občana Kočevja. Z njegovo smrtjo je odšel eden zadnjih še živečih Slovencev, ki so bili odlikovani kot narodni heroji iz druge svetovne vojne (v Sloveniji je bilo do leta 1957 imenovanih 156). Na Kočevskem so to bili Jože Šeško, Ivan Omerza Johan, Anton Marincelj Janko, Evgen Matejka Pemc, Dušan Remih Duško, Andrej Cetinski Lev, Jože Boldan Silni in Jože Ožbolt Stanko. Vesna Jerbič Perko Peli papežu in vatikanskemu diplomatskemu zboru Vokalna skupina Cantate Domino s svojim delovanjem že vrsto let dokazuje, da je na Kočevskem doma kakovostno zborovsko petje in da je z resnim delom mogoče daleč preseči lokalne okvire. V prvih dneh letošnjega aprila so tako številnim uspehom dodali še enega: na 2. mednarodnem zborovskem tekmovanju Glasovi za mir v Perugii in Assisiju so osvojili dve srebrni priznanji, v organizaciji slovenskega veleposlaništva pri Svetem sedežu pa so pri maši v rimski cerkvi Santa Maria in Traspontina ob somaševanju domačih in slovenskih duhovnikov peli tudi vatikanskemu diplomatskemu zboru. Vrhunec gostovanja v Italiji in Vatikanu pa je nedvomno bil nastop pri splošni papeški avdienci Foto: L'Osservatore Romano na Trgu sv. Petra. Pred večtisočglavo množico so tako v objemu Berninijevih stebrišč zazveneli zvoki Makorjeve skladbe Otche nash in Avsenikove Slovenija, od kod lepote tvoje. Pevce in pevke je prišel pozdravit tudi papež Frančišek. Še posebej se je ob tem razveselil potice, ki so mu jo z veliko pisanico oboje je zanj izdelala Helena Štefanič kot darilo izročili člani kočevske zasedbe. Za dober konec je skupina zadnji dan gostovanja glasbeno pospremila še nedeljsko mašo pod oboki bazilike sv. Frančiška v Assisiju. Nad grobom ustanovitelja frančiškanskega reda in enega najbolj priljubljenih katoliških svetnikov so vokalisti vnovič potrdili, da spa- Foto: arhiv VS Cantate Domino dajo med najbolj prodorne ambasadorje Kočevske in njene kulture. Da je to res, pa verjetno največ pove navdušenje naključnega romarja, sicer drugega basista slovitega zbora milanske katedrale, ki je po slovesnosti pristopil k pevkam in pevcem z zahvalo za njihovo, kot je posebej poudaril, izjemno petje. Mihael Petrovič ml. GRADBENIŠTVO IN KRAJINSKA ARHITEKTURA Maja Delić s.p., Roška cesta 43, Kočevje GiKA TEL: / gika.gradnje@gmail.com - GRADBENA IN ZAKLJUČNA DELA - novogradnje - adaptacije stanovanj, kopalnic - FASADERSTVO - brezplačna barvna študija - priprava dokumentacije za pridobitev ekosubvencij - UREJANJE IN NAČRTOVANJE OKOLICE

21 Kočevska Kultura april Zimzelenke obeležile petletnico delovanja KOLUMNA Da je ples dober način izražanja, terapija in užitek, dobro vedo Zimzelenke. Enajst članic ženske plesne skupine Društva upokojencev Kočevje že pet let navdušuje s svojimi nastopi, ob obletnici pa so k Plesu generacij povabile še vrtčevske in osnovnošolske otroke. S prireditvijo, ki je 19. aprila potekala v Šeškovem domu, so dokazale, da znajo na humoren način pomesti s številnimi stereotipi in da po energiji prekašajo marsikatero veliko mlajšo žensko. Zimzelenke, ki tedensko vadijo pod vodstvom Jasmine Arko iz Plesnega kluba Jasmin, so se oblikovale na pobudo tedanje predsednice Društva upokojencev Kočevje Ane Kosten. Najprej so se s plesnimi koraki, koreografijami in idejami za kostume spoprijele Stanka Kastelic, Jožica Tomše, Bruna Volčjak, Irena Šercer, Tatjana Novak, Slavica Špehar, Špela Imenšek, Lučka Trope, Dragica Jalovec in Kristina Žele, vodja skupine pa je bila Irena Šercer. Skozi leta so nekatere članice opustile dejavnost, prišle pa so nove: Željka Jelenovič, Marica Kraus, Lucija Janež, Halina Cvelbar, Breda Lovšin in Kristina Šneler, za vodjo skupine pa izbrale Liljano Črnkovič. "Ples Foto: Urška Pečnik Foto: Urška Pečnik je poleg petja in igranja aktivnost, ki je v društvo prinesla veselje, smeh in dobro razpoloženje," pravi idejna vodja skupine Ana Kosten. Zimzelenke pa v dobro voljo spravijo tudi občinstvo, ki jih nagradi z bučnimi aplavzi. "Za začetek delovanja skupine so bile potrebne ideje o vsebini posameznega plesa in koreografija. Pri tem sva sodelovali z Jasmino," pravi Kostnova in dodaja, da je bil že prvi ples, poimenovan Babice, odlično sprejet. Sicer so se članice naučile 12 plesov, v petih letih pa nastopile kar 71-krat. Za četrtkov večer, ko so praznovale petletnico delovanja, so vadile bolj pogosto; poleg zdaj že vsem poznanih Babic pa pripravile še nastope Slovenija, Briljantina, 'Priti vumen' in Ciganke. Program so dopolnili člani in članice plesnih klubov Rusalka in Jasmin, otroci iz vrtca Ostržek, učenci Osnovne šole Stara Cerkev ter dva učenca Glasbene šole Kočevje. Zimzelenke so sicer sodelovale tudi pri snemanju videospota za promocijo muzikala Vesna, sicer pa so stalen gost na večjih prireditvah v kočevski in sosednjih občinah. Petra Šolar Razglednica iz Longyearbyena Minus 14 stopinj Celzija je, skupaj z vetrom, ki bolj ali manj močno piha ves čas, je občutek, kot bi bilo minus 23 stopinj Celzija. April Lokacija: mestece Longyearbyen na Spitzbergu, norveškem arhipelagu v arktičnem krogu. Še nikoli nisem bila tako severno. In zares še nikoli v tako posebnem okolju in na tako posebnem kraju. Več kot 78 stopinj severno od ekvatorja. Se morda še kdo spomni tiste nadaljevanke iz devetdesetih let Severna obzorja in dr. Joela Fleischmana? Tu jih lahko gledam v živo in vse skupaj je morda še malo bolj ekstremno. Od vremena, običajev in navad do pokrajine, ljudi in živali. Da o cenah, ki so astronomske, niti ne izgubljam preveč besed. Tako visoke, da te kap. Ko nas je tu obiskala ekipa britanske televizije BBC, je novinarka pojamrala, da sta s snemalcem budžet, predviden za tri dni, zapravila že prvi dan. Mene je na rit vrglo, ko sem izvedela, da smo šiviljam plačali evrov, da so na tri šotore našile sponzorski logo in na 11 jaken ter flisov po dva sponzorska našitka evrov. Longyearbyen je majhno naselje, kakšne štiri kilometre meri v širino, v dolžino pa dobrih sedem kilometrov. Šteje dobrih 2000 prebivalcev in prebivalk. Več ali manj so vsi na začasnem delu. Tistih, ki bi jim rekli lokalci, tu zares ni. V povprečju, sem brala statistike, ljudje tu zdržijo tri leta, potem pa se preselijo drugam. In to Rusi, Norvežani, ki so tu v večini in za katere težko rečeš, da niso navajeni hladnih temperatur. Preveč je mrzlo in preveč neprijazno. Dreves ni, sadje tu ne raste, zelenjavo gojijo v posebnih prostorih. Dobre tri mesece na leto je čista tema, dobre tri mesece pa ves čas svetlo. Če hočem zaspati, potem si moram čez glavo povezniti masko. Včasih je bil Longyearbyen rudarsko mestece, danes je predvsem raj za vse vrste aktivnosti na prostem. Čeprav aprila tu vidim le kamenje, led in sneg, se mi zdi narava čudovita in skrivnostno lepa. Mogoče tudi malo nedostopna. In pri raziskovanju okolice previdnost ni odveč. Sploh ne. Preden se nameniš na izlet zunaj mestnih proporcev, in kraj je res majhen, za to potrebuješ izkušenega vodnika oz. vodnico, ta pa mora imeti obvezno s seboj puško. Skoraj tako kot šolarji in šolarke v Osilnici, ko gredo na športni dan skupaj z lovcem. Tako kot je Kočevsko evropska ali pa vsaj slovenska prestolnica rjavih medvedov, tako je spitzberški arhipelag svetovna 'prestolnica' severnih medvedov. Samo da so severni bratranci in sestrične še malo večji ter malo bolj nevarni. Prav daleč ne smeš brez puške in pištol z opozorilnimi naboji. Ker je ta mala skupnost precej oddaljena od najbližje civilizacije, življenje na otočju ureja še nekaj prav posebnih zakonov. Recimo precej stroge so omejitve, koliko alkohola lahko posameznik ali posameznica kupi vsak mesec. V ta namen imajo vsi, ki tu živijo in delajo, posebne alkoholne osebne izkaznice. Poštempljajo jih vsakič, ko si privoščijo nakup alkohola. Da mora biti vse skupaj res precej strogo odmerjeno, sem ugotovila, ko smo s članicami odprave na Severni pol iskale dodatne nastanitve. Toby, ki je prijazno privolil, da nam za nekaj dni odstopi svoje najemniško stanovanje, ni v zameno želel nobenega denarja, ampak je prosil, naj mu namesto tega raje kupimo kakšno steklenico alkohola. Včasih imamo kakšne zabave, je rekel. Meni se je zabava zdela prav vsak dan, ki sem ga preživela v Longyearbyenu. Po dveh tednih sem se počutila že kot lokalka. Skoraj sem že poznala vse natakarje in natakarice v kafeteriji Fruene, kjer smo bile vsak dan, in skoraj sem že vedela, za katerim vogalom so doma kateri psi. In teh je kar veliko. Posebnost tega kraja je namreč tudi ta, da je v njem zelo veliko psov. Dobrih 2000 prebivalcev in okoli 900 psov je registriranih. Večina, okoli 600 do 700, je delovnih psov. Izurjeni za vprege in vleko po snegu, nekateri pa za odkrivanje zasutih med plazovi. Ko sva z Mariam iz Savdske Arabije menjali lokacijo začasnega prenočišča, naju je stanodajalka Martine opozorila, da je njeno stanovanje na območju, kjer je nevarnost plazov velika, ampak naj naju ne skrbi preveč, saj da jih v letu 2018 na tej strani še niso imeli. Veliko psov je na otoku reševalcev. Da bi jih pripeljali na otok kot ljubljenčke, se nekako ne dogaja, ker je leto tu kar težko preživeti, so mi pripovedovali. Šele po nekaj dneh pa sem opazila, da še nisem videla nobenih mačk. Pozneje sem izvedela, da so tu z zakonom prepovedane, ker želijo v občutljivem okolju ohraniti številne vrste ptic na otočju. Obstaja ena sama izjema. Martine mi je zaupala, da eno mačko pa vseeno imajo in da je na otoku lahko ostala samo zato, ker so jo registrirali kot arktično lisico. Zvito! Še nekaj se mi je zdelo zelo zanimivo in nenavadno. Ko gredo ljudje iz svojih stanovanj, nihče ne zaklepa svojih vrat. Stanodajalko Martine sem prvi dan vprašala, kje je ključ od vhodnih vrat, da jih lahko zaklenem, pa je samo odvrnila, da tega pa tu ne delajo in da imajo vsi vse čas vse odprto. Da ni nobene potrebe po zaklepanju, da nikoli nihče nič ne ukrade, da vsi puščajo doma kompjuterje, denarnice, dokumente in sploh vse, da sem lahko brez skrbi, ker je varno. Od vhodnih vrat lokalov, tudi po koncu delovnega časa, do zasebnih stanovanjskih vrat. Vse odprto. Ko smo v sani pakirale hrano, elektronske pripomočke, pregrešno drage spalne vreče in ostalo, smo vse puščale kar pred vrati, na ulici. Na začetku smo se še malo nejeverno spogledovale, potem pa padle v štos. Fino je, da ti ni treba skrbeti, kdaj te bo kdo okradel. No, vsaj upam, da se čez noč ni kaj spremenilo. V času, ko oddajam to kolumno, namreč skupaj s članicami mednarodne ženske odprave na Severni pol dobesedno odštevamo ure do poleta na Barneo. Neznank je veliko, vprašanj še več. Pripravljene smo dobro. Upam, da nam bo narava naklonjena. Da bomo pazile druga na drugo. Hvala vsem, ki ste v kakršnikoli obliki podprli ta projekt, hvala za spodbudne besede, veliko pomenijo. Če bo vse po planu, bi morale biti zdaj, ko to berete, le še nekaj kilometrov stran od najsevernejše točke našega planeta. In čez nekaj ur bi morala tam zavihrati zastava z napisom Kočevsko. :) mag. Nataša Briški Foto: Grega Žunič, Viva

22 Kočevska Zanimivosti april S peresom do ostrih misli Razvoj tehnologije ima vse večje posledice na človeško življenje, z vstopom v digitalno dobo pa se je korenito spremenil način podajanja informacij. Že skoraj vsak od nas ima v žepu elektronsko napravo, s katero lahko hipoma dostopa do ogromne količine podatkov, vse bolj pa se zanemarja veščina, ki so se je skozi stoletja učili naši predniki: pisanje na roko. Vse več znanstvenih študij opozarja na povezanost rokopisa z razvojem človeških možganov, učitelji pa opažajo, da otrokom vse bolj krnijo finomotorične spretnosti. Pisava je od svoje iznajdbe pred dobrimi tremi tisočletji temeljito spremenila človeško razmišljanje, sporazumevanje in njegovo zgodovino. Od tistega trenutka je vse, kar se je doslej prenašalo prek verige ustnega izročila, postalo del zapisane zgodovine in ohranjeno pričevanje zanamcem. Zapisi na egipčanskih, sumerskih in majevskih templjih pričajo, da so se bogovi in mitološki heroji vse bolj začeli umikati zapisom o človeku in njegovih dosežkih. Branje in pisanje sta postala temelj človeške kulture in neločljiv del vsakdanjega življenja. Lepopis se je razvil v umetniško formo, razvejane in okrašene črke so postajale izraz osebnosti ter tudi poseben prikaz družbenega statusa. Z neumornim napredkom pa so se izpopolnjevali tudi načini zapisovanja in povečevale knjižne police. Gosja peresa so se umaknila kovinskim, svinčnik in papir sta nadomestila kredo, papirus in živalske kože, z razcvetom tiska pa je pisana beseda z neslišnim glasom spregovorila vsakemu, ki je razprl knjižne platnice. Z razvojem informacijske dobe se je količina zapisov nesluteno povečala danes nam je dostopno več informacij kot kadarkoli prej, preberemo in zapišemo več besedil kot naši predniki, tipkovnice po vsem svetu brnijo v ritmu elektronske dobe. A razlik ne bomo našli samo na konicah prstov, ampak tudi v živčnem sistemu, saj pisanje na roko in tipkanje sprožata različne kognitivne procese. Vihtenje peresa je zapleteno opravilo, pri katerem sodeluje množica mišic, ki jih sprožajo različne nevronske mreže, že majhna nakracana beseda je po kompleksnosti dosti bolj zahtevna kot le nekaj udarcev po tipkovnici. V Združenih državah Amerike pisanje kurzive že dolgo ni več del učnega načrta, pri pisanih črkah vztraja le še nekaj zveznih držav. Finska, ki se sprememb v učnem sistemu loti najbolj korenito, je z letom 2016 ukinila učenje pisanih črk in jih nadomestila s tipkanjem, razvijanje finomotoričnih spretnosti pa bodo nadomestili z več delavnicami z ročnimi deli. Francija je ubrala drugačno pot, ministrstvo za izobraževanje je pisanje s kurzivo vneslo v učni načrt na sam začetek osnovne šole, že tako zapleten zapis francoščine pa bo francoskim Kaligrafija je vse bolj redka veščina, ki uči potrpežljivosti ter združuje natančne linije s sproščenimi gibi roke Foto: Žarko Nanjara šestletnikom še večji izziv kot preostalim evropskim vrstnikom. Francoski raziskovalci z univerze v Marseillu so izpeljali študijo s 76 otroki, starimi med tri in pet let, in primerjali vpliv razlik v zapisovanju na učenje in pomnjenje. Skupina otrok, ki je črke zapisovala na papir, je branje in prepoznavanje znakov usvojila dosti hitreje kot skupina, ki je pri učenju uporabljala tipkovnico. Raziskavo so ponovili z odraslimi, ki so jih učili bengalsko in tamilsko abecedo, ter prišli do podobnih rezultatov. Nevroznanstvene raziskave kažejo, da je telesna aktivnost tesno povezana s kognitivnimi procesi ter da pisanje z roko vpliva na procese učenja, pomnjenja ter reševanja problemov. Raziskave so pokazale, da se razlike kažejo tudi pri pisanju s tiskanimi ali pisanimi črkami, ki vsako sproža različne Teden pisanja z roko V Sloveniji o pomenu pisanja z roko ozavešča društvo Radi pišemo z roko, ki je ob podpori Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter Zavoda RS za šolstvo konec marca po šolah, knjižnicah in drugih javnih ustanovah pripravilo delavnice pisanja z roko. Tednu pisanja z roko se je priključila tudi kočevska knjižnica, kjer je psihologinja in pedagoginja Franja Virant vodila kaligrafsko delavnico, razstavljeni pa so tudi rokopisi znanih osebnosti ter književnih gostov, ki so doslej obiskali kočevsko knjižnico. "Izgublja se osebni odnos do individualne pisave," o pomenu lepopisja za današnje čase pravi Franja Virant. "Zelo se mi zdi pomembno, da se človek nauči kaligrafije in potem pisavo tudi po svoje preoblikuje. Na ta način se spet vrnemo v šolske klopi in se znova učimo," še dodaja. možganske predele. Pacienti z disgrafijo, motnjo sposobnosti pisanja, ki je lahko posledica možganske kapi, imajo lahko težave pri pisanju pisanih črk, medtem ko sposobnost zapisovanja tiskanih črk ostane neokrnjena. Na podoben način delujejo tudi nekatere terapije okrevanja po možganski kapi, kjer z gibi rok in prstov pomagajo spodbuditi določene možganske centre. S tesno povezanostjo giba človekove roke in njegovih misli se postavlja vprašanje, ali drugačen način zapisovanja vpliva tudi na samo vsebino zapisanega. Ali besedilo, napisano na roko, prikazuje drugačen tok misli kot tisto, ki ga vnesemo prek tipkovnice? Še danes velja, da je ročno napisano pismo dosti bolj osebno in iskreno, razlogov za to pa nam ni treba iskati le v sentimentalnosti, ampak imajo mogoče tudi znanstveno podlago. Podobno zagato je na lastni koži izkusil nemški filozof Friedrich Nietzsche, ki je proti koncu življenja trpel za hudo kratkovidnostjo. Njegov zdravnik je zapisal, da filozof z desnim očesom skorajda ne prepoznava podob, sam Nietzsche pa je dejal, da mu pisanje in branje predstavljata ogromen napor že po dvajsetih minutah. Izredno ploden pisec je težave poskušal rešiti z nakupom pisalnega stroja. Čeprav tipkanja ni nikoli zares dobro obvladal, je z olajšanjem zapisal, da je že po tednu dni lahko umaknil utrujene oči z lista. A se je pisalni pripomoček na poseben način prikradel v njegovo ustvarjanje. Prijatelj ga je v pismu opozoril, da je njegov že tako jedrnat stil pisanja postal še bolj zgoščen, skoraj telegrafski. "Imaš prav," mu je v natipkanem pismu odvrnil Nietzsche, "naši pisalni pripomočki sodelujejo pri oblikovanju naših misli." Tehnološki napredek nam v sodelovanju s potrošništvom vsako leto plasira novo napravo, s katero poskuša zaposliti naše roke in misli. Hiter tok življenja od nas zahteva, da prežvečimo vse večje količine informacij ter jih hitro posredujemo naprej. Branje in pisanje, nekoč veščini potrpežljivosti in natančnosti, sta se spremenili v tipkanje ali drsenje po tablici, misli pa vse bolj iščejo kratke in jedrnate tekste, ki jih lahko preletimo z enim pogledom. Vendar pa so obzorja tehnologije še vedno odprta, z razvojem zaslonov na dotik in senzorjev za premikanje pa je možno, da se bo veščina lepopisja ob taki ali drugačni tehnološki spremembi vrnila v naš vsakdan. Žarko Nanjara

23

24 Kočevska Kočevsko, skrivnostni gozd Slovenije april Prihajajo počitnice: v naravo ali pred računalnik? Se spomnite otroštva? Plezanja po drevesih? Nabiranja travniških rastlin? Tekanja po gozdnih poteh? Skakanja čez luže? Iger z žogo na prostem? Vse te radosti smo doživljali, ko računalniška tehnologija še ni imela pravega pomena in ko smo zares znali doživljati čarobnost narave. Dandanes se je zaradi drugačnega načina življenja vse zelo spremenilo. Starši iz dneva v dan drvimo za svojimi obveznostmi, otroci pa zaradi napornega vsakdanjika rastejo izključno na igriščih z igrali, pred televizijskimi zasloni ali računalniki in skoraj ne poznajo več moči narave. Tokrat lahko otrokom z malo spodbude ponudimo posebno doživetje v naravi, nekaj drugačnega, pristnega, nekaj, kar bo v njih prebudilo kreativnost in domišljijo. V začetku julija Zavod Kočevsko, v sodelovanju z LARIS Survival School, v Campu Jezero organizira LSS Poletni tabor za osnovnošolce od 6. do 14. leta. Gre za prvi aktivni poletni tabor v naravi, ki se bo odvijal na Kočevskem in udeležencem ponudil pristen stik z naravo in občutek sobivanja z njo. Naučili se bodo osnov preživetja v naravi, kar pomeni, da se bodo preizkusili v lastnih spretnostih prižiganja ognja, izdelave bivaka, iskanju vode in orientacije v prostoru. Spoznali bodo osnove gozdne ekonomike, kako pravilno uporabljati zemljevid in kompas, kako opazovati živali, prepoznati rastline in izostriti svoje čute, kako poskrbeti za svojo varnost in osvojiti preostale tehnike, veščine preživetja pod zvezdnatim nebom. Zabavne in uporabne tehnike bodo otrokom pomagale, da postanejo vaši super iznajdljivi pomočniki na piknikih, se znajdejo v gozdu in razumejo ter znajo uporabljati znanje tudi brez elektrike in današnjega modernega načina preživetja. Osrednji del programa pa bo namenjen pestremu izboru športnih aktivnosti in delavnic na svežem zraku. Med drugim tudi osvežilno kopanje v Kočevskem jezeru, ki je v neposredni bližini kampa. V okoliških gozdovih, na gozdnih jasah in ob potočkih bodo preučili in opazovali vse, kar leze in kar gre. Otroci se bodo gibali na prostem, igrali z žogo, kar se v današnjem času vedno bolj opušča, in hkrati pozabili na videoigrice in telefone. S tem bodo veliko naredili za samozavest, samostojnost, motoriko, delovanje v skupini in si širili prijateljski krog. Okrepili bodo svojo iznajdljivost, socialni čut ter svobodno pokazali svoje naravne talente. Tabor bo od nedelje, 8. julija, do sobote, 14. julija, postavljen v Campu Jezero in otroci bodo spali v šotorih, kar bo za nekatere posebna dogodivščina. Potrebovali bodo spalno vrečo in primerna oblačila ter obutev. V taboru po poskrbljeno za pestro ponudbo prehrane: zajtrk, kosilo in večerja, en dan si bodo otroci pripravili kosilo v naravi, za zaključni večer pa si bodo privoščili večerjo ob tabornem ognju. Prijave potekajo izključno prek spletne strani in so možne do zapolnitve vseh mest. Za vse dodatne informacije o samem programu in ceni nas lahko pokličete na telefonsko številko ali nas obiščete v Campu jezero (Trdnjava 3, 1330 Kočevje) vsak dan med 8. in 20. uro. Omogočite otroku nepozabno dogodivščino v kakovostnem učnem okolju, ki omogoča izkustveno učenje. Tako učno okolje je narava! Tina Peček Foto: šola preživetja Laris Kočevsko na sejmu prosti čas Destinacija Kočevsko se je aktivno predstavljala na Sejmu Prosti čas, ki je potekal od 6. do 8. aprila v Celovcu. Gre za največji in najbolj priljubljen avstrijski sejem, ki je letos zaradi atraktivne turistične ponudbe privabil radovednih obiskovalcev. Tematika sejma je bila namenjena preživljanju prostega časa v naravi, pohodništvu, kolesarjenju, plezanju, v ospredje pa so bile tokrat postavljene pripravljene virtualne igre s turističnega področja in testne poti, namenjene gorskemu kolesarjenju. Hkrati je potekala velika kolesarska razstava sobnih, cestnih, gorskih in modernih električnih koles. Ni manjkalo niti idej o pestri kulinarični 'piknik' ponudbi, po kateri je veliko povpraševanja, saj se turisti radi vračajo v neokrnjeno naravo. Naša destinacija Kočevsko ponuja veliko tovrstnih priložnosti, zato smo na stojnici predstavili turistične znamenitosti, številne aktivnosti v naravi, turistične produkte in kulinarične dobrote (kočevski med, domače salame), ki so požele veliko zanimanja. S tem je destinacija ogromno naredila za prepoznavnost in bo v prihodnje zagotovo v skrivnostni gozd privabila tudi turiste iz sosednje Avstrije. Tina Peček Foto: arhiv Zavoda Kočevsko Rubriko so pripravili v Javnem zavodu za turizem in kulturo Kočevje

25 KULTURNI CENTER KOČEVJE NAPOVEDUJE KNJIŽNI KLUB SREDA Heart Of Gold SOBOTA Ni predaje, ni umika Muza RE-BELLE Posvečeno Piaf NEDELJA It's Complicated NUŠKA DRAŠČEK Igra v treh dejanjih Zimska Ptica Promise PETEK NEKEGA POMLADNEGA VEČERA Deorinke z gosti koncert slovenske popevke KINO MAJ 2018 TOREK, 1. MAJ, (MATINEJA) Norveški sinhroniziran animiran družinski film DVIGNI SIDRO ElIAS OG STOREGAPS HEMMElIGHET TOREK, 1. MAJ, Ameriška sinhronizirana družinska komična pustolovščina PETER ZAJEC PETER RABBIT TOREK, 1. MAJ, Ameriška akcijska ZF pustolovščina RAMPAGE: VElIKO RAZDEJANJE RAMPAGE SREDA, 2. MAJ, (MATINEJA) Islandsko, belgijski animirani film POlDI, PUSTOlOVŠČINA POGUMNEGA PTIČKA PlOEy - you NEVER Fly AlONE SREDA, 2. MAJ, Norveški sinhroniziran animiran družinski film DVIGNI SIDRO ElIAS OG STOREGAPS HEMMElIGHET SREDA, 2. MAJ, Ameriška znanstvenofantastična akcijska pustolovščina IGRAlEC ŠTEVIlKA 1 READy PlAyER ONE ČETRTEK, 3. MAJ, Italijansko francoska drama V CIAMBRI A CIAMBRA FIlM PREDVAJAMO V OKVIRU ART KINO PROGRAMA. IZ liffa V KCK. PETEK, 4. MAJ, Ameriška sinhronizirana družinska komična pustolovščina PETER ZAJEC PETER RABBIT PETEK, 4. MAJ, Ameriška komedija POČUTIM SE lepo I FEEl PRETTy SOBOTA, 5. MAJ, Ameriški znanstveno fantastičen film MAŠČEVAlCI: BREZMEJNA VOJNA AVENGERS: INFINITy WAR SOBOTA, 5. MAJ, Ameriška komedija NE Z MOJO HČERKO BlOCKERS NEDElJA, 6. MAJ, Islandsko, belgijski animirani film POlDI, PUSTOlOVŠČINA POGUMNEGA PTIČKA PlOEy - you NEVER Fly AlONE NEDElJA, 6. MAJ, Bolgarsko-grška drama SlAVA SlAVA IZ liffa V KCK. ČETRTEK, 10. MAJ, Avstralska pustolovska kriminalna drama PRIJAZNA DEŽElA SWEET COUNTRy FIlM PREDVAJAMO V OKVIRU ART KINO PROGRAMA. IZ liffa V KCK. PETEK, 11. MAJ, SOBOTA, 12. MAJ, NEDElJA, 13. MAJ, Ameriška sinhronizirana animirana družinska pustolovščina JAMSKI ČlOVEK EARly MAN PETEK, 11. MAJ, Ameriška romantična komedija MOJ lažni MOŽ OVERBOARD SOBOTA, 12. MAJ, Francoski znanstveno fantastičen film ZADRŽI DIH DANS la BRUME NEDElJA, 13. MAJ, Angleški kriminalni triler NIKOlI ZARES TUKAJ you WERE NEVER REAlly HERE IZ liffa V KCK. TOREK, 15. MAJ, Dokumentarna filma KOČEVSKI PRAGOZD PRAGOZD KROKAR ČETRTEK, 17. MAJ, Francoska drama 120 UTRIPOV NA MINUTO 120 BATTEMENTS PAR MINUTE FIlM PREDVAJAMO V OKVIRU ART KINO PROGRAMA. IZ liffa V KCK. ČETRTEK, 24. MAJ, slovensko-hrvaško italijanska biografska drama VZTRAJANJE VZTRAJANJE FIlM PREDVAJAMO V OKVIRU ART KINO PROGRAMA. SOBOTA, 26. MAJ, NEDElJA, 27. MAJ, Islandsko belgijska sinhronizirana animirana družinska pustolovščina POlDI, PUSTOlOVŠČINE POGUMNEGA PTIČKA PlOEy - you NEVER Fly AlONE SOBOTA, 26. MAJ, Ameriška akcijska komedija DEADPOOl 2 DEADPOOl 2 NEDElJA, 27. MAJ, Angleška biografska romantična drama FIlMSKE ZVEZDE NE UMIRAJO V liverpoolu FIlM STARS DON T DIE IN liverpool ČETRTEK, 31. MAJ, Litovsko francosko nemška drama KROTKO DEKlE KROTKAJA FIlM PREDVAJAMO V OKVIRU ART KINO PROGRAMA. IZ liffa V KCK. PETEK, 1. JUNIJ, NEDElJA, 3. JUNIJ, Ameriška sinhronizirana animirana romantična komedija ZAČARANI PRINC CHARMING PETEK, 1. JUNIJ, SOBOTA, 2. JUNIJ, Ameriški znanstveno fantastičen akcijski film SOlO: ZGODBA VOJNE ZVEZD SOlO: A STAR WARS STORy KCK KINO KOČEVJE SI PRIDRŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA.

26 Kočevska Glavni odmor april Zlato priznanje na sejmu Altermed v Celju V soboto, , sva se dijakinji Gimnazije in srednje šole Kočevje Maja Kastelic in Adenita Osmančević, 2. EKT, skupaj z mentorico Natašo Tekavec odpravili na sejem Alteremed v Celje. Tema naše stojnice je bila Jabolko jem zdravju se zazrem. Sejem je imel tudi tekmovalno noto, saj so stojnico ocenjevali člani strokovne komisije Eko šole in podsekretar na ministrstvu za gozdarstvo, kmetijstvo in prehrano Andrej Potočnik. Projekt sva izvedli v okviru izvedbe poklicne mature za drugo izpitno enoto, kjer moramo izvesti celotno nalogo od ideje do realizacije. K sodelovanju sva povabili posamezne članice Društva podeželskih žena Kočevje, Tržnico Kočevje ter Preventiva v cestnem prometu na srednji šoli Kočevje Kot vsako leto doslej smo na naši šoli za dijake organizirali predavanje s predstavitvijo o preventivi v cestnem prometu. Ker moram kot dijakinja zaključnega letnika za poklicno maturo izvesti projekt, sem se odločila, da pripravim predavanje, ki bo zelo preventivno za naše dijake. Povezala sem se z Zvezo paraplegikov Slovenije, Policijsko postajo Kočevje in nujno medicinsko pomočjo Zdravstvenega doma Kočevje. Predavanje in predstavitev sem izvedla v sredo, 21. marca posamezne strokovnjake, ki se ukvarjajo s sadjarstvom, peko in izdelovanjem različnih produktov iz jabolk. Članice podeželskih žena so nam pomagale z različnimi nasveti, idejami in poznavanjem izdelkov, narejenih iz jabolk. Na naši stojnici so bile predstavljene tudi različne stare sorte jabolk, kot so: zlata parmena, carjevič, bobovec, štajerski mošancelj in dolenjska voščenka. Glede na to, da smo stojnico želele pripraviti čim bolj naravno, smo za pomoč prosile v naši lesarski delavnici. Izdelali so nam gajbice, ki sva jih uporabili pri predstavitvi na stojnici, in ptičje krmilnice, v katere dajemo jabolka za hranjenje ptic. Na stojnici smo predstavili domač jabolčni kis, jabolčno marmelado, jabolčne krhlje, jabolčni sok, jabolčni zavitek in pito, mafine ter jabolčno potico. Vse dobrote sva spekli večinoma sami, na pomoč pa so nam priskočili tudi 2018, v naši šolski dvorani. Iz Zveze paraplegikov Slovenije nas je obiskala socialna delavka Hana, iz Društva paraplegikov ljubljanske pokrajine paraplegik Rok Bratovž in tetraplegik Gregor Gračner, s Policijske postaje Kočevje policist Boštjan in iz Zdravstvenega doma Primož Velikonja. Socialna delavka Hana nam je na začetku predstavila zvezo ter nam razložila razliko med paraplegijo in tetraplegijo ter katere poškodbe so značilne za posamezno obliko invalidnosti. Nato sta nam svojo zgodbo predstavila še Rok in Gregor. Dijaki in učitelji smo bili nad zgodbama pozitivno presenečeni, kajti oba sta svojo nesrečo opisovala samo s pozitivne plati in razlagala, kako lahko iz vsake nesreče potegnemo samo dobro, če to le želimo. V dvorani je bila tišina, saj so dijaki zgodbo kar vsrkavali ter se vanjo tudi vživeli. Policist Boštjan nam je predstavil delovanje PP Kočevje, zlasti delovanje v preventivi v cestnem prometu, ter navedel najpogostejše vzroke Foto: Marjan Kapele zaposleni na šoli in dijaki. Naša stojnica je bila na sejmu Altermed izjemno dobro obiskana in zelo prepoznavna, saj smo imele tudi zelo veliko tiskanega gradiva, ki sva ga izdelali v ta namen (recepti jabolčnih jedi, koledarji, zgibanke za jabolčno pito, torto, mafine, zavitek, jabolčni sok ). Poleg izvedbe projekta smo obenem promovirale tudi občino Kočevje, imele smo namreč veliko promocijskega materiala, saj smo s ponosom obiskovalcem predstavile našo Kočevsko in jim delile promocijski material. Prepričani sva, da sva projekt s pomočjo različnih deležnikov zelo uspešno izpeljali. Na ocenjevanju sva dosegli vseh 25 točk in si s tem pridobili zlato priznanje. Najin trud je bil poplačan. Zahvaljujeva se vsem, ki so na kakršen koli način pripomogli, da sva nalogo izvedli. Maja Kastelic in Adenita Osmančevič za nesreče v kočevskem okrožju. Ravno tako je podal informacije, kakšne nevarnosti prežijo na mlade voznike ter kakšne so pasti na cestah. Primož Velikonja nam je predstavil svoje izkušnje in svoja znanja s področja reševanja. Povedal nam je tudi, da ko oseba doživi prometno nesrečo, ima natanko še eno uro časa, da preživi. Zato je zelo pomembno ukrepanje v prvih minutah nesreče. Podučil nas je tudi o tem, kako sploh pomagamo pri prometni nesreči in kako pridemo do poškodovanca. Dijaki so predavanju prisluhnili z velikim zanimanjem, saj bodo kmalu tudi sami postali vozniki. Zavedanje, da nesreča preži na vsakem koraku, je še kako pomembno za vse nas, ki postajamo udeleženci v cestnem prometu kot mladi vozniki. Prepričana sem, da smo se nad izrečenimi besedami gostovo zamislili in da bomo kot udeleženci v cestnem prometu upoštevali vse nasvete, ki so nam jih podali udeleženci predavanja. Nastja Zbačnik Jezikovna znanja za boljšo konkurenčnost Znanje tujih jezikov že dolgo ni več samo prednost, ampak velikokrat tudi nuja. Podjetje iz tujine, ki ima svojo podružnico v Sloveniji, bo najverjetneje iskalo sodelavca z znanjem tujega jezika. Prav tako bo podjetje iz Slovenije, ki posluje s tujino, prednostno zaposlilo nekoga, ki zna vsaj en svetovni jezik. Znati dva ali tri tuje jezike je še dodatna kvalifikacija. So pa še številna druga področja, kjer je znanje tujih jezikov pomembno: pri stalnem strokovnem izpopolnjevanju in spremljanju razvoja stroke, pri nadaljnjem študiju, pri krepitvi medosebnih in medkulturnih vezi in ne nazadnje pri zasebnih potovanjih in preživljanju prostega časa. Vsekakor je učenje tujih jezikov naložba, ki se zagotovo obrestuje. Na Ljudski univerzi Kočevje smo se tudi letos odločili sodelovati pri izvedbi jezikovnih in računalniških programov znotraj projekta Neformalni izobraževalni programi za brezposelne Pod vodstvom organizacije Cene Štupar Foto: arhiv LU Kočevje, Markus Spiske, spletna stran Unsplash, Calum Lewis, spletna stran Unsplash CILJ smo se prijavili na razpis Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter uspešno pridobili sredstva za izvedbo treh jezikovnih tečajev in treh tečajev računalništva. Marca 2018 smo pričeli izvajati dva tečaja angleškega jezika (angleščina na ravni A1 in angleščina na ravni A2) in tečaj nemščine na ravni A1. Aprila začnemo izvajati začetni tečaj Excela in osnovni tečaj računalništva Računalniška pismenost za odrasle. Vpisujemo še na tečaj Excela ali Worda na osnovni ali nadaljevalni ravni. S tečaji računalništva bodo udeleženci izboljšali svoja znanja in spretnosti ter povečali svojo storilnost. Omenjeni programi so za udeležence brezplačni, saj jih financira MIZŠ. Sonja Hribar RSTVO IN SOBOSLIK Slikarska in pleskarska dela Zvonko Čerimović s.p., Ljubljanska c. 23, Kočevje C F leplesk@gmail.com Leplesk Zvonko Čerimović beljenje in glajenje sten in stropov pleskanje leseni in kovinskih izdelkov(okna, vrata, ograje) industrijsko brizganje in barvanje(skladišča, hale) obdelava mavčnih plošč in bandažiranje

27 Avtohiša Vrtin Kočevje Črnomelj +386 (0) Matic QUICK CHECK CENITVE POŠKODOVANIH VOZIL PRODAJA IN SERVISIRANJE VOZIL NA ZALOGI PREKO 50 RABLJENIH VOZIL NA Z GARANCIJO ZALOGI PREKO 30 RABLJENIH VOZIL KAROSERIJSKA POPRAVILA TEST IN NASTAVITEV GEOMETRIJE PODVOZJA - OPTIKA SERVISIRANJE VSEH ZNAMK VOZIL ZA VAS POSKRBI MATIC OBRANOVIČ, KI VAŠE VOZILO ODPELJE IN PRIPELJE BREZ DOPLAČILA Renault MEGANE Tehnologija na tvoji strani. že od * z 0% obrestno mero ** 200 za nakup dodatne opreme *** *Cena modela Megane Life SCe 115 že vsebuje redni popust in popust v obliki bonusa staro za novo v višini 600 eur. **Velja ob nakupu preko Renault Financiranja. Velja za financiranje do 48 mesecev, za omejeno vrednost financiranja, odvisno od modela. ***Renault Financiranje ni pogoj za pridobitev bona v vrednosti 200 eur za nakup dodatne opreme ali Pony by Renault. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si. Poraba pri mešanem ciklu 3,7 6,3 l/100 km. Emisije CO g/km. Ogljikov dioksid (CO 2 ) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM 10 in PM 2,5 ter dušikovih oksidov. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d.o.o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana. Renault priporoča renault.si AVTOHIŠA VRTIN d. o. o. Kočevje 21, 8340 Črnomelj SAMO 39 KM IZ KOČEVJA

28 Kočevska Ristanc april Znanstveni dan na OŠ Ob Rinži V petek in soboto, 6. in 7. aprila, je na naši šoli vrvelo in brenčalo kot v panju. Odvijal se je 2. Znanstveni dan in v soboto tudi dan odprtih vrat za starše in druge obiskovalce. In kaj vse je bilo mogoče videti? Glavna zvezda naše avle je bila robotska roka, ki so jo pripeljali iz podjetja Yaskawa. Erih Arko je učencem in učiteljem približal svet robotov, nekaj učencev pa se je poskusilo v programiranju te robotske roke in moram reči, da so bili pri tem precej uspešni. Eksperimentatorja iz podjetja Melamin sta učence navdušila z atraktivnimi poskusi. Na koncu sta s pomočjo tekočega dušika zanje pripravila še pravi pravcati sladoled. Tudi tokrat je s 50 poskusi dve učilnici napolnila Hiša eksperimentov in pripravila kar tri znanstvene šove. Steklopihalca iz podjetja Labteh sta na uvodnem predavanju razkrila skrivnost oblikovanja stekla, na delavnici pa so učenci naredili tudi svoj izdelek. Sodelavca PI- K-a sta s seboj pripeljala 3D-tiskalnik in 'natisnila' piščalko. Med tiskanjem so se učenci malo poigrali z robotki Lego. Robotsko delavnico je skupaj z učenci pripravil učitelj Robert Golja. V likovni učilnici sta učiteljica Maja Zbašnik in lončarka Martina Osmak vodili lončarsko delavnico. Nastali so čudoviti izdelki. Geografinja Irma Lovšin je skupaj z učenci obiskovalce popeljala po poteh treh celin Azije, Afrike in Južne Amerike. Marjan Artnak iz Fotografskega društva Grča je prikazal čudovite slike kočevske narave. Člani Modelarskega društva Rdeči 9 so predstavili nekaj svojih maket letal in avtomobilov. O njih so povedali tehnične podrobnosti, na stadionu pa so pokazali, kakšnih zračnih akrobacij so ta letala sposobna. Kovač Tomaž Tekavec iz podjetja Tom Tek je postavil šotor s tradicionalno srednjeveško kovačijo in prikazal izdelavo podkve, ogledali pa smo si tudi Foto: Vita Gorenčič nekatere njegove izdelke. Metod Ivančič iz podjetja Energomen je v sodelovanju s podjetjem Kovinar Kočevje učence seznanil o pomembnosti varčevanja z energijo. Brata Erjavec sta učencem predstavila vrste kamnin in osnove klesanja, vsak je lahko domov odnesel svoj kamnoseški izdelek. Kamnoseška delavnica in delavnica Festivala lesa, v kateri so prvošolci ustvarjali z lesom, sta potekali v okviru projekta Narava naša učiteljica. Domači inovator Goran Leban je na ogled in poskusno vožnjo pripeljal svoja atraktivna kolesa in sup. Dogodek ni minil brez Slovenske vojske. Učenci so spoznali mobilni laboratorij in nekatere osnovne analize, ki jih lahko opravijo na terenu. Nesporno največ navdušenja pa so poželi vojaški psi s svojimi vodniki. Navdušil pa je tudi akrobatski šov naših učencev pod mentorstvom Jureta Blažiča in pisanje starih listin pri učitelju Miranu Kaču. V avli pa smo se posladkali z dobrotami iz gospodinjske delavnice Majde Maležič. Zanimivo, pestro in drugače! Lada Obranovič Tri srebrna priznanja glasbenicam OŠ Stara Cerkev V nedeljo, 11. marca, je v Ljubljani v organizaciji Glasbene mladine Slovenije in Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani potekala 7. slovenska glasbena olimpijada. Gre za zahtevno državno tekmovanje (olimpijada) za učence OŠ, ki poteka na šolski, državni in mednarodni ravni. Kar 58 tekmovalcev iz vse Slovenije se je pomerilo v slušnem, pisnem in izvajalskem testu, interpretaciji pesmi ter se v koncertnem delu predstavilo z lastno, avtorsko skladbo. Tekmovalce so pri tem ocenjevali profesionalni glasbeniki različnih specializacij. S tem izzivom so se na naši šoli letos prvič spopadle tri devetošolke Nika Majcen, Katja Klun in Urška Zdešar. Po zaključenem pisnem in izvajalskem testu smo v Šantlovi dvorani Akademije za glasbo prisluhnili interpretacijam izbranih pesmi. Naše tekmovalke so nastopile v prvem delu. Nika je zapela primorsko Kaj ti deklica, Katja Mojčino pesem Marjana Kozine, Urška pa prekmursko San se šetao. Sledil je krajši predah, nato pa smo se zbrali v stavbi Kazine na Kongresnem trgu, kjer smo prisluhnili krstnim izvedbam avtorskih skladb vseh tekmovalcev, pri katerih so morali sodelovati tudi sami tekmovalci. Tudi tu so se naše učenke predstavile v prvem delu Nika s (svojo) skladbo z naslovom Sanje v mesečini (v izvedbi Nike na klavirju in Urške na flavti), sledila je Katjina skladba Spokojnost misli (v izvedbi Katje na kitari, Urške na flavti ter Nike na oceanskem bobnu), v zaključku pa smo slišali Urškino skladbo Odmevi srebrnih želja (v izvedbi Urške na flavti ter Evelin Krkovič na klavirju). Z velikim zadovoljstvom in ponosom lah- Foto: Eva Merhar ko rečemo, da so nadarjenost, ustvarjalnost ter trud in prizadevnost obrodili bogate sadove, saj so vse tri tekmovalke naše šole prejele srebrna priznanja. Še posebej je presenetila Urška Zdešar, tudi sicer zelo uspešna mlada flavtistka, saj je poleg priznanja prejela tudi posebno nagrado za odličen ustvarjalni dosežek in izvedbo lastne skladbe. Žal zaradi Urškinega predhodnega odhoda domov nismo ponovno slišali njene skladbe na zaključnem koncertu in podelitvi priznanj. Kljub temu bo pestra in zanimiva, a obenem tudi naporna celodnevna glasbeno-olimpijska izkušnja vsem zagotovo ostala v lepem spominu. Vabljeni k ogledu posnetkov skladb na šolski spletni strani (osstaracerkev.si, zavihek Galerija 2017/18). Iskrene čestitke Niki, Katji in Urški ter najlepša hvala vsem, ki ste pripomogli k njihovemu uspehu! Jasmina Tomšič Naša šola miga delovna sobota Na sončno delovno soboto, 7. aprila, smo se na Osnovni šoli Zbora odposlancev odločili, da ta posebni pomladni dan preživimo v čim bolj sproščenem, družabnem duhu, pa vendar koristno obarvanim s športom in nadgrajenim s čistilno akcijo. Pri organiziranju tega dne smo želeli poudariti več pomembnih vzgojnih vidikov in vrednot. S športnimi dejavnostmi v naravi prav vseh strokovnih delavcev šole, vključno z vodstvom, smo opozorili na pomen gibanja in zdravega načina življenja, sodelovanje staršev pa naj bi bil pri tem pomemben prispevek dobrega zgleda. S pobiranjem odvrženih smeti smo vse udeležence opozorili na problem odpadkov v naravi ter nujno varovanje in spoštovanje okolja. Šola je otrokom ponudila paleto športnih dejavnosti, ki so jih otroci poljubno izbrali. K organizaciji in sodelovanju smo povabili tudi okoliške športne klube. Ravninskega pohoda proti Brunarici so se udeležili učenci in starši prvih, drugih in tretjih razredov. Odpravili so se po prebujajočem se pomladanskem gozdu, polnem prvih cvetlic, med potjo pa pobrali kar nekaj smeti. Na cilju jih je pričakal velik napihljiv tobogan, uživali pa so tudi na trampolinu in drugih igralih. V višjih razredih so prišli na svoj račun pohodniki in kolesarji. Organiziran je bil pohod na Mestni vrh, ravninski pohod okoli Kočevja v dolžini 14 km in kar zajetna dolžina kolesarjenja po okoliških vaseh in gozdnih poteh. Na dvorišču Reške šole so se učenci drugega razreda in njihovi starši urili v rolanju. Na koncu so se pomerili še v hokejski tekmi. Vzporedno s to dejavnostjo pa so na šolski zelenici potekale zabavne štafetne igre. Učenci tretjih, četrtih in petih razredov so se iz Gaja odpravili v gozd proti trim stezi. Razdelili Foto: Marina Dekleva so se v skupine in se seznanili ter pomerili v taborniških veščinah in reševali zanimive naloge. Zaključili so v dolini ob tabornem ognju z malico in nekaj taborniškimi igrami. Učenci višjih razredov so imeli na voljo pester nabor športov. Učenci četrtega do devetega razreda so lahko izbirali med naslednjimi dejavnosti: lokostrelstvo, kegljanje, ameriški nogomet, nogomet, košarka, frizbi in odbojko. Pri nogometu je bila seveda udeležba otrok največja, saj se liga prvakov preveša v svoj zaključek in teme pogovorov med fanti se vrtijo veliko v tej smeri Pri odbojki pa je sodelovala ekipa, sestavljena iz staršev in učiteljev. Vse naštete dejavnosti so potekale v Gaju. Prečudovit pomladni dan je več kot izpolnil naš namen in pričakovanja. Otroci, starši in učitelji smo v prijetnem druženju naredili nekaj dobrega zase in tudi naravo. Dan, ki smo ga poimenovali Naša šola miga, pa bo postal tradicionalen in nas bo spremljal vedno na začetku pomladi. Marina Dekleva

29 Kočevska Ristanc april O gozdu in z gozdom na OŠ Ljuba Šercerja Osnovna šola Ljuba Šercerja sodeluje v mednarodnem projektu Erasmus+ z naslovom Naravna okolja spodbujajo učenje in razvoj otrok s posebnimi potrebami, pri katerem so del nalog tudi mednarodna srečanja članov iz Slovenije, Belgije in Velike Britanije. Tuji gostje so na tridnevnem obisku dobili vpogled v delo in dejavnosti naše šole in zaznali bogastvo naravnega okolja. Prvi dan srečanja je potekal v Turističnem kompleksu Jezero, kjer so se našemu povabilu prijazno odzvali tudi župan občine Kočevje dr. Vladimir Prebilič, ki je gostom izrekel posebno dobrodošlico in na izjemno zanimiv način predstavil zgodovinska dejstva našega kraja; Vesna Malnar Memedovič, direktorica Javnega zavoda za turizem in kulturo Kočevje, ki nam je podrobneje predstavila turistično ponudbo v občini Kočevje, in Katja Konečnik, direktorica Zavoda za gozdove, OE Kočevje, ki nam je ponudila vpogled v mogočnost naših gozdov in v način gospodarjenja z njimi. V nadaljevanju smo se člani projektne skupine pogovarjali predvsem o napredku projekta, o preteklih in prihodnjih aktivnostih in predvidenih rezultatih, ki jih projekt že prinaša v šolski utrip vseh treh dežel. Drugi dan srečanja je bil polovico dneva spoznavali zimsko-pomladno obarvano gozdno učno pot Rožni studenec. Druga polovica dneva je ospredju je bil seveda mogočni orel belorepec, ki naj bi tam prebival. Po poznem kosilu v tamkajšnjem lovskem domu smo Foto: Peter Železnikar usmerjen predvsem v spoznavanje našega lokalnega okolja. Pod tenkočutnim, subtilnim in predvsem strokovnim vodstvom Petre Draškovič Pelc smo prvo ravno tako potekala v naravnih okoljih, in sicer v Kočevski reki, ob Reškem jezeru. Tam so gostje lahko spoznali nekatere skrivnosti omenjene lokacije. V se odpravili nazaj proti mestu. Po krajši panoramski vožnji smo obiskali lokalnega mojstra domače obrti Matijo Kobola. S svojim delom, žarom in seveda lesenimi izdelki je navdušil vse. Zadnji dan srečanja je potekal na gozdno obarvani šoli. Ob sprejemu so gostje uživali na kulturni prireditvi, ki je bila gledališko in glasbeno navdahnjena. Temu je sledil osrednji del praktične aktivnosti v naravnih okoljih skupaj z učenci. Gostje so tako imeli priložnost spoznati učence, način dela in možnosti, ki nam jih pri poučevanju omogoča naravno okolje. Nastale so izvirne skulpture iz povsem naravnih materialov ter na deblih glineni gozdni škratje. Občutili so bližino gozda kot učnega pripomočka pri spoznavanju slovenskega ter angleškega jezika, simetrijo in štafetne igre. Po kosilu, ki so nam ga pripravili učenci z učitelji, je sledil še kratek ogled prostorov šole. Gostje so bili nad šolo, učenci in naravnim okoljem, v katerem bivamo, navdušeni. Sami smo se spomnili na to, kakšno srečo imamo, da smo obkroženi z naravo, o kateri nekateri lahko le sanjajo. "V gozdu sto tisoč gozdov niti dva lista nista enaka. In niti dve potovanji po isti poti nista enaki," je zapisal Paulo Coelho. Jan Čibej in Valerija El Habashy

30 Kočevska Izpostavljamo april Uspehi učencev Glasbene šole Kočevje Zveza slovenskih glasbenih šol in komisija TEMSIG že 47 let organizirata državno tekmovanje mladih glasbenikov, nekaj let manj pa tudi baletno tekmovanje. TEMSIG je neposredno in posredno soodgovoren za prepoznavnost in odličnost slovenskega glasbenega šolstva v domačem in mednarodnem okolju. Tekmovanje v posamezni disciplini poteka na vsaka tri, pri baletu na dve leti. Tekmovanje TEMSIG je zaradi zahtevnosti, vzdrževanja visokih standardov in mednarodne primerljivosti od leta 1991 član organizacije EMCY (European Music Competition for Youth). Izjemno pomembno je, da številni žiranti prihajajo iz najprestižnejših glasbenih univerz in ustanov Evrope. Nagrajenci glasbenega tekmovanja TEMSIG praviloma nadaljujejo svojo poklicno glasbeno pot. Z Glasbene šole Kočevja sta se tega napetega in izjemno konkurenčnega tekmovanja udeležila dva učenca. Erik Jurkovič, ki igra kitaro, se je z mentorjem Amelom Ramićem 12. marca udeležil tekmovanja TEMSIG v Škofji Loki in prejel zlato priznanje. Istega dne je Kaja Jerebič na violončelu pod mentorstvom Danice Kavrakove Žganjar v Kranju prejela zlato priznanje in III. nagrado ter posebno priznanje za izvedbo obvezne skladbe. Posebno priznanje za korepetitorko je prejela naša učiteljica Darja Brcar. 10. mednarodno glasbeno tekmovanje za soliste in komorne skupine Svirél, ki poteka v Goriških brdih in Novi Gorici, je znova gostilo kar nekaj tekmovalcev Glasbene šole Kočevje. Tekmovanje je eno najpomembnejših pri nas, začela pa so se s pihali, trobili in tolkali. Najprej so se v Vili Vipolže in Gradu Dobrovo predstavili solisti, nato so sledile komorne skupine. Tekmovalni sklop se je 18. marca v Vili Vipolže zaključil s koncertom desetih najboljših. Na istih prizoriščih so teden dni pozneje nastopili solisti na godalih in brenkalih, zadnji teden v marcu pa so jim sledila komorna igra s strunskimi instrumenti. Zlati priznanji sta na Dobrovem priigrali Lučka Perko in Kaja Jerbič. Prva v disciplini pihala solo, druga v disciplini godala solo. Lučka je igrala na klarinet, Kaja pa na violončelo. Njuna mentorja in korepetitorici so bili Miha Kosec in Danica Kavrakova Žganjar ter Darja Brcar in Romina Ponti. Srebrna priznanja so na isti lokaciji prejeli Maruša Gjerek, Urška Zdešar in Jaka Kosten. Dekleti sta igrali na flavto, Jaka pa na saksofon, vsi trije pa so nastopili v disciplini solo pihala. Njihovi mentorji in korepetitorji so bili Ernest Jazbec, Nada Krajnčan Šušteršič in Domen Hafner ter Erik Šuler, Darja Brcar in Nina Skebe. Bronasta priznanja so osvojili Isabela Klarič Kožar, Enej Kranjc, Marin Dervišević, Nik Bartol, Sara Pucelj in Leja Mikulič. Isabela je igrala violino, Enej tolkala, Marin, Nik in Sara trobento, Leja pa klarinet. Njihovi mentorji so bili Neža Sečnik, Vid Ušeničnik, Halid Tubeishat in Miha Kosec, korepetitorici pa Darja Brcar in Romina Ponti. Vsem tekmovalcem in tekmovalkam ter njihovim mentorjem in mentoricam iskreno čestitamo za dosežene uspehe in se veselimo še nadaljnjih! To priložnost bi radi izkoristili tudi za čestitke trem našim učenkam, ki so opravile sprejemni preizkus znanja za vpis na konservatorij oz. srednjo glasbeno šolo. Njihovi mentorji so Ernest Jazbec, Nada Kranjčan Šušteršič in Natalia Bogdanova, nauk o glasbi pa jih je zadnja leta poučeval sedanji ravnatelj Jože Rajk. Čestitamo za izjemen uspeh! Ne spreglejte, da bo maja izšel razpis za vpis v GŠ Kočevje, objavljen bo tudi na spletni strani šole! Morda bomo kmalu poročali tudi o uspehih vaših otrok! Opozorili bi vas radi, da Glasbena šola Kočevje septembra odpira tudi svoj prvi dislocirani oddelek v Stari Cerkvi! Martin Lavrič POLICIJA SVETUJE Nasveti za večjo varnost motoristov S pomladjo je prišel tudi čas motoristične sezone. Policisti vsem voznikom enoslednih motornih vozil svetujemo, naj bodo izjemno previdni, hitrost svoje vožnje pa naj prilagodijo razmeram na cesti. To velja še zlasti na začetku motoristične sezone, ko je asfaltna površina še vedno hladna in ne omogoča optimalne oprijemljivosti pnevmatik, zaradi zime pa je lahko na vozišču veliko udarnih jam in peska od zimskega posipa. Motoristi naj se poleg tega tudi zavedajo, da njihove sposobnosti obvladovanja motornega kolesa najverjetneje še vedno niso na ravni tistih iz prejšnjega leta. Motoristi spadajo med ranljivejše udeležence v prometu. Zaradi tega morajo sami dobro poskrbeti za svojo varnost. Policisti Policijske postaje Kočevje bi radi delili nekaj koristnih nasvetov za varnejšo udeležbo v cestnem prometu. Mladi pozvali k večji skrbi za čistejši planet Foto: Petra Šolar Smeti, ki so jih odvrgli vozniki avtomobilov med vožnjo po Kočevski, so pristale na ploščadi Foto: Petra Šolar Voznikom motornih koles in koles z motorjem svetujemo: pred vožnjo preverite tlak v pnevmatikah in jih v prvih kilometrih vožnje primerno ogrejte, pri vožnji dosledno uporabljajte zaščitno motoristično čelado. Pravilno si jo zapnite in očistite vizir, saj ta omogoča potrebno vidljivost, uporabljajte oblačila s ščitniki, motorno kolo je ozko, zato vas pri večji hitrosti drugi udeleženci v prometu hitro lahko spregledajo. Naj bo vaša hitrost primerna okoliščinam, da vas bodo drugi pravočasno opazili, vi pa njih, poskrbite za svojo vidnost. Na motornem kolesu imejte vedno prižgane luči, nosite zaščitna oblačila s čim več odsevniki, čelado svetle barve, uporabite odsevni brezrokavnik, pri vožnji skozi levi ovinek se odmaknite od ločilne črte na sredini vozišča, sicer boste z glavo v nagibu že na smernem vozišču za nasprotni promet, hitrost in način vožnje motornih koles še posebej prilagodite v prvih minutah deževja, če vaše kolo nima zavornega sistema ABS, v dežju ali na spolzkem vozišču ne zavirajte na talnih označbah, izogibajte se asfaltnim površinam, na katerih je posut pesek, razlito olje in podobno, reakcijski čas v idealnih pogojih je 0,6 do 0,8 sekunde, v cestnem prometu v povprečju 1 sekundo, pri nezbranem ali utrujenem vozniku pa že 2 sekundi ali več, zavorna pot do ustavitve pri hitrosti 100 km/h je 40 metrov. Pot ustavljanja je seštevek reakcijske in zavorne poti. Ne vozite, če ste uživali alkohol, mamila, psihoaktivna zdravila ali ste utrujeni, sicer lahko to hitro postane vaša zadnja vožnja. Svetujemo, da se motoristi pred začetkom sezone in pozneje udeležijo teoretičnih in praktičnih usposabljanj varne vožnje z motornimi kolesi in izvedejo več kondicijskih voženj. Vsem motoristom želimo srečno in varno vožnjo v cestnem prometu! Boštjan Rückl, vodja policijskega okoliša PP Kočevje Vir: Policija.si

31 Kočevska Izpostavljamo april Knjižnica Kočevje priporoča A. J. Finn Ženska na oknu Učila, 2017 Psihologinja Anna Fox živi sama. Zaradi bolezenskega strahu ne hodi iz hiše, živi med štirimi stenami. Dolge dneve in noči preživlja pred televizijo, ob kozarčku preveč, obujanju spominov na srečnejše čase, posedanju pred oknom in vohunjenju za sosedi. Potem se v hišo na drugi strani vseli na videz popolna tričlanska družina. Ko neke noči Anna skozi svoje okno vidi nekaj, česar ne bi smela, se njen svet začne podirati, skrivnosti pa začno prihajati na dan. A kaj se je pravzaprav zgodilo in kaj je plod njene domišljije? Komu preti nevarnost? Prvenec A. J. Finna Ženska na oknu je vrhunski triler, zanimiva zgodba, v kateri nihče in nič ni, kar se zdi. Primer izdatnega polivanja gnojevke na Kočevskem Toni Morrison Bog pomagaj otroku Cankarjeva založba, 2016 Toni Morrison v romanu Bog pomagaj otroku z izrednim darom pripoveduje sodobne življenjske zgodbe temnopoltih Američanov, katerih duše še vedno zastrupljajo rasizem in spolne zlorabe večvredne bele rase. V središču romana je Bridge, uspešna mlada poslovna ženska, lepotica z modrikasto črno barvo kože, zaradi katere ji je mati v otroštvu odrekla vso ljubezen. Izguba moškega, ki ga je ljubila in mu zaupala, prebudi v Bridge spomine na otroštvo, ki imajo v sedanjosti hude posledice, a kljub udarcem usode stopi na pot zrelosti in duhovne preobrazbe. Pomembno je, kaj storiš otroku. Tega morda ne bo nikdar pozabil. Anna Ehring Mira in Martin Zala, 2018 Na Kočevskem je polivanje gnojevke v polnem razmahu tudi tedaj, ko še zmrznjena tla prekriva sneg Pri mladinskih romanih ni vedno enostavno določiti, kateri starostni skupini so namenjeni. Pri romanu Mira in Martin švedske pisateljice Anne Ehring teh dvomov ni. Glavna junakinja Mira je enajstletnica in tudi roman je napisan tako, da je najbližji tej starostni skupini. To je obdobje, ko z eno nogo že stopimo v svet odraslih, z drugo pa še vedno stojimo v otroškem svetu. Težavno obdobje, v katerem pogosto ne vemo, kako bi ta dva tako različna svetova uskladili in sprejemali dobre določitve. To je opis prve ljubezni. Martin je Mirin prijatelj iz otroštva in ljubezen, ki jo čuti do njega, jo radosti, včasih pa bega. Opisuje vsakdanje odnose med starši in otroki, nekatere osebne odločitve staršev, ki so otrokom v tej starosti precej nerazumljive. Prvi poljub simbolično oznani konec nekega obdobja in istočasno odpre novega. Zgodba je napisana tako, da bi bilo prav, da jo preberejo tudi starši, saj dobro opisuje čustva in pričakovanja mlajših najstnikov. Wenxuan Cao Bron in sončnica Mladinska knjiga, 2017 Nepregledno križišče ceste z jezera in Roške ceste Foto: Marko Vovk Kitajski romani niso prav pogosti gostje na naših knjižnih policah. Zato smo lahko veseli mladinskega romana Bron in Sončnica, ki ga je napisal na kitajskem zelo znan mladinski avtor Wenxuan Cao. Zgodba je postavljena v 60. leta prejšnjega stoletja, v čas 'kulturne revolucije', ki je grozno obdobje novejše kitajske zgodovine. V delovno taborišče za prevzgojo (šola za kadre) pošljejo tudi očeta Sončnice, ki mora z njim v odročno vas Damaidi, sredi močvirnate pokrajine. Deklica je nesrečna, okolja ni vajena in življenje na vasi je težko. Na srečo spozna prijatelja Brona, prijaznega fanta, ki je žal nem. Po tragični nesreči očeta Sončnica ostane sama, a Bronova družina jo sprejme za svojo. Prijateljstvo in ljubezen ji pomagata preživljati težke čase. Roman je prejel vrsto kitajskih in mednarodnih nagrad. Približa nam to daljno deželo in ljudi, ki v njej živijo. Poln je čudovitih opisov živali in narave.

32 Kočevska Zadnja stran april Utrinek "Življenje bi bilo tragično, če ne bi bilo tako smešno." (Stephen Hawking, ) Zanimivosti Najstarejše čokoladno velikonočno jajce so izdelali v Italiji in je v višino merilo 10 metrov ter tehtalo več kot 7 ton. V Silicijski dolini stoji kip Nikole Tesle, ki obiskovalcem zagotavlja brezžični dostop do interneta. Najstarejše zapisano ime je ohranjeno na glineni tablici iz sumerskega mesta Uruk, na kateri je bilo pred 3400 leti zapisano: " mer ječmena 37 mesecev" ter podpisano z imenom Kušim. Nove raziskave kažejo, da tudi mravlje poznajo cepljenje. Če katero od njih napade bolezenska gliva, preostale mravlje majhen s slino razredčen vzorec zanesejo v mravljišče, kjer lahko kolonija brez hujših posledic preboli bolezen ter zgradi čredno imunost. Čaj so začeli gojiti 3000 let pred našim štetjem in se je kmalu razširil po svetu. Ime, s katerim označujemo priljubljeno pijačo, pa razkriva, po kateri poti je prišel k nam. Iz centralne Kitajske, kjer so ga domačini imenovali 'cha', se je po celinski poti prek Perzije razširil v celinsko Evropo in Arabijo, države, ki so se zanašale na morske trgovske poti Velika Britanija, Nizozemska in otoki Azije pa so prevzele narečno poimenovanje 'te'. Anekdota Teoretičnemu fiziku Stephenu Hawkingu huda bolezen, ki ga je v mladosti prikovala na voziček, ni preprečila, da ne bi z domišljijo potoval bo brezmejnem vesolju, znanstvenik pa je slovel tudi po svojem smislu za humor. Nekoč je organiziral zabavo za časovne potnike, a je vabila razposlal šele po dogodku pričakovano je bil na zabavi sam govorilo pa se je tudi, da z ljudmi, ki jih ne mara, opravi na poseben način. Hawking ni nikoli izkazoval pretiranih simpatij do britanske kraljeve družine in je nekoč celo zavrnil viteški naziv, tako mu tudi ni bilo preveč všeč, ko je na sprejemu v Kraljevo akademijo princ Charles pokazal pretirano zanimanje za njegov invalidski voziček. Hawking je zato med manevriranjem princu kar zapeljal čez prste. Baje je obžaloval, da mu ni nikoli uspelo povoziti nekdanje britanske premierke Margaret Thatcher, a je tovrstne govorice zanikal in v svojem značilnem posmehljivem tonu dodal: "Povozil bom vsakega, ki jih ponovi." Anketa Konec marca smo se odpeljali v tretjo najmanjšo enoto Vrtca Kočevje, kjer imajo le tri oddelke. Mali navihanci so bili med obiskom v okrnjeni zasedbi, saj so najstarejši odšli na plavanje. Zato smo vprašanje: katera pesem ti je najbolj všeč? postavili malce mlajšim otrokom iz enote Mojca. Odgovorili so: Matic: Tista o zobarju: "Jutri imam zobarja " Pa tisto o Štefki. Mateo: Kuža pazi. Tia: Kuža pazi. In pesem o beli snežinki. Lumen: Doma rada poslušam Despacito. Inaja: Jaz imam rada Kuža pazi. Jakob: Jaz imam pa najrajši tisto o Abrahamu: "Abraham ima sedem sinov " Skok čez plot Mongolska prestolnica Ulaanbaatar je nastala leta 1639 kot premični samostan. Nomadsko ljudstvo je svetišče postavilo iz šotorov, v naslednjih 150 letih pa se je mesto preselilo kar 28-krat. Ko se je leta 1778 ustalilo na sedanji lokaciji v doli reke Tuul, je v njem živelo kar menihov. Mongolija je znana tudi kot dežela večnega jasnega neba, saj ima več kot 250 sončnih dni na leto, a je prestolnica na nadmorski višini 1300 metrov kljub temu najhladnejše glavno mesto na svetu s povprečno temperaturo 0 C. Mongolija je za Kazahstanom druga največja država brez izhoda na morje, a v njej živi le okoli tri milijone prebivalcev, tako da je s 4,3 prebivalca na kvadratni kilometer najredkeje poseljena dežela na svetu. Neposeljene stepe pa so naravno bivališče znamenitih mongolskih konjev, ki so ostali skoraj nespremenjeni od časov, ko so mongolske horde ponesli po svetu, v vajetih nomadov pa je vpreženih dovolj za vsakega prebivalca prostrane dežele. Mateo, Tia, Lumen, Inaja, Jakob in Matic Foto: Petra Šolar Nazaj v preteklost Jezikovni nasvet Foto: Velika začetnica pri zapisovanju praznikov Pravilo pravi, da praznike pišemo z malo začetnico, razen če gre za svojilne pridevnike na -ov/-ev ali -in. Recimo Marijino vnebovzetje, Silvestrov večer, Prešernov dan, Martinova sobota pišemo z veliko, kar pa ne velja za posamostaljene praznike, recimo martinovo, silvestrovo, gregorjevo Pred vrati so prvomajski prazniki, ko praznujemo praznik dela, pred tem pa še dan boja proti okupatorju in v juniju dan državnosti in dan samostojnosti in enotnosti. Tudi božič in novo leto pišemo z malo, kar pa ne velja za dobre može, ki takrat nosijo darila. Lastna imena seveda zapisujemo z veliko, torej Božiček in dedek Mraz ter Miklavž. Matej Kosten, zgovorni lastnik Mestne kavarne v središču Kočevja, je bil v mladosti precej nemirne krvi in se je nadvse rad potepal. Priložnost za raziskovanje je izkoristil tudi na poti iz šole, ko je mnogokrat prispel domov z večurno zamudo. Mateju pot po cesti namreč ni bila zanimiva, zato je domov raje ubral prek železniške proge, pašnikov ali gozda in na začudenje staršev domov prispel razcapan in blaten od dogodivščin na poti. Potepuška žilica pa se je razživela, ko je Matej dobil prvi moped, s katerim so se meje njegovega rajona še povečale. Toliko hitrejši pa je postal tudi bolj raztresen in na svojih potepih marsikaj tudi izgubil, denarnico, telefon ali ključe od doma. A se je raztresenosti hitro odvadil, doda Matej v smehu, ko je začel sam služiti svoj denar in ugotovil, da pozabljivost človeka tudi nekaj stane. Foto: arhiv družine Kosten