REIKI ENERGIJA LJUBEZNI

Transkript

1 REIKI ENERGIJA LJUBEZNI Tatjana Frumen Leto izdaje 2012 Razmnoževanje, kopiranje besedila po delih ali v celoti brez avtorjevega pisnega dovoljenja ni dovoljeno! Informacije in naročila: tatjana.frumen@varnaprihodnost.com Tatjana Frumen ( ) 1

2 2

3 KAZALO Zahvala... 5 Uvod... 7 Moj prvi stik z Reikijem... 9 Kaj je Reiki in kratka zgodovina... Delo z Reikijem 1. stopnja... Delo z Reikijem 2. stopnja... Reiki 3. in 4. stopnja ter Mojstrstvo... Klic poslanstva - Mojstrica in Zdravilka... Tečaji in delavnice... Razsvetljenje... Etične in moralne norme... Reiki kot način življenja... Delo na sebi... Zgodbe ljudi... 3

4 4

5 ZAHVALA Ko sem se odločila napisati to knjigo, sem razmišljala, da verjetno ne bom pisala zahvale, saj včasih to zveni tako plehko. Upala sem, da bom lahko v zahvalo vse pomembne ljudi tako ali drugače vpletla v zgodbo in se jim tako oddolžila, vendar ni tako preprosto. Najprej se moram zahvaliti mami in očetu, ki sta mi omogočila, da sem to, kar sem in da sta v meni vzbudila pustolovski duh raziskovalke. Hvala vama! Zahvaliti se moram tudi svojemu možu, da tako stoično in vztrajno prenaša vsa moja raziskovanja in mi vedno stoji ob strani ob vseh mojih vzponih in padcih v življenju. Hvala ti, Danilo! Najini hčerki lahko samo rečem hvala, da si nama pripravljena slediti! Vse dobre strani imaš po očetu, po meni imaš samo raziskovalni duh. Ti si moj največji razlog! Hvala moji sestri, da sva lahko večji del poti prehodili skupaj. Hvaležna sem za nečakinji, ki sta igrali veliko vlogo na moji poti. Velika hvala! Zahvala prijateljici, Simoni Gap, ki je fantastična fotografinja in reikistka in je prispevala svoje fotografije. Hvala jasnovidni prijateljici Rebeki Mahorič, ki je videla knjigo, še preden sem jaz vedela, da jo bom kdaj napisala. 5

6 Hvala Tatjani Gradišer in moji hčerki, ki sta se potrudili in mojo»stvaritev«slovnično popravili, tako, da tista ločila na koncu res lahko predstavljajo izziv slavistom. Hvala za vajine pripombe in ideje. Danijel, za posodabljanje spletnih strani, strokovno pomoč in dober nasvet bi težko našla boljšega prijatelja! Hvala vsem prijateljicam in prijateljem, ki so mi in mi še vedno stojijo ob strani! Vesela sem, da hodimo z roko v roki in da sem z vami to, kar sem. Res vas imam rada! Hvala Bojanci in Slavku, ki sta mi kot tretje sporočilo prišla na pot, da sem začela pisati knjigo. Nazadnje hvala Reikiju za brezpogojno ljubezen! 6

7 UVOD To knjigo želim posvetiti vsem, ki jih zanima duhovna in osebnostna rast. Želim jo posvetiti Reikiju, mojemu večnemu spremljevalcu, želim jo posvetiti vsem, ki bi radi vedeli več o tej tehniki ter navsezadnje tudi terapevtom in zdravilcem, ki se ukvarjajo s to ali katerokoli drugo tehniko. Naj bo ta knjiga v pomoč vsem, ki iščejo sebe, iščejo kakršnekoli druge odgovore, se soočajo s strahovi in imajo vprašanja. Naj bo moja knjiga samo vodnik skozi vaše življenje in izkušnje in ne absolutna resnica. Predvsem se bom poskušala izogibati strokovnim definicijam in preveč znanstvenim razlagam, saj je smisel moje knjige približati to tehniko preprostim ljudem vseh starosti in izobrazb, z ali brez kakršnegakoli predznanja. Moj namen in želja je, da začnete raziskovati sebe, svoje sposobnosti in svoje meje, da začnete delati na svojih čutilih in predvsem na intuiciji. Izzivam vas, da pričnete svojo pot in začnete pisati svojo zgodbo! Prosim vas, da ob branju te knjige ne posvečate pozornosti izrazoslovju, pisnim in slovničnim napakam, premalo ali preveč ločilom. Moj namen ni izzivati slaviste ali se hvaliti z učiteljicami slovenščine. Moji prosti spisi so bili vedno slabo ocenjeni zaradi nepravilno postavljenih vejic in dolgih zloženih stavkov. Vedno sem zaradi tega sovražila pisno izražanje. Zaradi tega upam, da boste milostni in boste poskušali izluščiti sporočilo te knjige in ne popravljali slovničnih napak. Za tiste, ki pa vseeno ne morete iz svoje 7

8 kože, pa sem na zadnji strani namenila kupček ločil, ki jih lahko zamenjate ali razdelite, kamor želite in se izživljate po svoje. Sama nisem prepričana, kako naj začnem, zato bo najbolje, da opišem svoje izkušnje in pot, ki sem jo prehodila. Ko sem začela raziskovati in razumsko spremljati svoj napredek, sem ugotovila, da je moje število 3. Kaj to pomeni? Da vedno reagiram ali pa popolnoma razumem v tretjem poskusu ali sporočilu. Ravno tako se je zgodilo tudi z Reikijem. 8

9 MOJ PRVI STIK Z REIKIJEM Neko zimo, mislim, da se je pisalo leto 1997 ali 1998, sem ponoči sanjala in pri tem tako čudno trznila, da sem s kolenom udarila ob rob postelje. Ni se mi zdelo nič posebnega, vendar je čez nekaj dni moje koleno dobilo zraven pogačice še eno tvorbo, zelo podobno pogačici. Ni me ravno bolelo, ni bilo modro, vendar je bilo zelo čudno in gibljivost je bila zmanjšana. Mislila sem, da bo minilo, vendar po mesecu dni ni bilo nič bolje. Nisem oseba, ki bi zlahka šla k zdravniku, zato sem s tem nekako odlašala. Tiste dni je moja dobra prijateljica in soseda ravno opravila tečaj Reikija 1. stopnje in mi je ponudila pomoč. Seveda sem takrat prvič slišala za Reiki, vendar sem takoj zgrabila priložnost. Vse, da bi se izognila zdravniku! Do takrat sem že veliko slišala in brala o bioenergetikih, radiestezistih in raznih zdravilcih, vendar še nikoli nisem nič slišala ali brala o Reikiju. Kar nekajkrat sem koristila njihove usluge, vendar ne morem ravno reči, da sem opazila kakšne presunljive spremembe. Res je tudi, da nikoli nisem prosila za pomoč zaradi kakšne poškodbe, temveč vedno zaradi preutrujenosti. Že veliko prej so mi tudi povedali, da imam sposobnosti radiestezista in bioenergetika, zato pogosto izpraznim svoje baterije in bi morala najti način, da jih tudi napolnim. Velikokrat sem iskala odgovore, kako si napolniti baterije, vendar so vsi govorili o nekih zaščitah. Točnih podatkov ali razlag pa mi nobeden ni dal. Soseda mi je poskušala pojasniti, kaj Reiki je, vendar sem bila še bolj zmedena in v tistem času me res ni zanimalo drugega, kot samo ozdraveti, saj sem imela veliko dela. Tako sva se dogovorili za terapijo. 9

10 Prišla je k meni in začela polagati roke na mojo glavo in potem na koleno. Spomnim se, da me je tako zeblo, da sem nase povlekla odejo, ker sem ležala na postelji, moji zobje pa so od mraza šklepetali še vsaj pol ure. Pojasnila mi je, da je Reiki višja inteligenca in da včasih teče led, včasih je vroče, čisto odvisno od tega, kar oseba potrebuje. Ni me bilo strah in tudi obremenjevala se nisem, saj sem prijateljici zelo zaupala. Hitro po terapiji sem opazila, da je zatrdlina res manjša. Za drugo terapijo sva se dogovorili pri njej doma. Takoj, ko je položila roke na mojo glavo, sem začutila tako močen naval energije, da je moje telo začelo žareti. Imela sem občutek, da skozi moje prste na rokah švigajo plameni, tako da sem jih razprla in v glavi se mi je začelo vrteti, kot da sedim na vrtiljaku in moje telo vleče centrifugalna sila. Čez trenutek sem se z nohti že oklepala tal, kjer sem ležala in postajalo mi je slabo od vrtenja v glavi. Ječala sem, da se ne morem več držati in bom padla, čeprav sem ležala na tleh. Prijateljica je terapijo na hitro zaključila. Bila je presenečena in kar malo prestrašena, saj je bila začetnica in ni znala pojasniti, kaj bi naj to bilo, meni pa se je zdelo fascinantno in počutila sem se nekaj posebnega. Podobno, ko doživimo nek čudež in smo hvaležni, da smo lahko bili zraven. Še danes se spomnim, kako sem razprla prste na rokah, kot da švigajo žarki in ogenj med mojimi prsti in ne iz prstov. Zdelo se mi je, da se bom opekla, če jih stisnem. Koleno je bilo že takoj zdravo in o kakšni zatrdlini ali poškodbi ni bilo sledu. Prijateljica me je poskušala nagovoriti, naj se udeležim tečaja, ker je verjela, da bi to bilo primerno zame. Z Reikijem lahko namreč pomagaš sebi, zato se je ona tudi odločila za tečaj. Takrat sem dobila tudi prvo sporočilo, vendar ga nisem razumela. V tistem obdobju sem se ukvarjala s svojim 10

11 podjetjem in preživetjem in niti pomislila nisem, da bi»zapravljala«čas za kakšen tečaj alternative. Pred 6 leti sem sem se z Reikijem srečala drugič. Zapustila sem mesto vodje prodaje za Slovenijo v privatni zavarovalni agenciji in se zaposlila na drugi zavarovalnici kot navadni zastopnik. Službo sem zamenjala, ker sem ugotovila, da me v agenciji izkoriščajo. Bila sem tako jezna nase, ker sem dovolila to izkoriščanje, da sem dobila po obrazu dermatitis, bila pa sem tudi psihično in fizično izčrpana. Takrat sem srečala sodelavko, ki je ravno zapuščala delovno mesto zastopnice v zavarovalnici, kjer sem se zaposlila. Takoj se je zaiskrilo med nama in imeli sva občutek, kot da sva prijateljici že celo večnost. Ponudila mi je pomoč in mi povedala, da ima opravljeno 2. stopnjo Reikija ter da dela na daljavo. Zdravili so me z močnimi antibiotiki, kljub temu pa ni bilo vidnih sprememb. Zaradi prve pozitivne izkušnje sem seveda pristala. Pri izvajanju prve terapije sem občutila, v katere dele telesa mi pošilja energijo in kam je položila roke, kljub temu, da je bila oddaljena nekaj kilometrov. Resnično je bilo počutje neprimerno boljše in dermatitis je začel izginjati. Že po drugi terapiji sem bila tako energetsko polna, da nisem mogla ponoči spati. Tudi ta prijateljica mi je svetovala, da naj grem na tečaj Reikija, saj bom lahko pomagala sama sebi, pa tudi mojim bližnjim, če bo treba. Tokrat sem se resneje soočila s to idejo. Poklicala sem tudi mojstrico, se prijavila na tečaj, vendar nekega posebnega navdušenja nisem ravno čutila. Ko me je končno poklicala, sem morala na službeno izobraževanje in sva se dogovorili, da me vključi v naslednji termin. Klica nisem več prejela. Sama sem jo nekajkrat poskušala poklicati, vendar je nikoli 11

12 nisem dobila. Potem sem odnehala in nekako potisnila to misel na stran. Očitno je moralo tako biti. Pred malo več kot petimi leti sem dobila nečakinjo. S tem srčkom sva povezani od prvega dne, ko je privekala na svet ali pa že od prej. V drugem mesecu njene starosti se je zgodilo nekaj, zaradi česar bi jo skoraj izgubili. Ne obolenje, ne diagnoza sedaj sploh nista pomembni. Za pomoč sem prosila prijateljico, ki je imela opravljeno drugo stopnjo, vendar ni upala izvesti terapije. Napotila me je na mojstrico, saj je bila situacija zelo resna. V glavi mi je odzvanjalo, da je vsak trenutek pomemben in naj pohitim. Zavedala sem se strahu, če slučajno mojstrice ne bom mogla doklicati. Počutila sem se grozno nemočno. K sreči ni niti do konca odzvonilo, ko je dvignila slušalko, kot da je čakala na moj klic. Sploh nisem vedela, kako naj začnem, saj sem vedela, da za pomoč otroku lahko prosijo samo starši. Takoj me je potolažila, da ko gre za zelo nujne primere in je vprašanje življenja in smrti, lahko prosi kdorkoli. Dovolj je bilo, da sem posredovala podatke in gospa mi je povedala, da naj mirno spim, ker bo vse v redu. Presenečeni bomo, ker bodo zdravniki naslednji dan šokirani. Nikomur, še posebej sestri nisem upala niti namigniti o tem, koga sem prosila za pomoč. Tiste noči ne bom nikoli pozabila. Težko sem čakala, da napoči naslednji dan in da slišim novice. Bila sem utrujena od skrbi, saj sem že cel teden prebedela ob hudo bolni hčerki. Zatekale so ji bezgavke in na koncu so ugotovili, da gre za mononukleozo. Bilo me je strah za hčerko, še bolj pa sem se bala za nečakinjo in sestro, ki je prestajala verjetno najtežjo preizkušnjo v svojem življenju. Vedno sva imeli poseben odnos in zdelo se mi je, da jo moram varovati, ker je mlajša, da ji moram pomagati in jo zaščititi. Tokrat pa sem 12

13 13

14 lahko samo nemočno opazovala, kaj preživlja in upala na najboljše. Noč se je vlekla v neskončnost in končno je napočil dan. Vedela sem, da so zjutraj vizite in pregledi in nestrpno sem pričakovala klic. Nekje ob 11. uri je zazvonil telefon. Z druge strani se je slišalo:»vem, da si imela prste vmes in hvala ti!«začudena sem bila, kako je sestra lahko vedela. Je zelo dobra opazovalka in tako je opazila zmedenost in reakcijo zdravnikov, ki enostavno niso mogli skriti začudenja. Točno tako, kot je mojstrica napovedala. Ob pregledu so bili zdravniki tako šokirani, da so sprva pomislili, da so se zmotili v diagnozi. Vedeli sva, da se je zgodil čudež in sam odziv zdravnikov je to potrdil. Po prihodu iz bolnišnice, sva s sestro tudi prvič zares odkrito govorili o Reikiju. Takrat je padla odločitev, da greva na tečaj obe, ne samo zaradi sebe, temveč tudi zaradi najinih otrok in družine, ki bodo mogoče kdaj potrebovali najino pomoč. Med tem, ko sva čakali, da sestra neha dojiti, da se lahko skupaj udeleživa tečaja, je prispela novica, da ima najina babica z Raba karcinom žolča. Zdravniki v Reki so odlašali z operacijo, ker je bila naša nona stara že čez 80 let. Operacija pri tej starosti je bila zelo tvegana. Nekako sta strica preko poznanstev našla zdravnika, ki si je upal to operacijo opraviti. S sestro sva se takoj strinjali, da morava poklicati na pomoč mojstrico. Ta mi je povedala, da ne more zagotoviti uspeha. Reiki se pri takšni starosti in v takšnih primerih dela vedno v skladu z višjim načrtom, kar pomeni, da moramo sprejeti tudi odhod, če je to osebi namenjeno. Oseba pa vsekakor odide pomirjena in brez bolečin. Slovo nastopi približno v treh dneh, v kolikor pa je višji načrt drugačen, 14

15 se lahko začne postopek zdravljenja, ki je lahko dolgotrajen in boleč. Vsekakor pa potrebuje nonino privoljenje, njene polne podatke in sliko. Naša nona je bila zelo naglušna in nisem vedela, kako ji naj po telefonu razložim vso zadevo, še posebej to z odhodom. Sama se nisem mogla odločiti in ker je moja sestra imela vedno poseben odnos z njo, sem pohitela do nje in ji v nekaj stavkih poskušala razložiti, kaj mi je povedala mojstrica. Strinjali sva se, da staršem ne bova razlagali o tem, saj sta bila oba bolj realista. Verjela sta samo v tisto, kar sta lahko videla. Že sama misel, da bi po terapiji lahko umrla, je bil zastrašujoč. Obe sva pomislili, da bi se počutili krivo, če bi se to res zgodilo. Zastavili sva si vprašanje, kaj je bolj humano, umirati v mukah ali se posloviti pomirjen, z nasmeškom na ustih. Razlika je samo v času in bolečini. Seveda sva se obe strinjali, da morava noni pomagati in sprejeti, karkoli se bo zgodilo. Mojstrici sva pojasnili, kako slabo sliši in da v bolnici ne more k telefonu, zato se je odločila, da ji vseeno v tem primeru naredi zaščito za operacijo. Operacija je na začudenje vseh uspela in nona je hitro okrevala. Nikomur nisva upali povedati o tem, vendar so bili vsi po operaciji začudeni, ko se je nona medicinski sestri s svetlimi lasmi zahvalila za poljub in vzpodbudo med operacijo. S sestro sva vedeli, da je ni vzpodbujala sestra, temveč je ob njej stal angel. Res je imela popolno zaščito! Po tem dogodku sva bili še bolj odločeni in komaj sva čakali na tečaj. Nek jesenski dan sva končno dočakali termin za tečaj 1. stopnje. Že prej sta me prijateljici opozorili, da je tečaj izredno intenziven in da naj pričakujem reakcijo, malo glavobola in podobno. En del mene je komaj čakal, da izve nekaj novega, 15

16 drug del pa je bil prestrašen. Enako se je dogajalo tudi sestri. Vedeli sva, da se podajava na pot, ki bo polna sprememb, raziskovanj, skrivnosti in kaj vem česa še, vendar sva morali to narediti. Kot starejša sestra sem bila vedno pogumnejša, vendar tokrat priznam, da bi lahko čustvo, ki se je porajalo v meni, bilo najbolj podobno strahu. Ob prihodu na tečaj sva s sestro po prvih desetih minutah prejeli posvetitev v Reiki. Mojstrica naju je peljala v posebej za to pripravljeno sobo. Bila je polna prižganih sveč različnih velikosti in topel sij plamenov je dajal občutek, kot da smo stopile v svetišče. Pred vstopom sva morali sezuti copate, razumela sem, da zato, ker je mojstrica želela ob tem najbolj čisto energijo. Oblečeni sva morali biti izključno v oblačila iz naravnih materialov, brez nakita in očal. Obred je trajal približno pol ure. Roke sva morali držati v molitvi in biti sproščeni. Meni to nikakor ni uspevalo. Razmišljala sem o tem, da sedaj ni več povratka. Strah me je bilo in razmišljala sem celo o tem, da sem prepuščena na milost in nemilost mojstrici, ki je pravzaprav niti ne poznam. Bala sem se kljub temu, da o energijah nisem nič vedela. Spreletelo me je celo: kaj, če me uroči ali kaj podobnega. Počutila sem se kot otrok, ki je prišel k čarobnemu vrelcu, da bi pil in ne ve zagotovo ali je ta vrelec napolnjen s pozitivno energijo ali pa se v ozadju skriva kaj drugega. Do sedaj sem bila prepričana, da sem zrela in odrasla oseba, vendar sem se v tem trenutku počutila kot prestrašen otrok. S težavo sem odgnala te misli in se končno prepustila obredu. Zelo podobno je doživljala sestra. Verjetno ni moglo biti drugače, saj sva iz istega gnezda! Ob sami posvetitvi nisem nič posebnega doživela in videla, mogoče samo rahel pritisk v temenski čakri. Želela sem biti nekaj posebnega, vendar očitno nisem bila. Reiki ob 16

17 sami posvetitvi name ni naredil nobenega vtisa. Ne bom vam opisovala, kaj vse smo na tečaju počeli, temveč bi rada, da z mano krenete na pot, ki se je zame začela po tem tečaju. Pričela se je pot raziskovanja, odkrivanja ter intenzivne duhovne rasti, ki je sploh nisem načrtovala ali videla v naprej. 17

18 18

19 KAJ JE REIKI in KRATKA ZGODOVINA Veliko o Reikiju sta napisala že Diana Stein in Walter Lübeck, zato bi rada navedla samo nekaj dejstev, da boste lažje razumeli kasnejše pripovedovanje v knjigi. Reiki je najenostavnejša, najpreprostejša metoda zdravljenja s pomočjo»življenjske božje«energije ali energije univerzuma, spiritualne energije ali kakorkoli jo imenujemo. Preprosto, to je zdravljenje ljudi, živali in rastlin z energijo brezpogojne ljubezni in svetlobe s polaganjem rok ali pošiljanjem energije na daljavo. Pod imenom Reiki jo poznamo okrog tisočletja, ko se je zdravilec Mikao Usui odločil raziskati in odkriti metodo zdravljenja, s katero bi svojim študentom približal povezavo z bogom ali virom, ne glede na veroizpoved, saj je v tistih časih večina zdravilcev delovala iz budističnih naukov. Po mojem prepričanju so zahodnjaki dodali, da je želel vedeti, kako je zdravil Jezus, sama pa mislim, da je ob svojem znanju dotedanjega mojstra raznih veščin in metod iskal preprostejšo metodo, ki bi bila dostopna vsem, ne glede na razvito intuicijo in prirojene sposobnosti posameznika in ne glede na veroizpoved. Po 21. dneh urjenja in meditacij na gori Kurama (Kuramayama, nekateri celo trdijo, da podatek ni točen), je odkril to preprosto metodo. Pripoveduje se, da na podoben način, kot je Mojzes prejel 10 božjih zapovedi. Veliko je različic o njegovem delu, izobrazbi, poklicu, poučevanju, smrti, menim pa, da sama zgodovina in ugotavljanje, kdo ima prav in kdo ne, niti ni tako pomembna. Najpomembnejša je njegova zapuščina. Tistim radovednim pa vsekakor svetujem, da pobrskajo po internetu in zadovoljijo svojo radovednost. 19

20 Namen te prekrasne metode zdravljenja je omogočiti učencem duhovno rast ali z drugo besedo doseči razsvetljenje. Polaganje rok, risanje simbolov in deljenje na stopnje se je razvilo kasneje, saj se večina ljudi na začetku svoje duhovne poti še ne zna odzivati intuitivno, kajti strah in nezaupanje sta še preveč prisotna. V Reiki so bili posvečeni večinoma moški, dokler ni Chujiro Hayashi posvetil v Reiki svojo ženo in havajsko Japonko Hawayo Takata, ki je Reiki spoznala med zdravljenjem v njegovi bolnišnici. Po posvetitvi v mojstrico je Takata Reiki prinesla v Ameriko, od koder so ljudje znanje prenesli v Evropo. Z Reikijem se danes ukvarja veliko več žensk kot moških, čeprav se je tehtnica začela premikati tudi na moško stran. Usui Reiki se poučuje po dveh različnih metodah, tradicionalni in sodobni metodi. Imela sem srečo, da sem se lahko učila od dveh različnih mojstric in tako dobila večji uvid in spoznala malenkostne razlike med obema metodama. Več o metodah bom opisala kasneje (mogoče bom pojasnila na koncu knjige). Reiki pomaga k celovitemu razumevanju samega sebe, drugih ljudi in sveta, v katerem živimo. Uporabljamo ga lahko za zdravljenje, boljše počutje, napredek in samorazvoj, odpravljanje blokad, negativnih miselnih vzorcev, zaščito, odpravljanje zasvojenosti, izboljšanje medčloveških odnosov. V Reiki naj bi te posvetil samo mojster, ki je vse posvetitve v Reiki tudi prejel in nihče drug (te trditve se bom dotaknila še kasneje). Učenca naj bi uskladil s to prekrasno energijo, kar pomeni da mu s tem da dovoljenje za uporabo in odpre njegove čakre za prenos te spiritualne energije. Vsak sprejme 20

21 Reiki na tisti stopnji zavesti (razumevanja), na kateri je v času posvetitve. Od našega nadaljnjega dela pa je odvisen naš napredek. Pri prevajanju Reikija se moramo zavedati, da mi nismo izvor energije, temveč samo kanal zanjo. Ne zdravimo mi, temveč zdravi Reiki. Je višja inteligenca, ki vedno ve, kaj je za nas ali za osebo, za katero prevajamo energijo, najbolje. Reiki nikoli ne škodi, temveč poskrbi, da se vse zgodi v najboljše dobro, pa četudi našemu umu to na prvi pogled ni najbolj razumljivo. Pojasnila bom na primeru. V Sevnici so se v poletnih mesecih odvijale prireditve in z možem sva se odločila, da greva na izlet. Naredila sem zaščito za pot, ker sva bila malo pozna in glej ga zlomka, vsi semaforji skozi Celje so bili rdeči, od prvega do zadnjega. Začela sem ugotavljati, zakaj. Nedolgo zatem se je utrgal oblak. Prireditve so se odvijale tudi v zaprtih prostorih, zato sva s potjo nadaljevala in šele v Laškem razumela, zakaj sva na vseh semaforjih stala. Avto pred nama je obtičal v globoki vodi v železniškem podvozu. Če bi prišla malo prej, bi bila na njegovem mestu midva in zalilo bi nama avto in motor. Reiki je že vedel, zakaj naju zadržuje. 21

22 Vaši zapiski: 22

23 DELO Z REIKIJEM - 1. stopnja Na tečaju prve stopnje se naučimo zdraviti fizično telo s polaganjem rok. Naučimo se usklajevati tudi svoje čakre. Ko odpravimo blokade in telo energetsko uravnovesimo, prične to s procesom samozdravljenja. Naučimo se polniti svoje telo z energijo (polniti svoje baterije), polagati roke po telesu ob določenem obolenju, naučimo se povezave med našimi organi in boleznimi. Učimo se izvajanja terapij pri akutnih bolezenskih stanjih in kroničnih boleznih in kakšni so časovni intervali terapij. S 1. stopnjo lahko zdravimo vse bolezni razen psihičnih, kajti energija, s katero delamo, doseže samo fizično telo, na pa astralnega. Po sodobni metodi se naučimo energetskega čiščenja prostorov, vode, hrane in zaščite. S sestro sva opravljali tečaj po tradicionalni metodi, zato tega znanja nisva prejeli na prvi stopnji. Po opravljenem tečaju sem bila utrujena in zmedena, vendar sem komaj čakala, da vso znanje prenesem v prakso. Takoj naslednji dan sem začela z usklajevanjem svojih čaker (usklajevalnim Reikijem) in pojavili so se prvi dvomi. Ko sem ležala v postelji in držala roke na sebi, sploh nisem bila gotova ali Reiki teče ali ne. Spomnila sem se besed mojstrice, ki je rekla, da tudi če ne čutimo takoj energije v dlaneh, bo Reiki vseeno opravil svoje delo. Občutek v dlaneh je bil neznaten in prvi pomislek je bil, da zato, ker ne morem umiriti misli. Trudila sem se in poskušala misliti na nič, vendar mi je uspelo samo za kakšen trenutek. Roke sem prestavljala po telesu na 10 minut, ker se mi je zdelo, da nič ne čutim. Po nekaj vajah sem v konicah prstov začutila rahlo ščemenje. Kakor koli sem se prepuščala občutkom v rokah, 23

24 se ni nič zgodilo, edino konica mojega nosu je vsakokrat vibrirala, kot da imam tam anteno in pri tem me je vedno zelo srbel. Razmišljala sem lahko samo, kaj je z mano, da Reiki teče skozi moj nos in ne skozi dlani. Želela sem si, da bi poskusila polagati roke še na kom drugem, vendar domači nekako niso želeli biti poskusni zajčki. Priložnost sem dobila, ko se je mož nekaj dni kasneje vrnil iz službe s trebušno gripo in vročino. Nagovarjala sem ga, da mi dovoli položiti roke in po 15 minutnem prepričevanju se je vdal. Namestila sem ga na posteljo in začela usklajevati čakre. Zavedati se moramo, da je naše telo perfektno in ko odstranimo blokade ter uskladimo čakre, se začne samozdravljenje. Če sem bila prej skeptična in v dvomih, ali skozi mene sploh teče Reiki, sem bila zdaj šokirana. Z mojih dlani je tekel takšen led, da je mož začel šklepetati z zobmi, meni pa se je od mraza treslo celo telo. Ne da nisem čutila dlani, čutila nisem rok do ramen, ker so bile tako ledene, da sploh nisem mogla verjeti, da je kaj takega mogoče. Terapija je trajala skoraj uro in pol. Mož je mirno zaspal in čez dve uri sva postopek ponovila, tokrat je iz mojih rok tekla vročina. Mož me je prosil, če lahko malo odmaknem dlani, ker ga preveč peče. Po opravljeni terapiji mu je padla temperatura in od prve terapije naprej ni bil več na stranišču. Postopek sva ponovila še ponoči in naslednji dan po prihodu domov. Bila sem navdušena, saj se občutek pri tako močnem prenosu ne da opisati z besedami, to preprosto morate doživeti. Počutila sem se blaženo. Do prvega takšnega doživetja naš um še vedno plete zgodbice dvomov, strahov, vprašanj, kako je to mogoče, verjetno ne bo šlo, jaz nisem zato, strah me je... Mož je bil že zvečer popolnoma v redu in naslednji dan 24

25 ni bilo videti, da je dan prej sploh bilo kaj narobe. Po tej izkušnji sem komaj čakala novih primerov in prav obsedena sem bila s tem, da bi polagala roke. Polagala sem jih na rože in domači mački, uživala sem, ko se je Reiki vklopil in sem lahko čutila pretok energije. Kmalu zatem je hčerka padla s kolesom in potem še na plesnih vajah tako hudo, da skoraj ni bilo dela telesa, kjer ne bi imela podplutbe. Počutila se je izredno slabo in mučil jo je rahel glavobol. Iz izkušenj vem, da traja včasih cel mesec, da modrica izgine, vendar sva bili tokrat obe šokirani. Najprej sem se odločila uskladiti njene čakre, potem pa sem roke polagala direktno na podplutbe. Obe sva bili šokirani, saj se je zdelo, kot da imam čarobno palico. Barva telesa se je vidno spreminjala pod mojimi rokami in naslednji dan in po 4 terapijah o poškodbah ni bilo več sledu, hčerka pa je še isti večer odšla s prijatelji na zabavo, kot da nesreče sploh ne bi doživela. Nedolgo po tečaju sem se naučila še ene lekcije in dobila še en odgovor. Sestro je že na tečaju 1. stopnje mučila huda bolečina pod rebri in stanje se je v 14 dneh še poslabšalo. Sumila je na težave s hrbtenico ali pa v najslabšem primeru vnetje rebrne mrene, saj je pri dihanju občutila bolečino. Preden bi obiskala zdravnika, se je odločila, da poskusi z Reikijem in ker si sama ni mogla polagati rok po zadnjem delu telesa, sva se dogovorili, da terapijo izvedem jaz. Do takrat sem delala terapijo samo možu, ki je med terapijo spal in hčerki, ki zaradi glavobola ni želela in ne mogla govoriti, sebi, rožam in domačim mačkam. Takoj, ko sva začeli s terapijo, so se dlani vžgale in Reiki je tekel kot za stavo. Po prvih minutah sva se začeli pogovarjati, kaj čuti in tudi jaz sem opisovala svoje občutke. Takoj zatem se nama 25

26 je porodilo vprašanje ali morava biti skoncentrirani na Reiki, da bo deloval ali pa bo nehal teči, če bova govorili in ali lahko kaj narediva narobe, če nisva tiho. Kar naenkrat sva se začeli smejati svojim vprašanjem in sami sebe prepričevati in tolažiti, da Reiki že ni zamerljiv, kot da gre za osebo in ne energijo. Terapija je trajala 4 ure, tako da sva vmes morali prekiniti, ker sva obe morali na stranišče, smeh pa je tresel celo hišo. Pri vsem tem je mene neprenehoma srbel nos, tako da je moja sestra z eno roko pomagala meni, da nisem znorela od žgečkanja te moje antene, sama pa sem polagala dlani po njenih rebrih in hrbtenici. Sestra je po kompletu štirih terapij popolnoma ozdravela, obe pa sva bili bogatejši za novo izkušnjo. Za uspešnost terapije ni potrebno biti smrtno resen ali pa močno skoncentriran, temveč je namen veliko bolj pomemben. Seveda to ne pomeni, da boste ob terapijah čvekali kot za stavo, vendar ni nič narobe, če bo med stranko in terapevtom med terapijo stekel pogovor. Nekateri se raje prepuščajo tej prekrasni energiji v popolni tišini, nekateri pač ne vzdržijo biti tako dolgo tiho. Nič ni narobe, če se prepustite občutkom in uživate v terapiji, bodisi na mestu prejemnika ali reikista. Zelo sem hvaležna, da sva obe s sestro opravili tečaj, saj je obema zelo veliko pomenilo, da sva svoje izkušnje in občutke lahko delili, vsekakor pa že zaradi moralne podpore. Vedno se lahko obrnete na svojega mojstra ali mojstrico, ki vam bo pomagal z nasvetom. S tem, ko vas mojster posveti, daje sebe na razpolago in v pomoč novim tečajnikom in tečajnicam, če je to potrebno. Seveda pa nikakor ne more nadomestiti klepeta in izmenjave izkušenj dveh sester ali prijateljic, ki navdušeno odkrivata skrivnosti Reikija. Po opravljeni prvi stopnji sem še vedno opravljala poklic 26

27 zavarovalne zastopnice in prostovoljno delala v društvu. Do večera sem hodila po terenu in obiskovala stranke in sklepala zavarovanja, ob večerih pa hodila polagat roke in prevajat Reiki. Terapije sem delala prijateljem in znancem za pomoč pri obolenjih kot so prehladi, vnetja, gripe, poškodbe... Obe s sestro sva pomagali tudi najinima staršema in nejeverna Tomaža sta začela spreminjati svoje stare vzorce. Čeprav ni bil Reiki nič otipljivega, sta energijo močno čutila in tudi njuno počutje je bilo veliko boljše. Velikokrat mi je bilo postavljeno vprašanje: ali te Reiki ne bo izčrpal? Moji starši so bili v skrbeh, da ne bi pregorela, saj sem bila čez dan na terenu, zvečer pa sem polagala roke. Bila sem tako polna energije, da sem imela včasih že dve uri spanja dovolj in sem dobesedno žarela. Postala sem živa reklama za Reiki. Pri Reikiju mi je bilo vedno všeč to, da ne moreš izprazniti svojih baterij, saj Reiki teče najprej skozi tebe in ko te napolni, teče naprej. Res sem bila vedno kot poln kozarec, čez katerega je kipel višek energije. Edina ovira je bil čas in prostor, saj je bilo zelo težko uskladiti moj urnik in urnik osebe, za katero sem izvajala Reiki. Največ časa je bilo čez konec tedna in takrat sem imela polno spalnico sorodnikov in prijateljev, za katere sem prevajala to prekrasno energijo. Že kar želela sem si na drugo stopnjo, ko bi terapije lahko opravljala tudi na daljavo, vendar sem mislila, da imam še premalo izkušenj. Kmalu zatem je mož začel tarnati za bolečinami v križu. Pred nekaj leti je bil v bolnišnici zaradi ledvičnih kamnov, vendar se je napad takrat polegel. Kamen ni bil tako velik, da bi moral na operacijo, dobil pa je navodila o prehrani. Mož je na ta dogodek že pozabil, v moji glavi pa je takoj zazvonilo. Ko sem mu predlagala, da mu naredim Reiki, je bil takoj za 27

28 to. Prosila sem ga, naj mi pokaže boleče mesto in to ni bilo na hrbtenici, temveč ob njej. Opazila sem, da ima na mestu nad pasom majhno oteklino. Takoj sem pomislila na ledvične kamne, vendar nisem vedela, kako se naj tega lotim. Odločila sem se, da pokličem mojstrico in pričakovala sem, da bo rekla, naj se z možem oglasiva. Najprej je bila začudena in spomnim se njene pripombe:»ne vem, zakaj dobivaš takšne primere! Nimaš še znanja in simbolov, da bi lahko razbila in odpravila kamne.«v drugi sapi pa je izjavila:»tatjana, poskusi. Če ti je to prišlo na pot, si gotovo pripravljena.«bila sem v dvomih, vendar odločena, da poskusim. Mož je najprej legel na hrbet in začela sem z usklajevanjem čaker. Nič posebnega se ni zgodilo in kar hitro sva bila gotova. Vedela sem, da moram roke položiti še na ledvice in križni del, zato se je mož obrnil na trebuh in roke sem položila na obolelo mesto. Začutila sem ostro bolečino v dlaneh, kot da me nekaj pika. Spomnila sem se, da je mojstrica govorila, da tvorbe, kot so ciste, kamni ali tumorji lahko v rokah čutimo kot pikanje in ostro bolečino. Vztrajala sem na tem mestu in čakala. Naenkrat sem začutila, da moje roke vibrirajo. Nisem znala pojasniti, kako je to mogoče, vendar je vibriranje postalo močnejše in vibrirale niso samo dlani, temveč obe roki. Mož je obrnil glavo proti meni in vprašal, kaj počnem.»ne vem, kar same se tresejo,«sem odgovorila. Vsa začudena sva opazovala moje roke in počutila sem se, kot da me nekdo drži za ramena in stresa moje roke. Prav smešno je bilo gledati in doživljati vse skupaj. Kot, da moje telo upravlja nekdo drug. Vsa čutila in telo je delovalo normalno, roke pa, kot da so pod napetostjo in se stresajo v nekem ritmu. Tresenje se je nadaljevalo približno dvajset minut in potem ponehalo. Terapijo sva ponavljala še trikrat 28

29 29

30 in vsakokrat se je zgodilo enako, vendar je bilo tresenje manj sunkovito, dokler ni popolnoma pojenjalo. Takrat je pojenjala tudi bolečina in razumela sem, da sva kamen prestavila ali pa ga celo odpravila. Od takrat ni imel več težav s kamni. Razumela sem, da se vse zgodi z razlogom in naučila sem se še ene lekcije. Ne dvomi, ampak zaupaj, da si kos izzivu! Približno dva meseca po opravljeni prvi stopnji smo prejeli klic, da se je nonino zdravstveno stanje zelo poslabšalo. Z mamo sva se takoj dogovorili za obisk, saj smo kot družina zelo navezani. Glede na nonino zdravstveno stanje in leta sva pričakovali, da se bo v kratkem poslovila in da bova pomagali organizirati pogreb. S sestro sva še hitro poklicali najino mojstrico, naj ji pomaga, saj nisva bili prepričani, da bova z mamo pravočasno prišli do nje, ker je živela na Hrvaškem, počakati pa je bilo potrebno do vikenda. Bilo je sredi januarja in morali smo uskladiti odhod z vremenom in trajektom, ki vozi na otok Rab. Na pot sva krenili po polnoči, tako da sva na Rab prispeli s prvim trajektom. Ob 8. uri zjutraj sva že bili v stanovanju in pili kavo, ko smo prejeli klic, da je nonin brat, 80 let star stric padel v morje. Z maminim bratom, mojim stricem, sva pohitela na obalo in starega strica pripeljala domov. Preoblekli smo ga v suha oblačila in opazila sem, da sta mu začela otekati koleno in gleženj. Seveda sem ga takoj vprašala, če mi dovoli, da mu položim roke, ker sem opravila tečaj zdravljenja z energijo. Bila sem presenečena, da je bil stric takoj zato. Roke sem položila, Reiki je tekel, oteklina in bolečina pa sta vidno kopneli in izginjali. Med samo terapijo so prostor napolnili sorodniki, ki so naju prišli pozdravit in vsi so navdušeno komentirali. Sploh nisem mogla verjeti, da so bili tako odprti za nova spoznanja in vsak je tudi povedal 30

31 kakšno svojo zgodbo, ko je poiskal pomoč zdravilca. Bili so navdušeni, da sva s sestro opravili ta tečaj in da bova lahko pomagali. Nona je kar sama predlagala, da ji položim roke na kolk, ki jo je bolel. Sama sem bila zaskrbljena, saj nisem vedela ali smem, saj bi naj Reiki prevajala najina mojstrica. None ni bolel samo kolk, saj je imela tudi raka jeter, bila je srčni bolnik in še kar nekaj bolezni bi lahko naštela. Nisem si upala delati terapije, saj bi jo lahko izvajala istočasno kot mojstrica, nisem pa imela toliko izkušenj, da bi vedela če je to dovoljeno. Logično se mi je zdelo, da terapijo izvaja en zdravilec in ne več naenkrat. Noni in mami nisem upala povedati, da sva s sestro zaprosili za pomoč, ker nisem vedela, kako naj jima razložim. Klicala sem v Maribor, vendar mojstrice nisem uspela doklicati. Prosila sem sestro, če jo lahko pokliče in vpraša za nasvet, vendar je tudi sestra ni uspela doklicati. Prihajal je večer in sorodniki so odšli. Ostale smo samo mama, nona in jaz. Nisem se mogla več izgovarjati in pomislila sem:»saj mi bo Reiki dal nek signal. Zgodilo se bo, kot se mora.«končno sem legla na sosednjo posteljo, da bi lažje dosegla obolelo mesto in stegnila roke proti noni, ko se je postelja pod mano udrla. Takoj sem vedela, da ne smem prevajati Reikija, saj je terapijo že izvedla mojstrica. Odločila sem se, da vseeno položim roke in tako pomirim nono. Včasih dotik čudežno deluje in pomirja. Roke sem položila na njena jetra in kolk, ter delno visela čez drugo posteljo, ker se je izmaknila podnica pod jogijem. Reiki sploh ni tekel skozi moje roke. Prej bi lahko rekla, da so bile bolj hladne kot tople, vendar je nona imela občutek, da blagodejno vpliva na njene utrujene in stare ude. S celim telesom sem občutila posebno vez med mano, babico in Reikijem. Kljub temu, da sploh ni bilo pretoka. Kot 31

32 da obstojamo samo mi trije. Vedela sem, da ozdravitev ni mogoča in da je njen odhod samo vprašanje časa, vendar sem bila v tistem trenutku, ko sem držala roke na njenem krhkem telesu, v neki drugi dimenziji. Počutila sem se kot angel, ki ji ponuja roko in ji pomaga premagovati zadnje korake. Takrat sem vedela, da moram na 2. stopnjo, da bom lahko noni pomagala tudi na daljavo. To sem ji tudi obljubila. Drugi dan je imela nona pregled v Reki in bila je kot prerojena. Po pregledu še ni želela domov, temveč se je odločila, da jo bosta mama in stric peljala še po ogledih za novo sedežno garnituro. Domov so prišli utrujeni, vendar nasmejani. Zdravniki so se, glede na njeno zdravstveno stanje, čudili, da je brez bolečin in da je sploh še živa. Noni je bilo vsak dan bolje in veliko smo se smejali. Vsi smo vedeli in čakali, da bi se rešila, vendar nas je znala vedno znova in znova presenetiti. Polnila je svoje baterije z vsakim našim objemom, poljubom, smehom in nenazadnje tudi z Reikijem. Bilo je kot, da se je priklopila na nevidno napajanje. Bila je prava čarovnica v pozitivnem pomenu besede. Po nekaj dneh sem se poslovila, saj so me v službi pričakovali, prav tako tudi družina, mama pa je ostala bratu v pomoč. Ko sem se poslavljala, je nona odkrito spregovorila o svojem odhodu. Tudi sama sem ji želela povedati, da jo vsi razumemo. Velikokrat sem namreč brala, da ljudje umirajo v bolečinah, ker jih svojci ne pustijo oditi in tega ni nihče od nas želel. Vedeli sva, da se vidiva zadnjič. Povedala sem ji, da si vsi želimo njene ozdravitve, vendar bomo razumeli, če te bitke z boleznijo ne bo zmogla. Dogovorili sva se, naj pozdravi dedka, s katerim sva imela posebno vez in je odšel že veliko prej ter vse naše sorodnike, ki jih ni več med nami. Ponosna sem bila nase in občudovala sem nonino mirnost, 32

33 modrost in moč kljub krhkemu telesu. Začutila sem njenega močnega duha in v tem trenutku sem bila ponosna, da sem njena potomka. Prevevala me je hvaležnost, da sem lahko odraščala ob takšni posebni ženski. Tega slovesa ne bom nikoli pozabila. Po prihodu v Maribor sva se s sestro takoj prijavili na 2. stopnjo, saj sva vedeli, da nona računa na naju. Vaši zapiski: 33

34 34

35 DELO Z REIKIJEM - 2. STOPNJA Na drugi stopnji se naučimo delati na daljavo, prestavljati v prostoru in času, čistiti emocionalne blokade, odpravljati vzroke bolezni, zdraviti razne odvisnosti, travme, diagnosticirati, programirati Reiki vnaprej, komunicirati z Reikijem in s svojim vodnikom, izvajati operacije, krajšati in daljšati čas ter še veliko drugega. Z energijo delamo na fizičnem in astralnem telesu. Globlje se povežemo z vodnikom in angeli zdravilci. Povečamo svojo intuicijo, razvijemo svojo jasnočutnost, jasnovidnost, jasnoslišnost ali jasnovednost. Z drugo stopnjo bi naj energijo, katere prevodnik smo, uporabljali za pomoč naravi in našemu planetu. Darilo, ki smo ga prejeli, s tem tudi vračamo in tako pomagamo. Veliko stvari, ki sva jih s sestro slišali na tečaju druge stopnje, se nama je zdelo neverjetnih in nemogočih, vendar sva zaradi none želeli verjeti in poskusiti. Sliši se neverjetno, vendar se je zame z opravljeno drugo stopnjo spremenil svet, dojemanje, absolutna resnica in še bi lahko naštevala. Zame ni bilo več mej. Meje so bile samo v mojem razumu, česar sem se zavedala, vendar sem bila trdno odločena, da te meje prestavim in začnem z raziskovanjem. Po opravljenem tečaju sem takoj vedela, da pridem tudi na tretjo stopnjo in mojstrica mi je pojasnila, da lahko po vsaj 7-8 mesecih intenzivnega dela pristopim k tečaju. Naj pojasnim svoje dojemanje in videnje druge stopnje z naslednjimi primeri. Po vsakem opravljenem tečaju naj bi najprej delali in vadili intenzivno na sebi, da se navadimo energije. S vsako stopnjo je pretok močnejši, zato je res dobro, da se tega navodila 35

36 držimo. Komunikacija z našim vodnikom in angeli postane tako pristna, da se nam lahko zazdi, kot da sanjamo ali da smo prestavljeni v neko drugo dimenzijo, ki smo jo poznali kot otroci. Včasih sploh ne vemo, ali je to naša domišljija ali pa se nam to zares dogaja. Naši čuti se izostrijo, postanemo senzibilnejši do vsega, kar se okrog nas dogaja. Začnemo razvijati svoje darove in odkrivamo sebe pod okriljem Reikija in našega vodnika. Takrat res začutimo, da je Reiki darilo univerzuma, da imamo vedno varstvo in da se vse dogaja v skladu z višjim načrtom. Začnemo se prepuščati in zaupati in končno nismo več takšni»freekkontrolorji«ali planerji. Življenje postane lahkotnejše in umirjeno. Če primerjam prejšnja obdobja v svojem življenju, bi to obdobje opisala kot raziskovanje sveta s staro jadrnico, s katero pluješ z vetrom in uživaš v dogodivščinah na poti. Naj nadaljujem s pripovedjo. Takoj po opravljeni drugi stopnji ni bilo časa, da bi se posvetila najprej delu na sebi, saj sem že prvi večer prejela klic prijateljice, ki jo je mučila huda migrena. Najprej me je prešinilo, da moram najprej delati na sebi, potem pa sem se spomnila stavka mojstrice:»vedno vam bo prišlo na pot tisto, čemu ste kos.«dogovorili sva se, da pričnem terapijo v roku 15 minut. Mrzlično sem se vrgla v iskanje postopka, rituala risanja simbolov in nagovora iz svojih zapiskov. Potem sem si na kratko vse zapisala in ko sem začela, sem seveda malo pokukala v svoje zapiske. Takoj, ko sem začela prevajati Reiki, sem začutila pekočo in topo bolečino v glavi in hudo slabost v želodcu. Presenečena sem bila nad jakostjo energije, ki je začela teči skozi moje roke in nad občutki v svojem telesu. Reiki je tekel mnogo bolj intenzivno in 36

37 precej drugače kot na 1. stopnji. Zdelo se mi je, da čutim energijo globlje v dlaneh. Najprej sem bila presenečena in malo zmedena, kaj naj naredim s to bolečino, hitro pa sem Reiki usmerila v ta predela in si predstavljala, kako slap svetlobe teče in kako temno in negativno energijo spreminja v čisto ljubezen in svetlobo. Vsi smo že kdaj zelo utrujeni in umazani stali pod prijetno toplim ali vročim tušem in občutili pravo olajšanje ob tem, ko je voda drsela po našem telesu in spirala vso nesnago, ki se je čez dan nabrala. Zelo podobno sem občutila ob prevajanju Reikija v tem primeru. V mojem telesu je minil občutek nelagodja in bolečine in nadomestil ga je občutek olajšanja in miru. Istočasno me je prešinila misel, da naj mi dajo mir, česar nisem takoj razumela. Ta misel je bila pravzaprav vzrok bolezni prijateljice in bila je samo odgovor, zakaj je do migrene sploh prišlo. Tako sem ugotovila da sem jasnočutna in jasnovedna. Reiki skozi moje telo sporoča, kje osebo boli, kaj je vzrok bolezni in slabega počutja. Vedela sem, da to ni moja bolečina, čeprav je za trenutek prav tako zabolelo, kot da bi sama imela napad migrene. Reiki je tekel še mogoče 20 minut in potem so se roke umirile. Poklicala sem prijateljico in ji povedala, da sem zaključila ter nestrpno pričakovala njen odziv. Z mnogo boljšim glasom je povedala, da bi skoraj začela bljuvati, vendar je neznosna bolečina naenkrat popustila in sedaj se počuti samo še utrujeno. Tako neverjetno se mi je zdelo, da sva odmaknjeni več kilometrov, energija pa je tekla tako, kot da bi ležala ob meni. Vizualizacija ob sami terapiji mi ni povzročala nobenih težav in prvič v življenju sem bila navdušena, bolje rečeno vzhičena! Po zaključenem razgovoru sem mirno obsedela na svoji postelji, v moji glavi pa se je odvijal vihar. Misli sploh nisem mogla umiriti, saj sem se 37

38 počutila, kot da mi je v možgane nekdo spustil elektriko in ti hiperaktivno delajo. Razmišljala sem o vsem mogočem, o omejitvah, o možnostih, o otroštvu, ko sem si želela vsem pomagati in o tem, kako me ima bog rad, da je v moje življenje pripeljal Reiki. Počutila sem se srečno kot otrok z novo igračko, bila pa sem tudi pod bremenom odgovornosti, da ne bi naredila česa narobe. Kaj vse me še čaka? Naslednji dan sem imela dogovorjen sestanek s prijateljem, s katerim sva skupaj vodila dobrodelno društvo. Najino sodelovanje je bilo zelo uspešno, vendar se včasih v določenih pogledih nisva strinjala. Oba sva vložila veliko napora, da bi bilo društvo uspešno, vendar se je zataknilo na neki točki. Ne spomnim se več, okrog česa sva se morala dogovoriti, vendar vem, da sem bila že preutrujena od pojasnjevanja. Kar strah me je bilo sestanka in najraje bi videla, da vse skupaj prepustim in odidem iz društva. Ugotovila sem, da bi bil to beg in ne rešitev problema. Pred sestankom sem se odločila narediti zaščito z Reikijem in v srčno čakro prijatelja sem poslala razumevanje. Reikija ne smemo delati, če ne dobimo dovoljenja, edino kar smemo ljudem poslati, je energija ljubezni in razumevanja. To sem tudi naredila in poskušala sem se pomiriti. Psihično sem se pripravila na sestanek in odločila sem se, da vse, kar mi bo prišlo na pot, sprejmem. Takoj, ko sva se pozdravila, me je vprašal ali sem izvajala na njem Reiki, kajti naenkrat je začutil olajšanje in končno je razumel, kaj sem mu hotela v večkratnih poskusih pojasniti. Kot bi padel okrog naju neviden zid. Končno sva stala na isti strani! Odkrito sem priznala svoj strah in povedala sem mu za zaščito. Oba sva bila vesela, da sva najin spor rešila. Najino sodelovanje je rodilo uspehe in tako sva prijateljsko in poslovno vez dvignila na višji nivo. Kljub temu, da že tri 38

39 leta poslovno ne sodelujeva več, sva še vedno zelo dobra prijatelja. Drug drugemu sva v pomoč pri osebnostni rasti. Še vedno se pred kakršnokoli poslovno odločitvijo rada pokličeva in se posvetujeva zaradi različnih zornih kotov situacije. To sva sprejela kot prednost in ne slabost, kar je posledično pripeljalo do boljšega razumevanja. Hvaležna sem za takšnega prijatelja in za najino dosedanje sodelovanje! Prvi teden po tečaju sva obe s sestro kar veliko prevajali Reiki za prijatelje in starše in dobili rahlo reakcijo. Žrelo sva imeli posuto z majhnimi mehurji, bilo je kot reakcija na močno energijo, ki sva jo prevajali. Čez teden dni je osip izginil, seveda pa sem pridno vadila tudi na sebi. Hitro po opravljenem tečaju sem prejela klic z Raba, če lahko noni omilim bolečine. Tak klic sem seveda pričakovala, saj obljuba dela dolg, vendar smo bili vsi prepričani, da ne bo zdržala do konca januarja. Nona nas je ponovno presenetila in seveda želela, da opravim terapijo. Moja duša je želela pomagati in tudi vedela, da nona potrebuje mojo pomoč, saj sama ne bo zmogla. Moj razum pa je pletel drug scenarij in izžareval ves strah.»kaj če v treh dneh odide? Kako se bom počutila ob misli, če bo po treh dneh umrla?«občutila sem močen nemir in nervozo. Ko se enkrat zgodi nekaj takega, potem ni več povratka, to je dokončno. Ali bom lahko živela s tem? Nisem se želela počutiti krivo, če bi se to res zgodilo. Vsi so čakali, da se nekako konča, vendar nisem bila prepričana, da se bom lahko soočila sama s seboj. V igri je bila moja nona in ne kdor koli. V meni in moji glavi se je odvijal vihar čustev in misli. Poklicala sem mojstrico, ki me je vzpodbujala in mi dala navodila. Končno sem se lotila terapije. V svoji dnevni sobi sem se udobno namestila, 39

40 prižgala svečke in začela. Takoj, ko sem se odprla za pretok, sem začutila, kot da mi je nekdo položil v roke veliko žogo. Istočasno sem začela čutiti topo bolečino v jetrih, kolkih in delno v ledvicah. Nad bolečino v vseh teh organih nisem bila presenečena, saj smo vedeli, da so se metastaze razširile po telesu. Kaj pa dela žoga v mojih rokah? Kaj je to? Ali je to kakšen nov tumor? Šok ob misli, da je to velik tumor, je hitro minil in začutila sem kako Reiki teče. Od močnega in ledenega pretoka energije mi je zvijalo prste in začelo me je tresti od mraza. Morala sem se prestaviti na peč, ker me ni zeblo samo v roke, temveč mi je drgetalo celo telo vse do prstov na nogah. Zelo podobno, kot bi stala nekje zunaj na snegu premalo oblečena. Poskušala sem usmerjati energijo v predele, kjer sem čutila bolečino in si predstavljati, kako se vse temne in bolne energije v noninem telesu spreminjajo v svetlobo in luč. Počasi je bolečina popuščala in žoga se je manjšala. Terapija je trajala nekje slabo uro. Počutila sem se posebno, povezano, čudežno, istočasno pa sem občutila veliko breme, odgovornost in strah. Ta je bil moj in ne nonin, tega sem se presneto zavedala. S stricem, ki je skrbel za nono, sva bila na vezi in nisem si upala povedati vsega, kar sem občutila. Vedela sem, da je vse nas strah, kaj se bo zgodilo, čeprav smo vedeli, da ozdravitev ni možna. Občutila sem, da v vseh nas kljub vsemu klije žarek upanja na čudež. Popolnoma mirna je bila samo naša nona. Pri ponavljanju druge terapije sem v rokah ponovno občutila žogo, vendar veliko manjšo in v tretje je naenkrat ni več bilo. Šele po tretji terapiji sem si upala omeniti žogo in ugotovili smo, da je to nonina trebušna kila, ki je začela vidno izginjati. S četrto terapijo sem zaključila obravnavo. Noni se je stanje izboljšalo. Začela je ponovno jesti, več vstajati, bolečine so 40

41 pojenjale in bila je polna humorja. Do sredine marca me je stric na prošnjo none večkrat poklical, da sem posredovala in njeno stanje se je počasi popravljalo. Vsi so bili navdušeni in seveda sem začela pridobivati na samozavesti. Učila sem se zaupanja v višji načrt in se čudila, kako zna biti nepredvidljiv. Začeli smo upati, da bo nona mogoče res zdravstveni fenomen, ker je klical stric, da je skrojila obleko za prijateljico. Blago je že dve leti ležalo v omari, saj ni mogla šivati zaradi bolezni. Naša nona je bila namreč šivilja. Dan po tem, ko je dokončala obleko, je ves vznemirjen spet poklical stric in rekel, da nona samo spi in plitvo diha in ne more vstati. Bil je večer in ravno sem se vračala s terena. Obljubila sem, da začnem prevajati Reiki takoj ob prihodu domov. Doma ni bilo nikogar, zato sem na hitro vrgla plašč s sebe in začela. V tistem trenutku je Reiki tekel tako umirjeno, nič podobno zdravljenju, temveč kot nežna energija, ki želi nekoga pomiriti in mu stati ob strani. Takoj mi je bilo jasno, da nona odhaja. Kljub prejšnjim strahovom sem bila v tem trenutku tako mirna, kot še nikoli. Občutila sem popolnost trenutka. Kot da mi Reiki pomaga držati nonino roko pri prehodu na drugo stran. Kot da sem tukaj in istočasno že čez, vendar brez strahu, da bom tam ostala. Občutila sem, da moram ljubezen, zaupanje in razumevanje poslati v srčne čakre vseh sorodnikov, da sprejmejo njen odhod z razumevanjem in ljubeznijo. Reiki je tekel pol ure, potem pa sem naenkrat začutila močan pretok, kot da se ponovno začenja zdravljenje in po petih minutah ponovno umirjenost. Vmes mi je zvonil telefon in vedela sem, da bi mi stric rad povedal, da none ni več. Nisem želela prekiniti pretoka energije, ker njena duša še vedno ni bila čez in vez je bila še vedno med nama. Po 20 minutah je Reiki nehal teči in 41

42 vedela sem, da je našla dom. Poklicala sem strica, ki je samo potrdil, kar sem že vedela. Rekel je, da je samo zaspala. Rešilec je sicer prišel in fantje so lahko samo pritrdili, da odhaja, vendar so se kljub temu odločili, da ji pomagajo z infuzijo. Takrat sem vedela, kaj je bil tisti močan pretok energije. Infuzija bi jo skoraj zmotila pri odhodu. Jasno mi je postalo, kakšne napake delamo, ko poskušamo rešiti svojce. Poklicala sem še sestro, da ji sporočim novico. Sama sem bila popolnoma mirna. Počutila sem se počaščeno, da sem lahko spremljala svojo nono pri odhodu in prepoznala sem občutek sreče, ki me je spremljal čez celo obravnavo. Nobene žalosti nisem čutila, ne takrat, ne sedaj, saj se čutim za vedno povezana z njo in ta naveza je veliko močnejša od fizične prisotnosti ali fizičnega dotika. Celo njen pogreb je potekal popolnoma sproščeno, bolj kot zabava in ne kot pogreb. Čutili smo prisotnost njenega humorističnega duha, ki ga ni mogla pregnati niti bolezen. Izkušnja z nono mi je dala nov pogled na delo z Reikijem. Ni mi bilo pomembno ali kdo verjame ali ne, kako se bo to slišalo, ali naj bom odkrita z ljudmi ali ne. Zelo dobro sem se znala soočati s strahovi in nezaupanjem ljudi. Delo z ljudmi je bila vedno moja močna stran, saj sem bila zato tako uspešna v prodaji in imela tako dobre odnose s strankami. Edini strah, ki ga nisem mogla nikoli popolnoma utišati in ki me je spremljal pri sleherni novi stranki je bil: ali lahko naredim še kaj več ali kako drugače, da bo uspeh zagotovljen? Ali je lahko od mene odvisen uspeh? Kaj pa, če ne bom mogla pomagati? Zavestno sem se prepričevala, da je Reiki višja inteligenca in da bo vse potekalo v skladu z višjim načrtom, ne glede na to, kakšen ta bo. Ob misli, da Reiki ne bo prinesel olajšanja ali ozdravitve, sem se počutila 42

43 kot otrok, ki mu poskušajo povedati, da zdravnik ne more pomagati njegovi ljubi osebi, čeprav boleha za isto boleznijo kot sosed, ki je popolnoma ozdravel. Seveda sem vedela, da se soočam s svojimi podzavestnimi vzorci in strahovi. Po tej družinski izkušnji sem se okrepila, dozorela in začela na vse gledati z drugačnimi očmi. Na poti raziskovanja sem se sedaj počutila, kot da sem v obdobju adolescence in doživljam prve življenjske izkušnje, ki so me jih naučili v otroštvu. V praksi sem dojemala korake, ki sem se jih učila na tečaju. Po opravljenem tečaju druge stopnje se mi je večkrat zgodilo, da so se moje roke»vžgale«in da je Reiki začel teči sam od sebe, nisem pa vedela, kdo potrebuje pomoč ali za koga se je Reiki vklopil. Tudi sestri se je to dogajalo. Že res, da Reikija ne smemo prevajati brez dovoljenja, a če se Reiki sam vklopi, pomeni, da je pomoč potrebna in da jo ta oseba še kako potrebuje. Največkrat se je to dogajalo na otroških igriščih, v naravi ali v prisotnosti kakšnih živali. V teh primerih sem občutila hvaležnost, da sem lahko na razpolago in da lahko pomagam. Kot da sem del božjega načrta. Velikokrat sem v prisotnosti ljudi začutila na svojem telesu tudi bolečino na določenih predelih in vedela sem, da je nekdo ob meni bolan ali pa potrebuje pomoč. Velikokrat nisem niti vedela, kdo to je, vendar sem doumela, da pravzaprav ni skrivnosti in da na višjem nivoju vsi vse vemo. Hitro po noninem pogrebu se je name obrnila stara teta, ki živi na Dunaju. Njen pritisk je bil zastrašujoče visok in prepovedali so ji voziti avto. Teta je bila takrat stara 70 let in še zelo vitalna. Zanimivo je, da je po izobrazbi farmacevtka, vendar je bila celo življenje privrženka domačim zdravilom in homeopatiji. Ni želela jemati zdravil, zato me je prosila, 43

44 če lahko kako pomagam, da bi ji homeopatska zdravila pomagala. Nisem še imela izkušenj z visokim pritiskom in nisem upala dajati izjav o kakršnihkoli zdravilih. Odločila sem se, da pričneva s terapijo, ona pa se naj vsekakor obrne na svojega zdravnika ali homeopata. Dogovorili sva se za termine. Takrat je šla v posteljo, snela je nakit in pred tem spila kozarec vode. Voda je izredno pomemben vidik v našem življenju, še posebej pri terapijah z Reikijem. Zavedati se moramo, da se pri obravnavah z Reikijem telo čisti in strupi se odvajajo iz telesa. Najlažje zapustijo telo skozi urinarni trakt, kar pomeni da moramo povečati vnos vode (ne kakršnekoli tekočine), saj tako telesu pomagamo. Tudi za terapevta je zelo pomemben zadosten vnos vode, saj ta ni pomembna samo za čiščenje, temveč tako naše telo lažje prevaja energijo (voda je prevodnik in naše telo je sestavljeno iz velikega deleža vode). Ko sem začela izvajati terapijo, sem začutila močno psihično stisko in stres, ki se je akumuliral v srčni čakri. Telo se mi je kar treslo od nemoči. Preden sem sploh začela usklajevati čakre, sem približno pol ure neprenehoma naprošala Reiki in angele zdravilce, naj jo umirijo in sprostijo. Šele ko sem začutila, da se je teta umirila, sem pričela z usklajevalnim Reikijem. Po prvi terapiji je teta povedala, da je veliko bolj mirna, vendar je bil pritisk še kar visok. Po kompletu štirih terapij pa je bila teta kot prerojena, pritisk pa je bil popolnoma normalen. Zanimiv je bil njen opis počutja, saj je rekla, da se počuti, kot bi ji nekdo snel nahrbtnik z ramen. Od njenega primera dalje vem, da so najbolj pogost vzrok za visok pritisk problemi, ki jih ne znamo sneti z naših ramen ali pa ne vemo, kako bi jih rešili. Nedolgo za tem me je poklicala prijateljica, ki je imela staro 44

45 psičko in psa. Psička je oglušela in veterinar je povedal, da se morajo s tem sprijazniti, saj je to zelo pogost pojav pri starih živalih. Vemo, da so živali naši družinski člani in velikokrat je tako, da poskusimo vse, da bi jim olajšali življenje. Seveda nisem bila prepričana, če bo Reiki sploh naredil kakšno razliko, vendar sva se obe strinjali, da je vredno poskusiti. Še danes se smejim, ko se spomnim, kako otročje enostavno sem si predstavljala, da bo že drugi dan kakšna razlika, vendar cel teden ni bilo nobene spremembe. Obe sva se sprijaznili, da pač Reiki ni vsemogočen. Odkrito povedano, vseeno sem bila malo razočarana, saj nekako nisem mogla razumeti, da bi to bilo v najboljše dobro psičke. Vendar, kot sem že povedala, nikoli ne vidiš v naprej. Po mesecu dni me je prijateljica obiskala z veliko bonboniero in povedala, da psička sedaj bolje sliši kot pes, s katerim je bilo vse v redu. Takrat sem doumela, da obnova naših teles in celic zahteva določen čas. Pri mlajših ljudeh in živalih poteka obnova organizma hitreje (dojenčku se rana zaraste in izgine v nekaj dneh), starejši, kot je organizem, dalj časa potrebuje za reakcijo in obnovo po terapiji (pri starejših ljudeh se rana celi veliko dalj, poškodba na koži pa ne izgine celo po pol leta ali dlje). Bila sem navdušena in bogatejša še za eno izkušnjo. Nedolgo zatem je prijateljica, ki ima tri majhne otroke omenila, da mora na operacijo hemoroidov. Seveda je bila v stresu, kako bo vse skupaj potekalo, po operaciji pa bi naj mirovala in ničesar ne bi smela dvigovati. Iz izkušenj vemo, da pri treh otrocih to res ni mogoče, zato sem ji predlagala, da poskusiva z Reikijem. Takoj je bila zato, vendar sva se dogovorili, da termina za operacijo vseeno ne bo odpovedala, ker je težko priti na vrsto. Ob prevajanju Reikija jo je 45

46 bolelo celo telo, še posebej pa roke in noge. Spomnila se je, da je kot otrok imela zelo slabo ožilje. Iz prakse vemo, da so hemoroidi in ožilje povezani, ker gre pravzaprav za popuščanje ožilja. Po nekaj terapijah se je njeno počutje vidno izboljšalo, ni bila več utrujena in ni čutila bolečin. Termin operacije je napočil in zdravnik jo je vprašal, zakaj so jo sploh napotili, saj on ne vidi razloga za operacijo. Obe sva bili zelo zadovoljni. Imela sem še en primer težav s hemoroidi v istem obdobju. Prijatelju je grozila že druga operacija. Imel je vsakodnevne krvavitve. Po prvi terapiji je nastopilo takojšnje izboljšanje. Bil je tako navdušen, da je že drugi dan odšel na rekreacijo in stanje se mu je ponovno poslabšalo. Bila sem zmedena. S terapijami sva nadaljevala, vendar nobene prave spremembe več ni bilo. Dogajalo se mi je, da sem zvečer, ko sem se odprla za Reiki, da bi izvedla terapijo na daljavo, v trenutku zaspala. Nisem si znala razlagati zakaj se to dogaja, zato sva se dogovorila, da bom izvedla direktni Reiki. Nobene razlike ni bilo. Razmišljala sva, da je verjetno operacija nujno potrebna in zato ni nobenega izboljšanja. Vseeno pa sva se dogovorila, da Reiki pošljem kot zaščito pri operaciji. Upala sva na najboljše, vendar je šlo čisto vse narobe. Počutila sem se kot kup d... Nič mi ni bilo jasno. Obupana sem poklicala mojstrico in spraševala, ali je možno, da sem ga kje polomila. Imela sem občutek, da je jezna name, da sploh lahko kaj takšnega pomislim, saj Reiki ve, kaj mora narediti in ni možnosti, da bi kaj narobe naredila.»on je tisti, ki ne verjame«, je rekla. Njene besede me niso kaj dosti pomirile, saj mi je bilo izredno hudo, da nisem mogla pomagati prijatelju. Seveda, če sem čisto odkrita, je bil prizadet tudi moj vsemogočni Ego, ki je želel biti pomemben. Kljub vsemu 46

47 pa sem se naučila ene najtežjih lekcij, da Reiki ne more pomagati, če oseba tega ne želi. Kasneje sem doumela, da ni problem v tem, da oseba verjame v Reiki, saj sem imela kar nekaj primerov, ki so še posebej poudarili, da ne verjamejo v Reiki in boga, pa so bili rezultati presenetljivi in osebe so ozdravele. Problem je v tem, da oseba ne zna na drugačen način priti do pozornosti, miru, ljubezni, kot pa z begom v bolezen. To je bilo zame mnogo bolj smiselno, saj ta prijatelj nikoli ni nikomur mogel reči ne. Kakor pravimo, je duša od človeka, vendar je vedno izgoreval zaradi pomoči drugim. Bolezen je bila verjetno zanj nujna, da se sooči z drugačnim načinom življenja in uvede v svoje življenje spremembe. Kar nekaj primerov je še bilo takšnih, kjer nisem mogla pomagati in kar naenkrat sem razumela zdravnike in vso zdravstveno osebje. Kar želiš se distancirati od takih ljudi, ker sprva ne moreš sprejeti, da oni želijo bolezen, pa se tega zavestno ne zavedajo. Razmišljala sem o tem, da je popolnoma možno čustveno pregoreti, če se obremenjuješ s vsakim primerom. Naučiti se moramo spoštovati odločitev posameznika ne glede na to, kakšna je, tako kot morajo zdravniki spoštovati odločitev pacienta ali se bo odločil za zdravljenje ali ne. Teoretično nam je vsem vse jasno, vendar, ko gre za naše bližnje, je to nevmešavanje zelo težko doseči. Zapomniti si moramo, da nimamo pravice nekoga prikrajšati za izkušnjo, kajti skozi izkušnje se okrepimo, učimo in rastemo. Bolezen ni nič drugega kot izkušnja, ki nas opozarja, da smo zašli. Sami se odločimo, kdaj in na kakšen način bomo popravili smer. Vsak primer je bil nekaj posebnega in ni pomembno, ali je bilo zdravljenje uspešno ali ne, kajti vedno sem se naučila nekaj novega. 47

48 Kljub za mene ne ravno motivacijski izkušnji, sem nadaljevala s prevajanjem Reikija za prijatelje in sorodnike. Trditev, da je Reiki višja inteligenca, sem spoznala na primeru svojega strica. Moj najmlajši stric je natakar in v poletni sezoni je zelo obremenjen. Že od nekdaj je imel smolo in njegovi gležnji ter kolena so prestali že veliko poškodb in operacij. Nekega poletnega dne me je poklical in prosil za Reiki, ker si je poškodoval vezi in ni mogel stopiti na nogo. Dogovorila sva se, da začnem s terapijo takoj in jo bom ponavljala v kratkih intervalih, da se bo čim prej lahko vrnil v službo. Seveda je zanj turistična sezona bistvenega pomena, saj kader zaposlijo samo za 6 mesecev. Pozimi turizma na otokih skoraj ni. Tisto sezono je še posebej tožil o bolečinah v kolenih in prepričana sem bila, da gre za poškodbo kolena, saj je prestal že dve operaciji meniskusa. Po dveh dneh intenzivnih terapij je klical, da nima več bolečin in da je noga samo še rahlo otečena. Svetovala sem mu, naj si zavije koleno preden gre v službo, da ne bi noga klecnila, pa je samo začudeno vprašal:»zakaj koleno, če pa sem si poškodoval gleženj?«sprva sem bila začudena, potem pa sem planila v krohot. Dva dni sem pošiljala energijo v koleno, vendar Reiki ve, kaj je potrebno narediti. Čisti dokaz, da gre za višjo inteligenco in da smo mi samo kanal, naš razum pa plete svoje zgodbe! Spomnim se prvega primera, ko sem Reiki prevajala za meni neznano osebo. Prej so bili to prijatelji ali sorodniki, ki sem jih poznala. Tokrat me je poklicala moja dobra prijateljica in me prosila, če lahko pomagam njeni mami. Bolehala je za neko boleznijo pljuč, katere imena se ne spomnim. Pojasnila mi je, da se že približno 30 let v njenih pljučih tvorijo gnojne bule, ki počijo in poškodujejo pljuča. Njeno mamo so ob 48

49 vsakem takem primeru zdravili z močnimi antibiotiki, pljuča pa so imela vedno slabšo kapaciteto. Vsak najmanjši napor je povzročil utrujenost in zadihanost. Strah jo je bilo tudi za jetra in ledvice, ki so posledično lahko prizadeta zaradi močnih antibiotikov. Gospe nisem osebno poznala in navodila v tem primeru so bila jasna. Na tečaju smo se učili, da v takšnem primeru potrebujemo podatke, kot so: ime in priimek, datum rojstva, kraj rojstva, naslov osebe, če je poročena še dekliški priimek ter sliko. Z mamo sva se slišali po telefonu in se dogovorili za termin. Vse podatke mi je povedala po telefonu, sliko pa bi naj prijateljica poslala po elektronski pošti. Opozorila sem jo še, da se lahko počutje najprej poslabša in šele nato izboljša, lahko pa Reiki tako hitro pomaga, da nastopi takojšnje olajšanje. Tega nikoli ne vemo. Sama sem si predstavljala, da je zelo podobno, ko pridemo k zdravniku oskrbet gnojno rano. Najprej jo je potrebno očistiti, kar seveda povzroči še večjo bolečino in šele nato nastopi proces zdravljenja. Največji sovražnik v naših življenjih je strah. Ko ta izbruhne v vsej svoji dimenziji, naredimo blokade na vseh področjih in zame je bilo smiselno, da gospo pripravim na vse možne reakcije ob terapiji. Nekako logično se mi je zdelo, da lahko energijo zaradi prevelikega strahu blokira, zato sem jo želela pomiriti. Pojasnila sem ji, da naj vse, kar bo občutila, vzame kot reakcijo do izboljšanja ali popolne ozdravitve. Sama nisem vedela ali mirim njo ali sebe. Gospa ni bila več v rosnih letih in seveda me je prešinilo, da se lahko poslovi, mene pa je bilo strah, kako se bom soočila s svojo prijateljico, če se to res zgodi. Najraje bi videla, da gospa še naprej obiskuje svojega zdravnika ali pa bi bilo najbolje, da jo napotim kar na svojo mojstrico. Ona bo že vedela kako in kaj. Vendar obljuba dela dolg. Glasove v 49

50 glavi sem poskušala utišati z monologom in mislijo, da če ta bolezen traja že 30 let, potem ji verjetno še ni umreti in če mi je prišla na pot, sem očitno temu kos. Približevala se je ura terapije. Psihično sem se pripravljala na terapijo, slika pa po elektronski pošti kljub nekaj poskusom ni in ni hotela priti. Končno sem se odločila, da bom poskusila pač s podatki, ki jih imam, saj Reiki menda ve, komu mora pomagati. Ne spomnim se več, kaj sem občutila ob prevajanju, vem samo, da je gospa po zaključeni terapiji 14 dni zelo močno kašljala. Pritoževala se je, da ji iz ust smrdi po samem gnoju in je neprenehoma lizala osvežilne bonbončke. Po dveh tednih se je stanje umirilo in gospa je bila kot prerojena in do danes se bolezen ni ponovila. Sama sem bila zopet bogatejša za novo izkušnjo in ugotovila sem, da ne potrebujem slike za terapijo, saj deluje Reiki tudi brez tega. Na tečaju druge stopnje se naučimo vaj za boljšo komunikacijo z vodnikom. Povedano nam je bilo, da so ta doživetja, srečanja ali videnja pravljična. Po 6 mesecih pridnega dela z zelo različnimi primeri sama še vedno nisem kontaktirala s svojim vodnikom. Res je, da sem ga vedno prosila za pomoč pri obravnavah in tudi vedno nekako dobila vpogled v vzrok, vendar teh informacij nisem povezovala z njim, temveč z Reikijem. Ali gre za enako zadevo? Videnje, občutenje ali srečanje sem si povsem drugače predstavljala. Želela sem nekaj pravljičnega, želela sem občutiti njegovo prisotnost, njegovega duha, sliko ali karkoli, kar bi lahko povezala z besedo čarobno ali magično. Spraševala sem se že ali sem prezahtevna ali pa imam le preveč bujno domišljijo in zahtevam nekaj, kar ni mogoče. Začela sem razmišljati, da imam verjetno čute kot crknjen konj ali pa sem še premalo 50

51 delala, da bi se mi prikazal. Njegov pojav sem povezovala z izkušnjami in nagrado za le-te. Dokler se ni zgodilo kot strela z jasnega. Prijateljica iz Ljubljane me je nek večer klicala, da je njeni 12 letni hčerki ponovno padel imunski sistem in da se to dogaja dva do trikrat letno, že nekaj let. Zdravniki niso našli vzroka. Homeopatska zdravila so pomagala, vendar se je stanje vseeno ponavljalo. Dogovorili sva se, da terapijo opravim okrog 9. ure zvečer, ko se deklica odpravlja spat in da bom vse skupaj še ponavljala. Takoj, ko sem začela, me je oblila taka slabost, da sem skočila k oknu, ker sem mislila da bom bruhala. Vedela sem, da stiska sodi k deklici, ker je polna neizraženih čustev, zadrževane jeze in žalosti, ki jih ni znala ali zmogla izraziti. Reiki sem prosila, naj jo umiri in sprosti, ter naj ji pomaga, da ta čustva izrazi na njej najbolj prijazen način. Ko sem začutila, da so čustva izpuhtela in sem lahko zadihala, sem uskladila še čakre in Reiki nagovorila, naj okrepi imunski sistem. Po zaključeni obravnavi sem poklicala v Ljubljano in prijateljica mi je povedala, da je hčerka začela hlipati takoj, ko sem začela s terapijo. Joka ni znala razložiti, samo čutila je močno potrebo jokati. Prijateljica jo je bodrila, naj ne zadržuje joka, temveč naj se prepusti občutkom. Kaj hitro se je umirila in potem zaspala. Po terapiji sem tudi sama zaspala, pred tem pa še nagovorila Reiki, naj me prebudi, če bova morala terapijo ponavljati. Nekaj me je prebudilo ob enih ponoči. V trenutku sem bila povsem budna in vedela, da me je prebudil Reiki in da me deklica potrebuje. Še enkrat je prišla potrditev, da Reiki za vse poskrbi in da nam samim ni potrebno za nič skrbeti. Terapijo sem ponovila in začutila takšno hudo stisko, jezo, gnev, slabost, paniko, strah in še bi lahko opisovala. 51

52 Sploh nisem mogla umiriti energije in čustev. Tokrat se me je tako močno dotaknilo, da sem bila čisto»znervirana«. Sploh nisem mogla več zaspati, ker me je dobesedno razganjalo od skrbi, nisem pa bila več gotova ali njenih ali mojih. Mož je delal ponoči, hčerka je bila pri fantu, mene pa je v prazni hiši metalo po postelji. Ob treh sem vstala in začela pospravljati po hiši, ker nisem mogla spati. Srce mi je razbijalo, kot da tečem šprint, roke so se mi tresle. Bila sem v skrbeh, da se je v Ljubljani kaj hudega zgodilo in moji možgani so si predstavljali sliko z deklico na urgenci. Nisem si upala poklicati, saj bi v primeru, da je to samo informacija za lažje razumevanje njenega psihičnega stanja, zbudila ljudi sredi noči popolnoma brez potrebe. S pospravljanjem po hiši in pomivanjem kuhinje sem se poskušala zamotiti. To mi je uspevalo nekako do 6. ure, potem sem se odločila, da moram spati vsaj eno uro, ker sem morala biti ta dan v službi cel dan prisotna ob stojnici. V trenutku sem zaspala, vendar ne več kot za 5 minut. V teh petih minutah se mi je odvrtela slika moje male nečakinje, ki se mi je smehljala. V njenem nasmehu je bilo toliko miline in razumevanja, kar naenkrat pa je začela gledati, kot da nekaj vidi. Pri tem so se ji začele oči povečevati in postale so izbuljene, dokler niso tako narasle, da so se izlile iz jamic. Prebudila sem se vsa potna. Sedaj sem bila popolnoma zmedena, kaj naj to pomeni. Prestrašila sem se za svojo malo nečakinjo, vendar sem začela razmišljati, da je verjetno povezano s primerom in ne z nečakinjo, vendar z gotovostjo tega res nisem mogla trditi. Ura je bila še vedno 6 zjutraj in spraševala sem se»le koga naj pokličem?«družina v Ljubljani vstaja bolj pozno in njih sem še najmanj želela strašiti. Začela sem se pripravljati za službo in ko je ura odbila sedmo, sem poklicala sestro. 52

53 Hitro sem ji povedala za sanje. Potolažila me je, da je z nečakinjo vse v redu in šele takrat sva predebatirali, kaj bi to lahko pomenilo. Razmišljala sem, kdaj izbuljimo oči in odgovor se je porodil, da takrat, ko vidimo nekaj, česar nismo pričakovali in nas preseneti ali kako drugače spravi s tira. Naenkrat sem razumela, da je to sporočilo za padec imunskega sistema. Očitno je deklica nekaj videla ali bila priča nečemu, kar še ni bilo primerno za njeno starost. Njena zadrževana čustva so postala smiselna. Preden sem odšla od doma, sem se odločila, da naredim še eno obravnavo, ker me potem do večera ne bo domov. Popolnoma oblečena in naličena sem sedla v dnevni sobi na kavč in začela. Bilo je okrog osmih zjutraj in zunaj se je delal krasen septembrski dan. Poskušala sem se koncentrirati na deklico in Reiki, ko sem naenkrat pred seboj, sredi dnevne sobe zagledala oltar, na katerem je ležala ta deklica in nanjo je polagal roke BOG. Zagledala sem svetlobo z desnega kota zgoraj in začutila, da se ona pripravlja na odhod. V srcu sem začutila paniko, kako je to možno, saj je stara samo 12 let in padec imunskega sistema sigurno ne more biti vzrok za odhod. V trenutku me je prešinilo:»ne obremenjuj se in zaupaj. Bog dela Reiki in več ne moreš želeti.«sploh še nisem doumela, kaj se pravzaprav dogaja, ker so bile moje misli zaposlene s skrbmi za deklico. Ko sem uspela umiriti svoje srce, pa sem se naenkrat zavedla, da sem samo priča prečudovitemu dogodku, za katerega sploh ne vem, v kateri dimenziji se je odvijal. Bilo je prekrasno videti in doživeti Reiki s perspektive Boga in to sredi moje dnevne sobe. Sama nisem znala pojasniti, kaj se dogaja. Zamaknjeno sem strmela v sliko, potem na uro in sebe, da se prepričam, da ne spim in nato zopet v sliko. Pravljično bi bil pravi izraz. Prišel, 53

54 videl, zmagal, mi je hodilo po glavi in vedela sem, da imava tako deklica kot jaz najvišje varstvo in da je skrb odveč. Vsa presunjena sem pohitela na delovno mesto in komaj čakala, da ura odbije devet, da lahko pokličem prijateljico v Ljubljano, saj me je kar razganjalo od radovednosti, kako so preživeli noč. Ko sva bili končno na vezi, nisem vedela, kako ji naj vse to pojasnim, da je ne prestrašim, saj je bila tudi zame to izredna izkušnja. Ne spomnim se svojih besed, vendar sva prišli do spoznanja, da sta z možem imela pred nekaj leti zakonsko krizo in takrat se je hčerka obnašala kot dobra vila in bodrila vse družinske člane. Prevzela je skrb za vse, kar pa je bilo za njena ramena preveč. Za odhod, ki sem ga videla, pa je vsa osupla priznala, da se že od poroda dalje zelo boji, da bi jo izgubila, vendar tega ni nikomur nikoli povedala. Reiki je poskrbel, da je tudi mamin strah izginil in dekličin imunski sistem je še danes v redu. Kaj mislite, kako sem se počutila? Seveda me je razganjalo od posebnosti, čarobnosti, pomembnosti, da sem bila lahko temu priča. Počutila sem se izbrano, da sem lahko zraven in vseeno tako skromno, saj sem se zavedla, da ne obstaja samo fizičen svet, temveč še veliko, veliko več. Že prej sem vedela, da moram na tretjo stopnjo, vendar je bil po tem primeru to zame kot klic, da moram to nujno opraviti. Mojstrstvo je bilo v mojih mislih še predaleč, vendar sem čutila, da moram naprej po tej poti. Poklicala sem mojstrico in prosila, če se lahko prijavim na tretjo stopnjo. Odgovorila mi je, da naj počakam še dva meseca in me bo potem poklicala. Nestrpno sem čakala na njen klic, medtem pa sem še naprej opravljala terapije. Imela sem vedno večjo gnečo, tako da se mi je včasih zdelo, da je moja služba prevajanje Reikija, ne pa zavarovalništvo. Razmišljala sem tudi o tem, 54

55 da je pot do mojstra še zelo dolga in nikakor ne morem pustiti zavarovalništva, saj od tega živim. Kolikor nama je mojstrica omenila, naj za Reiki ne bi zaračunavali, dokler ne bo to tvoja služba. Nobene predstave nisem imela, kako bom sploh lahko živela. Mislila sem, da bo pot do mojstra trajala verjetno še nekaj let, vendar nisem bila prepričana, da bom zmogla takšen tempo. Ni bilo vprašanje v Reikiju in utrujenosti, saj sem bila polna energije. Moje rahlo nezadovoljstvo se je začelo pojavljati, ker nisem imela več časa zase in za družino, ki je zelo pomembna v mojem življenju. Tudi službo sem oboževala in spraševala sem se, kaj to pomeni. Kljub vsemu se mi je zdelo, da sem vodena in da se moram prepustiti in nadaljevati, kajti počakati moram na večjo sliko. Moj oče, ki je bil največji realist in ni nikoli verjel v nič, je postal med tem moj največji privrženec in pošiljal k meni svoje prijatelje. Niso ga prepričale terapije, ki sva jih izvajali s sestro, temveč moja roža - plezalka. Naj pojasnim. Ob oknu v dnevni sobi imam rožo - plezalko. Po vseh zakonih, bi naj rože obračale svoje liste k svetlobi, moja plezalka pa je imela liste obrnjene v dnevno sobo in v strop proti spalnici, proč od okna, ki je obrnjeno na jug. Ob vsakem obisku se je oče čudil, kako je to mogoče. Spomnim se, da je enak fenomen omenila moja mojstrica, ki je navedla kot primer svojo palmo. Ta se je obračala v sobo, kjer je ona izvajala Reiki in ne v smeri okna, ki je bilo obrnjeno na jug. Reiki je močnejša svetloba od sonca. Pa še kako je res! Moje rože niso bile obrnjene proti oknu, temveč proč od njega. Nadaljevala sem z delom in še vedno so se vrstili zelo različni primeri. 55

56 Do mene je prišla gospa v srednjih letih, ki je slišala zame in prišla na idejo, da bi ji mogoče lahko Reiki pomagal. Gospa je bila posiljena pri starosti petih let. Nikomur ni tega zaupala, temveč je že celo svoje življenje sama predelovala in prebolevala to izkušnjo. Zame je bila najpogumnejša oseba, kar sem jih srečala. Veliko je že počistila, vendar občutka, da je žrtev, ni mogla pregnati iz svojega življenja. Ni se spomnila samega dogodka, ker je to izbrisala iz svojega spomina (velikokrat otroci izbrišejo travmatični dogodek iz življenja, vendar na energijskem nivoju ta še vedno obstaja). Zavedala se je, da jo to omejuje v službi in v odnosih. Bila je za to, da poskusiva še z Reikijem. Nisem še imela takšnega primera, vendar sem s tečaja vedela, da je možno travme počistiti. Sama nisem prav vedela, kako se naj lotim tega primera in sem gospe tudi odkrito povedala, da se bova prepustili vodenju. Nisem vedela, kaj se lahko zgodi, ali bo gospa občutila olajšanje ali pa bo jokala. Dogovorili sva se, da terapijo opraviva med vikendom, kajti če bo nastopilo hujše čiščenje, bo lahko doma v miru izjokala vso grenkobo. Kadar prevajam Reiki, izbiram najrazličnejše položaje. Največkrat ga prevajam sede, pol leže ali pa leže na postelji. Za terapijo sva se dogovorili čez dan, zato sem ostala kar v dnevni sobi, saj je bil mož v službi, hčerka pa je še spala. Prižgala sem svečke, spila vodo in pričela v sedečem položaju. Začutila sem, da moram leči in v naslednjem trenutku sem vedela, zakaj. Naenkrat sem na telesu občutila pritisk, kot da je name legla neka oseba in vedela sem, da občutim to, kar se je njej dogajalo pred mnogo leti. Občutila sem bolečino točno v tistih predelih, kjer ji je bila narejena sila, kako jo je držal, da ni pobegnila in seveda njeno otopelost ob nadaljevanju posilstva. Takoj sem Reiki prosila, naj usmeri energijo v 56

57 vse tiste predele, kjer je bila ranjena in kjer je ta energetski zapis še ostal. Predstavljala sem si, da stojiva pod slapom svetlobe in ljubezni, ki spira vso negativo in bolečino, dokler nisem začutila olajšanja. Naslednji dan sem izvedela, da je gospa naenkrat začutila olajšanje in prešinila jo je misel, da ni več žrtev, temveč se je počutila kot zmagovalka. Razlika v njenem počutju je bila tako očitna, da so prijatelji ugotavljali, kaj neki je na njej drugače. Res zanimivo, kako naša naravnanost vpliva na svet in ljudi okrog nas! Spomnim se primera petletne deklice, ki je imela nočne more. Njeni starši so me poklicali, saj nikakor niso našli vzroka in so pomoč že iskali drugje, vendar neuspešno. Prešinilo me je, da bi deklico lahko nekaj strašilo. Veliko otrok je do petega leta jasnovidnih in vidijo angele in druga bitja, ki so okrog nas. Spomnila sem se razlage mojstrice o elementalnih bitjih, ki so del nas. Vsi imamo nase pripeta elementalna bitja, ki so kot naša kopija. Še danes ne vem, kaj me je vzpodbudilo, da sem vprašala če živijo v hiši ali v stanovanju in ali je njihov dom novogradnja oziroma je v njej že kdo živel. Izvedela sem, da so stanovanje kupili od paraplegikov. Za paraplegike je značilno, da njihova elementalna bitja niso pripeta na njih, ker so večinoma na vozičkih in niso prizemljeni. Ker so nam elementalna bitja podobna, nam je lahko jasno, da izgledajo elementalna bitja paraplegikov zvito in za tiste, ki jih lahko vidijo, po vsej verjetnosti strašljivo. Kako strašno mora to biti šele otroku, ki ne ve, kaj vidi. Vzorec se je res začel ponavljati, odkar so se preselili v to stanovanje. Vsak večer so jo položili v posteljo in mamica je počakala, da je zaspala. Po eni uri se je deklica zbudila in začela kričati in kazati na nekaj nevidnega v sobi. Reiki sem nagovorila, 57

58 naj energijsko počisti stanovanje in naj napolni njeno sobo z mirom in ljubeznijo. Deklica je od tistega večera naprej spala popolnoma mirno. Starejši gospod s cistami na ledvicah je bil tudi primer, iz katerega sem se veliko naučila. Na pomoč me je poklical, ker je čakal na punkcijo cist. Ciste so se mu že nekaj let ponavljale in rad bi se izognil punkciji, če bi to le bilo mogoče. Ko sem začela izvajati terapijo, sem ga opozorila, da ne vem, kako bo njegovo telo reagiralo in naj se ne prestraši, če bo najprej začutil bolečino. Kakršnakoli sprememba v počutju pomeni, da Reiki deluje, vendar nikoli ne moremo predvideti, kako bo reagirala stranka ali njeno telo. Res je bila prva terapija kot nežna masaža, vendar je že pri drugi obležal v postelji od bolečin. Zelo podobno je bilo bolečini ob punkciji, ki jo je izkusil pred nekaj leti. Po končanih štirih kompletih terapij, je bil gospod kot prerojen, operacija pa ni bila več potrebna. Zelo podobno se je dogajalo pri prevajanju Reikija ob obolenju živcev išiasa. Vnetje teh živcev ali bolečine v križu so zelo pogost pojav. Zdravljenje in odpravljanje vzrokov bolezni je bilo v teh primerih skoraj vedno povezanih s hudo pekočo bolečino, ki jo občuti prejemnik. Takrat sem raje izvajala direktni Reiki, saj lahko govoriš s stranko, jo potolažiš ali pa za trenutek umakneš roke in jih nato ponovno položiš. Z vsakim primerom sem se vedno znova prepričala, da Reiki res poskrbi za vse in se vedno vse zgodi v najboljše dobro osebe, na kateri delamo. Velikokrat sem se spomnila tudi, da naj med delom z Reikijem ne prekrižamo rok ali nog, ker bo energija lažje tekla. Če nekdo namenoma drži okončine prekrižane, nam s tem že jasno kaže nezaupanje in 58

59 je škoda, da s prevajanjem sploh začnemo. Kadar pa oseba tega ne dela zavestno ali kadar gre za majhnega otroka, pa je popolnoma vseeno, saj Reiki poskrbi tudi za pravilno držo. Spomnim se primera dveletne deklice, ki je dobila po ustni votlini afte. To obolenje je pogosto pri otrocih in je po navadi povezano z neješčnostjo, kajti razjede po ustih otroka zelo bolijo. Dekličino mamo je zelo skrbelo ali bo lahko deklico umirila, saj je bila deklica izredno polna energije tudi takrat, ko je bila bolna. Potolažila sem jo, naj ne skrbi, saj bo Reiki poskrbel za vse in začela sem s terapijo. Ko delam Reiki na daljavo, uporabim slap ljubezni in svetlobe, da Reiki osebo očisti negativnih energij, ki so se nabrale na njeni celotni auri in jo umiri, šele potem ga nagovorim, naj prične z zdravljenjem bolezni, zaradi katere sem odprla Reiki. Takoj me je prešinilo, da je deklica zaskrbljena za starše in v stresu, ker so imeli tisto leto kar nekaj smrtnih primerov v družini, kar je bilo seveda krivo, da ji je padel imunski sistem. Začutila sem, kako se je umirila in kako je srček začel biti z normalnim utripom in kako bolečina v ustih pojenjuje. Ko sva se po končani terapiji slišali z mamo, je vsa presenečena opisovala, kaj je deklica počela. Ko sem začela prevajati Reiki, sta začeli brati knjigo in deklica je večkrat poskušala vstati, vendar jo je nevidna roka nežno potisnila nazaj na blazino in potem se je umirila. Mama je rekla, da jima še nikoli ni uspelo prebrati cele pravljice in sploh ne more verjeti. Dekličino stanje je šlo hitro na bolje. Veliko je bilo primerov, ko so me klicali za pomoč otrokom in primeri so bili zelo različni. Od epilepsij, otroške paralize, spine bifide, hudih vnetij ušes, pljučnic in še bi lahko naštevala. Pri otrocih me je vedno zelo pozitivno presenetilo, kako hitro so bili vidni rezultati in bi jih včasih lahko opisali 59

60 kot male ali velike čudeže. Iz izkušenj vem, da je bolezen otrok povezana s skrbjo za starše ali kakšnega družinskega člana, s katerim je otrok povezan, zato sem vedno pri delu z otroci delala tudi s starši. Krasni prejemniki so tudi živali, saj so neobremenjene s kakršnimikoli vzorci in prav presenetljive izkušnje sem doživljala pri prevajanju Reikija pri njih. Že od kar vem zase, imam poseben odnos z otroki in živalmi. To vedo vsi, ki me poznajo in zaradi teh mojih dobrih odnosov sem velikokrat pomagala svojim prijateljem pri striženju krempljev, umivanju zob in previjanju ran pri njihovih hišnih ljubljenčkih. Vedno, ko je imel kdo zdravstveno težavo ali vedenjsko motnjo pri svoji živali, so me poklicali za mnenje že takrat, ko se še nisem ukvarjala z Reikijem. Nekaj let sem tako hodila prijateljičinemu mucu striči kremplje. Bil je poseben muc s karakterjem z veliko začetnico, precej nezaupljiv in plašen ter samosvoj. Zgodilo se je, da sem nekaj časa imela kar gnečo in mu je kremplje postrigla prijateljičina hčerka, ki je prišla na obisk. Ne vem točno, kaj je šlo narobe, vendar si je to zapomnil kot grdo izkušnjo in ni več dovolil, da bi mu jih kdo postrigel. Prijateljica me je prosila, če bi lahko ponovno prišla, saj se je zaradi predolgih krempljev vsepovsod zatikal in ga je to motilo. Privolila sem, vendar je bil tako divji, da sem jo obiskovala kar nekaj dni zapored in upala, da se me bo navadil in me sprejel. Moji obiski niso nič kaj pomagali, kajti vedno se je skril v omarico pod televizorjem in prav srepo gledal. Ob vsakem poskusu, da se mu približam, je pihal. Kar naenkrat me je prešinilo, da mu lahko naredim Reiki, zakaj bi se oba mučila. S prijateljico sva se dogovorili, da bom izvedla terapijo in bova poskusili srečo naslednji dan. Zvečer sem začela s terapijo in res začutila vso njegovo 60

61 negotovost in jezo. Reiki sem nagovorila, naj počisti vso negativno energijo, ki se je nabrala in vizualizirala, kako naj razume, da je to zanj potrebno. Videla sem ga, kako sodeluje in kako je popolnoma pomirjen. Naslednji dan me je pričakal pri vratih in takoj sva začela. Sam je dvigoval tačke in sploh ga ni bilo potrebno držati. Prvič tudi ni pihal ali poskusil ugrizniti. Še nikoli nisva tako hitro in popolnoma brez težav zaključila. Prijateljica je tudi povedala, da se je od te terapije tudi dosti nežneje igral in ni bil več tako divji. Imela sem še eno izkušnjo s tem mucem. Prijateljica me je nekega dne poklicala vsa objokana. Bila je pri veterinarju in košaro z mucem odložila pred vhod, da je avto lahko postavila v garažo. Ko je prišla pred vhod, muca ni bilo, ostala je samo prazna košara. Takoj sta s hčerko začeli z iskalno akcijo in tudi sama sem se jima pridružila. Mucu sem naredila zaščito in Reiki nagovorila, naj ga varuje. Iskali smo ga že več kot deset dni in počasi izgubljali upanje, da bo muc prišel nazaj. Sama sem pri prevajanju Reikija dobila sporočilo, da je muc pri neki družini in da mu gre dobro, vendar se kljub lepljenju plakatov ni nihče oglasil, da ga je našel. Po dvanajstih dneh se mi je posvetilo, da ta družina želi muca obdržati, saj je bil res nekaj posebnega. Nagovorila sem Reiki, naj pošlje družini v srčne čakre razumevanje, da je ta muc doma nekje drugje in če je to v skladu z višjim načrtom, naj ga vrnejo. Naslednji dan me je prijateljica poklicala in povedala, da so muca našli v kleti. Njihova sreča je bila nepopisna. Spomnim se tudi dveh primerov izgubljenih stvari, ko sem z Reikijem posredovala. V prvem primeru je šlo za izgubo precej dragih in popolnoma novih očal, ki jih je prijateljičina hčerka izgubila ali pa ji jih je nekdo skril. V drugem primeru pa je starejša soseda izgubila vse dokumente. Ob prevajanju 61

62 Reikija sem nagovorila Reiki in si tudi predstavljala, kako nekdo najde očala in v drugem primeru, da gospa sama najde dokumente ali pa ji jih nekdo prinese. Prepričala sem se, kako močno orodje je vizualizacija pri Reikiju. V prvem primeru so namreč prijateljico poklicali v šolo, da je očala dvignila v zbornici. Sosedo pa je v roku pol ure po tem, ko sem nagovorila Reiki obiskal policaj in ji izročil torbico z vsemi dokumenti, ki jih je pozabila na blagajni v neki trgovini pred slabim mesecem. Zanimive izkušnje z živalmi sem doživljala tudi doma, saj sta obe naši muci hodili»krast«energijo kadar sem prevajala Reiki. Sedli sta med roke, kadar sem prevajala na daljavo. Kadar pa sem opravljala terapijo iz postelje, pa je prišel naš muc Piki ležat na mojo kronsko čakro. Res je, da sta bila muca že častitljive starosti, zato sem ju večkrat tudi pocrkljala s kakšno terapijo. Ob živalih sem se naučila še nekaj lekcij. Spomnim se, da sem bila polno zasedena s terapijami, klici so kar deževali in ljudje so čakali po 14 dni ali več, da bom izvedla terapijo. V istem večeru so me klicale kar tri prijateljice, ki imajo živali. Prva me je prosila ali lahko naredim Reiki za njenega psa, ker je v Ljubljani strašna nevihta in samo tuli, druga je klicala takoj za njo, da njena psička joka od bolečine v kolkih in tretja je klicala, če lahko kaj naredim, da bi mladim divjim mucam, ki so se skotile v njeni garaži, pomagala pri hudem vnetju oči. Seveda sem obljubila, da bom pomagala. Prvima dvema sem povedala, da bosta še malo počakali, ker moram še zaključiti obljubljeno terapijo za neko stranko in da bom naredila kasneje. Tretjo sem prosila, če lahko te muce slika in mi fotografije pošlje po elektronski pošti, ker ne vem, kje 62

63 je njena garaža, muce nimajo imen in ne vem, kakšne so. Obljubila sem, da bom poskusila, vendar še nisem delala za neznane osebe ali živali brez vseh podatkov. Začela sem s terapijo stranki, s katero sem bila dogovorjena in nisem še prav začela, ko sta že prispeli dve SMS sporočili. Bila sem presenečena nad vsebino. Prva prijateljica se je zahvalila, ker je kuža nehal lajati (ni ga bilo več strah), psički pa je bolečina pojenjala. Bila sem začudena, saj se za Reiki nisem niti odprla in nisem izrekla prošnje. Spomnim se, da sem samo pomislila, da moram narediti terapijo, čeprav ne vem, kdaj jo bom časovno izvedla, ker sem imela že nekaj vnaprej dogovorjenih terminov. Še bolj šokantna novica pa je prispela dva dni kasneje, ko so prispele sličice mladih muc po elektronski pošti in sporočilo. Prijateljica se je zahvalila za pomoč, poslala pa fotografije popolnoma zdravih muc. Trditev, da je potrebno imeti vse podatke, je padla v vodo in ugotovila sem, da je Reiki vsemogočen in on ve, komu je potrebno poslati pomoč. Namen, ki smo ga izrekli v svoji glavi ali poslali v univerzum ali kakorkoli to imenujemo, je dovolj, da na drugi strani naredi čudež. To se mi je zgodilo kar nekajkrat, ko sem zaradi zasedenosti popolnoma pozabila na termine, ko bi morala izvesti terapije, ali pa jih nisem mogla, ker sem bila še v avtu ali pri stranki. Stranke so me hvaležne klicale in pojasnjevale, kako močan pretok energije so čutile in kako jim je odleglo. Najprej sem mislila, da so si domišljale, ker smo se dogovorili za termin. Kasneje se mi je dogajalo, da ure nisem več omenjala, ker včasih nisem vedela, kdaj bom prišla domov in kdaj bom prosta. Dogajalo se je enako. Potem sem celo poskusila, da nisem povedala dneva, temveč sem rekla, da bom terapijo izvedla enkrat v teh dneh. Spoznala sem, da včasih že najčistejši namen 63

64 dovolj, da se terapija izvede in da moja»prisotnost«sploh ni potrebna, temveč jo stranka sprejme, ko je pripravljena nanjo. Odkrivanj ni bilo konca. Še večji čudež sem doživela z našim mucem Pikijem. Piki je bil naš princ. V hišo je prišel kot pomoč pri premagovanju hudih travm po operaciji hčerkine dimeljske kile, ko je bila stara štiri leta. Pregnal je hčerine more in postal privilegiran družinski član. Bil je že star muc in kar nekaj časa je že bolehal. Vedela sem, da krade Reiki, zato ker ga potrebuje. Kar nekaj časa sem tipala po njegovem trebuščku bule, ki mi niso bile všeč. Seveda sem mu večkrat naredila tudi kakšno terapijo, vendar nikoli v smislu zdravljenja, saj ni kazal nobenih bolečin, čudnega obnašanja, neješčnosti ali kakšnih drugih bolezenskih znakov. Nisem ga želela mučiti s kakšno operacijo, saj je narkozo izredno slabo prenašal. Nekako sem pripisovala vse skupaj njegovi starosti, dokler ni nekega dne obležal in je nehal jesti. Bila sem polno zasedena z dogovorjenimi termini za terapije, zato sem prosila prijateljico, ki je imela drugo stopnjo in je že pomagala meni in moji hčerki, če lahko tokrat prevzame Pikija, ker se mi časovno ne izide. Drugi dan je bil malo boljši in tretji dan je ponovno obležal. Njegov pogled je bil tako globok in proseč, kot da mi sporoča, naj to opravim sama. Doumela sem, da bo to moja nova lekcija in da čaka name. Spomnim se, da je bila sobota. Vsi so še spali. S Pikijem sva se spogledala in kot da sva se razumela. Sedla sem na kavč in se odprla za Reiki. Nagovor je zletel v mojih mislih in naenkrat me je preletela misel o operaciji. Začudila sem se, da je ostal v svoji košari, drugače je vedno, ko sem se odprla za Reiki ležal med mojimi rokami. Spomnila sem se, da smo se na tečaju 2. stopnje učili, da je z Reikijem možno opraviti operacijo in primera, 64

65 ki ga je opisala mojstrica. Izvedla je operacijo raka na dojki in gospa je imela drug dan rahlo sled zareze, o raku pa ni bilo nobene sledi več. Pomislila sem, da bi lahko v mislih zarezala v Pikijev trebušček in njegovo kožo potegnila na stran in poskušala odstraniti te bule, tako kot vidiš velikokrat v oddajah po televiziji. V moji glavi se je bliskovito zavrtel film, kot da se vse skupaj odvija v operacijski dvorani z vsem osebjem v zelenih haljah. Vsi so stali okrog Pikija in asistirali meni. Bila sem oblečena v zeleno sterilno obleko in nosila sem zeleno masko. Zarezala sem v njegov trebušček, razprla rano in počistila neko zdrizasto snov z leve in desne strani in vse skupaj vrgla v ledvičko. Zašila sem rano in nadela obliž in v tistem trenutku sem trznila in se prebudila iz domišljijskih sanj. Pomislila sem, da fantaziram in da imam preveč bujno domišljijo. Slika iz kratkega filma, ki sem ga na kratko videla v svoji glavi pa se je neprenehoma vklapljala. Poskušala sem pregnati te misli in se osredotočiti na svetlobo ter pozabiti videno. Nadaljevala sem s terapijo. Z mojih rok je res tekla izredno močna energija. Ta dan sem ponavljala terapije še trikrat in čakala. Drugo jutro sem vstala in Piki me je ves vesel pričakal. Takoj se je vrgel na hrbet in mi ponudil svoj trebušček. Oboževal je, če sem ga mečkala po njegovem trebuščku in vedno je veselo predel. Roko sem položila na mesto, ki ga je nastavil in začela z rahlim mečkanjem njegovega kožuščka in trebuščka. V trenutku me je oblil vroč znoj in skoraj mi je zastalo srce. Pod rokami nisem čutila nobenih bul. Zagrabila sem ga z obema rokama, si ga položila v naročje in začela z raziskovanjem. Tam kjer so bile bule, sem začutila rahle vbokline, kot da bi bule nekdo odstranil. Takoj sem se spomnila slike in s prsti potipala sredino trebuščka. Pod prsti sem začutila sled, ki je 65

66 bila podobna stari zaceljeni rani, ki ostane po operacijah. Kaj naj to pomeni? Ali sanjam? Brez besed in v šoku sem sedela na kavču, iskala sledi bul in tipala brazgotino. Nemogoče! V moji glavi je odmeval razum in se drl, da je to nemogoče, izmišljotina, moje srce pa je igralo v sreči in veselju. Piki se je metal po kavču in ves vesel nastavljal svoj trebušček, v meni pa se je odvijal ples čustev in misli. Nisem mogla povezati v celoto svojih misli, čustev, rezultata in nisem mogla razumeti, kaj se je zgodilo. Na koncu sem zagrabila telefon, poklicala sestro in ji vse povedala. Obe sva debatirali in debatirali. Seveda je bila vesela in na koncu se je še sama prepričala o vsem, ko je prišla na obisk. Če moram danes pojasniti, kaj se je zgodilo, kako se je to zgodilo, zakaj se je zgodilo, kako je to možno, ne vem. Sama nisem verjela, da je kaj takšnega sploh mogoče, kljub temu, da je o takšnem primeru govorila mojstrica. Spomnimo se naših otroških dni, ko smo verjeli v vse pravljice in čudeže. Priznam, da sem v svoji duši še vedno velik otrok. Ne bom lagala, da sem si želela doživeti nekaj podobnega, vendar je moj razum šepetal, naj ostanem na realnih tleh. Nisem znanstvenica in ne morem vam dati razlage za ta dogodek, saj še sama ne vem, kako in kaj. Ali je sploh pomembno, da poznamo vse razsežnosti? Naš Piki je bil res ena večjih lekcij zaupanja in omejitev. Prepričala sem se, da omejitev ni, te so samo v naših glavah! Po tem primeru sem delala še veliko več in vsakokrat sem začutila, da moram naprej, saj se za tem skriva še mnogo več. Še vedno sem čakala na termin tečaja in postajala vedno bolj nestrpna. Moj razum me je miril, naj počakam, mojo dušo pa je nekaj sililo naprej. Zopet sem klicala mojstrico in 66

67 67

68 ponovno dobila odgovor, da me bo poklicala, naj še počakam. Ni mi bilo jasno, zakaj moram še čakati in začela sem iskati alternative in druge učitelje, kjer bi lahko nadaljevala. Nič, kar sem na internetu našla, ni bilo povezano z Usui Reikijem, temveč le z angelskim, Kundalini, Imara ali kaj drugega in vsi so mi povedali, da moram ponovno opraviti prvo stopnjo. Nisem želela začeti nečesa novega, temveč sem želela dokončati to, kar sem začela. Ni mi preostalo drugega, kot čakati na termin. Razmišljala sem, kaj vse se še moram naučiti, da bom lahko napredovala, ko sem prejela klic za nujno pomoč. Klical me je sodelavec, če bi lahko pomagala možu sodelavke, ki je iz neznanih razlogov padel v komo in je ravno na poti na urgenco v Ljubljano. Kadar gre za nujne primere, lahko posreduje vsak, vendar sem potrebovala podatke, saj gospoda nisem poznala. Nekaj časa sem čakala, nato pa sama poklicala sodelavko, ki je rekla, da čaka diagnozo. Povedala sem ji, da za delo z Reikijem ne potrebujem diagnoze, sploh v nujnih primerih, kajti Reiki bo naredil, kar bo prav za osebo in če želi, mi naj samo posreduje podatke. Seveda sem takoj začela s terapijo. Najprej je bil popoln mir, kot da gospoda že ni več in je že čez, naenkrat pa je začela energija intenzivno teči in v srčni čakri sem začutila veliko kroglo in pritisk ter veliko razburjenje. Najprej sem mislila, da je ta nemir povezan z menoj, ker smo v podjetju ravno pred pol ure končali zelo napet sestanek. Poskušala sem se umiriti in prosila Reiki, naj mi pri tem pomaga. Sprva je ta nemir še rasel in končno sem lahko nadaljevala. Takoj zatem sem začutila tudi otečenost oziroma napihnjenost notranjih organov in vse skupaj je bilo precej čudno. Prešinilo me je, da je to povezano z velikim strahom in žalostjo. Pritisk v 68

69 prsnem košu je bil tako močan, da sem imela občutek, kot da je le-ta premajhen za vse organe. Počasi sem obravnavo zaključila in poklicala sodelavko. Povedala je, da so se srce in vsi notranji organi povečali nekaj krat. Zdravniki niso našli vzroka in ko sem začela s terapijo, se je mož zbudil, vendar so ga dali v umetno komo, ker bi bilo zanj drugače prenevarno. V tistem trenutku sem se spomnila stavka, ki sem ga velikokrat brala v pravljicah:»od žalosti mu je počilo srce.«in vedela sem, da pravljic ni, temveč da je to res. Zavedala sem se, da je bil že čez in še danes ne vem, kdo ga je poslal nazaj. Vendar to sploh ni pomembno. Reiki sem še ponovila in naredila zaščito, potem pa smo lahko samo še čakali. Stanje se je tako hitro izboljševalo, da so ga že drugi dan zbudili, vendar je bil še dva dni priključen na umetna pljuča in imel je še zelo visok pritisk. Takrat sva se s sodelavko dogovorili, da ga vpraša za dovoljenje, saj posredovanje brez njegove vednosti v tem primeru ni več v skladu z etičnimi in moralnimi normami. Mož je dovolil in v dveh dneh je bil tudi pritisk v mejah normale. Vedela sem, da verjetno ne bodo našli zadovoljive razlage za njegov primer, kar se je tudi zgodilo. Temu bi lahko rekli čudežna ozdravitev. Zanimivo je, da gospoda še do danes nisem spoznala in vedno več je bilo takšnih strank, s katerimi smo se slišali samo po telefonu. S vsakim primerom sem bolj čutila, da moram na to pot, vendar nisem vedela kako. Kot zavarovalna zastopnica sem lepo zaslužila in imela sem dovolj prostega časa za družino, začela sem uživati življenje, lahko sem si privoščila dopust, ko mi je ustrezalo in zato je bila zmeda še večja. Zakaj moram na novo pot? Pojavil se je strah in veliko vprašanj. Ali bom zmogla? Ali bom dovolj zaslužila, da bomo dostojno živeli? Še vedno nisem 69

70 nič računala za svoje usluge in sploh nisem imela predstave ne o ceni in ne kako naj sploh ljudem rečem, naj plačajo, če pa potrebujejo pomoč. Kar naenkrat nisem več uživala v poklicu zavarovalne zastopnice in dogajalo se mi je, da kljub veliko terminom nisem več mogla skleniti ponudb. Zato mi ni bilo več jasno, katero pot moram ubrati in kaj se je začelo dogajati. Spomnim se mojstrice, ki je povedala svojo zgodbo. Ko je bila na prelomnici, ni več zmogla opravljati svojega poklica, ki ga je oboževala, vendar se je zgodilo, kot da je vodena in takrat je morala sprejeti odločitev. Spomnim se tudi, da je rekla, da ne smemo zaračunati terapij, dokler to delamo ob svojem delu. Ja, pri ljubem bogu, kako pa naj živim? Šele sedaj sem se soočila s svojimi pravimi strahovi, da vseeno ne zaupam popolnoma, da bo zame poskrbljeno in da se soočam s svojim največjim strahom: ali znam dovolj, da se lahko s tem začnem ukvarjati profesionalno? Kljub veliko primerom sem se še vedno počutila kot začetnik, ki nič ne ve in ne zna. Tolikokrat sem si v mislih ponovila, da je Reiki višja inteligenca in da ne zdravim jaz, temveč sem samo kanal. Zakaj potem mislim, da moram kaj znati? Iskala sem rešitve in naprošala Reiki, naj mi pokaže pot in namesto, da bi sklepala ponudbe na terenu, sem bila zasedena s terapijami, pa še vedno nisem mogla sprejeti sporočila ali pa ga nisem želela razumeti. Še sem vztrajala v svojem poklicu in se vozila po terenu, ter poskušala skleniti kakšno ponudbo. Spomnim se, da je bilo konec marca ali začetek aprila. Bila sem v neki ulici v Ljubljani in iskala stranko. Zazvonil je telefon in na drugi strani se je oglasila mlada ženska. Slišala je zame od nekoga in prosila, če lahko pomagam njenemu dedku. Bil je hudo bolan in ni več vedel zase. Vzdrževali so ga z zdravili, 70

71 vendar so vsi vedeli, da ni pomoči. Prosila me je, če lahko pomagam, da bo dotrpel, saj se tako muči. Strah jo je bilo, da bi narobe razumela, da si želi njegove smrti, vendar sva bili takoj na isti valovni dolžini. Spomnila sem se naše none, kako se je oklepala življenja in obljubila sem ji, da bom naredila in prosila Reiki, naj se zgodi v skladu z višjim načrtom. Bila je tako navdušena, da me je spraševala ali prirejam kakšne tečaje, vendar sem ji povedala, da je moja pot do mojstrstva še zelo dolga, kajti sama sem šele na drugi stopnji. Tako suvereno mi je rekla, da bo čakala name, da sem v avtu prav zardela. Sporočilo, da moram na to pot sem nekako dojela, vendar nisem verjela, da bo to kmalu. Ta dan sem imela še termine v Kranju in pod Šmarno goro, tako da sem se še precej vozila. Vmes sem imela 30 minut časa in sem se odločila, da bom naredila terapijo dedku. Parkirala sem na parkirišču za neko gostilno in bila je tema, saj je bila ura Do ure sem imela dovolj časa, da to v miru naredim. Pobrskala sem po SMS sporočilih, kjer sem imela shranjene njegove podatke in začela. Sporočilo je kar hitro prišlo, da je čas za odhod, vendar se je Reiki kljub temu tako močno vklopil, da bi si upala staviti, da je želel gospod ozdraveti. Posvetilo se mi je, da naj v srčne čakre sorodnikov in svojcev pošljem ljubezen in razumevanje, da ga podprejo v njegovi odločitvi, kakršnakoli že bo. Ob odhodih je najbolj zanimivo to, da se naslednji dan osebe veliko bolje počutijo in dobijo neko novo moč in zagnanost, da uredijo še zadnje, nujne stvari ali se poslovijo, potem pa tretji dan samo zaspijo. Gospe sem sporočila, da je dedek v rokah božanske energije in naj sedaj samo zaupa, da se bo zanj zgodilo najbolje. Ta dedek je bil poseben primer, mlada dama pa pomemben člen v verigi dogodkov in sporočil, ki so bila namenjena meni in 71

72 mojemu poslanstvu. Hvala za takšne prijatelje, ki pridejo na našo pot! Ura je odbila in prišla sem do stranke. Lepo so me sprejeli in termin je potekal v redu, vendar sem po uri in pol, ko sem sedla v avto in se odpravila proti Mariboru, začela jokati. Sama ne vem, zakaj, ker se ni zgodilo nič takšnega, da bi morala biti užaljena, prizadeta ali žalostna. Še danes ne vem ali je bilo to kakšno čiščenje ali sporočilo. Mogoče je bilo celo povezano z dedkovim odhodom in njegovo žalostjo. Hlipala sem vse do Maribora in edina misel, ki sem jo imela v glavi je bila, da moram na tretjo stopnjo in da tako ne morem več naprej. Odločena sem bila, da najdem nekoga, ki me bo posvetil in ne bom več čakala na mojo dosedanjo učiteljico. Vaši zapiski: 72

73 73

74 74

75 REIKI 3. STOPNJA IN 4. STOPNJA TER MOJSTRSTVO Naslednje jutro sem vklopila računalnik in pobrskala po spletu. Odprla sem stran, ki je še nikoli prej nisem videla in našla telefonsko številko neke mojstrice, ki je posvečala tudi v Usui Reiki. Poklicala sem jo in vprašala, kdaj lahko pridem na tretjo stopnjo in kako dolgo traja tečaj. Bila sem šokirana nad odgovorom, saj je imela čas že naslednji dan in tečaj bi trajal mogoče samo 2-3 ure, maksimalno eno dopoldne, odvisno od tega, kaj vse bo potrebno obnoviti iz prejšnjih stopenj. Poklicala sem sestro in ji povedala o svojem odkritju. Najbolj neverjetno pa je bilo to, da je bila doma dve ulici naprej, skoraj na pol poti med menoj in sestro. Odločili sva se, da tečaj obe opraviva in tako sva se kar dogovorili za soboto dopoldan. Do konca tedna je hitro minilo, a ravno dovolj časa, da se je začel oglašati moj um. Bilo me je strah, ali sem se prav odločila in ali bi vseeno morala počakati, da bo prva mojstrica imela čas. Kot, da bi počela nekaj narobe in bi hotela doseči bližnjico, do katere nimam pravice. V soboto dopoldan sva se s sestro srečali pred domom gospe, kjer bi naj opravili tečaj in si takoj priznali, da sva imeli zelo čudne sanje. Ena je sanjala čarovnico in druga hudiča, vendar sva obe s pomočjo Reikija pregnali ti negativni bitji. Dojeli sva, da gre za najin strah, da sva pod največjim varstvom in da se bo vse dobro končalo. Ob srečanju z novo mojstrico sva bili zelo presenečeni. Bila je popolno nasprotje najine prve učiteljice. Na svoji mizi je imela skladovnico knjig in navodil o raznih tehnikah, s katerimi se je ukvarjala. Spomnim se, da naju je prva opozarjala, naj delava samo Reiki in ne mešava tehnik, saj 75

76 potem vse skupaj izpade»čorba«, tukaj pa sva naleteli na popolnoma drugo mnenje. Seveda se je strah poglobil in to je tudi takoj začutila. Povedala je, da naju bo ta strah vedno oviral ob raziskovanju novih poti in da je ravno to najina največja blokada. Seveda je bilo zelo smiselno kar je povedala in dovolili sva ji, da ta strah počisti. Danes ne morem reči, da sva se kaj bistvenega naučili, saj je bilo njeno sporočilo - raziskujta. V moji glavi je zavladala ena sama zmeda. Edino, kar mi je res ostalo v spominu, je bil trenutek posvetitve, ki je trajal nekaj minut in ne pol ure, kot na prvih dveh stopnjah. Kljub temu pa sem v tistih nekaj minutah doživela takšen preobrat, ki ga nikoli ne bom pozabila. Ostalo mi je v spominu, da mi je rekla, naj bom čim bolj sproščena in se prepustim občutkom.»nič ne bo narobe, če se boš smejala, jokala ali kaj drugega, kajti to so samo tvoji občutki in vzami jih kot popotnico.«nič nisem pričakovala, saj ne prvič, ne drugič nisem popolnoma nič občutila. Takoj, ko je začela, sem skoraj planila v krohot, ker sem začutila takšen naval sreče in veselja, da bi se najraje prijela za trebuh in se na ves glas smejala. Stopala je okrog mene, sama pa sem poskušala to srečo obdržati v svoji srčni čakri. Sploh se je ne da opisati. Občutila sem zelo podobno kot pri zaljubljenosti, ko veš, da ljubiš, si ljubljen in čutiš, da bo vse dobro, ter komaj čakaš, da to srečo in veselje deliš z drugimi, ker tako kipi, da te energije ne moreš zadržati zase. Kot bi želela objeti svet in vse kar spada zraven! Čutila sem, kako se je postavila predme, prijela moje dlani in začela nad njimi nekaj pisati. V tistem trenutku je te občutke zamenjal naval hvaležnosti, skromnosti in ponižnosti. Ti občutki so tako močno preplavili moje telo, da so se mi orosile oči. Najraje bi pokleknila, se zahvalila ter objela vse okrog sebe. 76

77 Bilo mi je vroče in počutila sem se posebno, pa vendar tako majhno proti poslanstvu in namenu, ki ga moram izpolniti. Na tečaju naju je čakalo še eno presenečenje in sicer, da sva opravili še četrto, mojstrsko stopnjo. To je bilo proti pričakovanju, vendar je nova učiteljica poučevala po sodobni metodi, kjer stopnji združijo. Naučila naju je postopek posvetitve in končali sva tečaj. Zmeda v nama in najinih glavah je bila nepopisna. Sama sem si predstavljala, da bo moje izobraževanje trajalo vsaj še leto dni, sedaj pa imam spričevalo v žepu in lahko pričnem s poučevanjem ter tečaji. Sestra ni nameravala naprej, zato je bilo zanjo to veliko presenečenje. Naslednji dan sva sedeli v dnevni sobi na kavču ter primerjali razlike med obema šolama in pristopoma. Začutili sva težo odgovornosti naziva»mojstrica«v pravem pomenu in širino znanja, ki ti ga nihče ne more prenesti, temveč ga pridobiš z delom. Sestra je tako lepo opisala:»sedaj sva mojstrici in morali bi že nekaj vedeti, vendar šele sedaj veva, da nič ne veva.«kako pravilna trditev! Vsak, ki misli, da bo od sedaj naprej šlo zlahka, se moti, tako kot sem se motila jaz. Do sedaj je šlo zlahka, od tu naprej pa sem se resnično začela soočati z vsemi negativnimi vzorci in strahovi v zelo intenzivni obliki. Prvi teden sem ostala doma ter hlipala nad sabo in svojo usodo. Nekako sem vedela, da moram na to pot, vendar so se pojavili strahovi, da ne bom vredna zaupanja, da ne bom mogla zaslužiti za preživetje, da bom izneverila svojo družino, ker se spuščam zopet v nekaj novega, da nisem dovolj dobra in še bi lahko naštevala. Počutila sem se, kot da mi je nekdo cel svet in vse probleme obesil za vrat in jih moram reševati, sama pa nisem želela biti odgovorna za vso gorje in nisem vedela, ali bom lahko dovolj pomagala. Kako se lahko kot mojstrica in učiteljica 77

78 tako počutim? Pričakovala bi, da bom kot mojstrica že vse počistila in da bom sedaj svobodno zadihala. Kakšna velika zmota! Začela sem intenzivno delati na sebi, usklajevati svoje čakre. Prosila sem vodnika in angele zdravilce naj mi priskočijo na pomoč, naj mi nekako pomagajo, da bom razumela sporočila. Prvo čiščenje se je zgodilo dva dni po tečaju, ko sem ugotovila, zakaj me je tako strah stopiti na novo pot, iti na svoje. Pred veliko leti sem namreč odprla svojo trgovino, ki je klavrno končala, saj sem pridelala izgubo. Obdobje mojega podjetništva je povzročilo trpljenje mojega moža in hčerke ter cele moje družine. V roku leta in pol smo s skupnimi močmi dolgove povrnili, vendar je brazgotina in nezaupanje vase ostalo. Šele sedaj sem se zavedla, s kako močnimi čustvi strahu, sramu, nemoči, nezaupanja v svoje vrednote in sposobnosti me je ta izkušnja zaznamovala. Reiki sem prosila, naj mi pomaga preseči, razumeti, sprejeti in odpustiti sebi. Jokala sem kot dež, da sem lahko izlila vso bolečino, ki je prej nisem. Tudi to je bila izkušnja, ki je bila še kako pomembna na moji poslovni poti, na poti dozorevanja ter duhovne rasti. Želela sem si začeti s tečaji, pa vendar nisem vedela ali naj se lotim poučevanja po sodobni metodi ali naj se držim tradicionalne. Kako dolgo naj traja tečaj? Kakšno ceno za tečaj naj postavim? Kje pripraviti tečaj? Kako se lotiti, kaj povedati najprej? Ali naj napišem skripto ali naj kar narekujem, kot smo to delali pri prvi mojstrici? Vprašanja so se kar vrstila in z njimi tudi vprašanje ali znam dovolj? Nekaj prijateljicam sem povedala, da sem opravila tečaj za mojstrico in prošnje za tečaj so kar deževale. Sama sem bila še vedno nezaupljiva do svojega znanja, saj se mi je še vedno zdelo, da znam premalo. Iskala sem nek zunanji 78

79 signal. Ti so prihajali, vendar za moj racionalni um niso bili dovolj direktni. S prijateljico, ki je imela drugo stopnjo in mi je veliko pomagala, sva se dogovorili, da jo posvetim v mojstrico. Želela sem ji podariti to posvetitev, saj mi je bila velikokrat v oporo. Posvetitve sem se želela naučiti na pamet, zato sem postopek vadila na plišastih igračah, na koncu tudi na domačih mačkah, saj sama posvetitev nima negativnih stranskih učinkov, kvečjemu zelo pozitivne. Ob sami vaji me je zmotila svakinja, ki je prišla na obisk. Obožuje mačke, vedno jih tudi pozdravi in poboža. Sama sem šla kuhat kavo, Piki in Belka pa sta mirno in zadovoljno spala v svojih košarah. Kar naenkrat me je vprašala:»kaj si dala mačkam za jesti, da se tako sladko smejita? Saj sta kot blaženi.«vsa začudena sem se obrnila in na njunem obrazu se je zrcalil širok nasmeh. Nisem mogla verjeti. Piki je bil takrat star že 15 ali 16 let, Belka pa polnih 13, pa še nikoli nisem videla, da bi se tako široko in zadovoljno smehljala, tudi takrat ne, ko sta dobila priboljšek. Reiki dela čudeže in ta energija je res božanska. Vaši zapiski: 79

80 80

81 KLIC POSLANSTVA - MOJSTRICA IN ZDRAVILKA Vadila sem in se psihično pripravljala na tečaje, razmišljala ter kovala načrte. Izvajala sem Reiki na sebi, meditirala, usklajevala čakre, se soočala s strahovi in čistila negativne vzorce, se povezovala z vodnikom. Vso to delo bi naj prineslo neke rezultate, meni pa se je zdelo, da sem neučakana, gluha, zelo nemirna ter polna vprašanj. Nisem upala začeti s tečaji, ker se mi je zdelo, da premalo znam in da imam premalo izkušenj. Bala sem se, da bi mi kdo postavil vprašanje, na katero ne bom vedela odgovora in ne bom znala pomagati. Bilo me je strah zapustiti svoj poklic, saj bi bila v trenutku brez dohodka. Spomnim se, da se je takrat v Ljubljani odvijalo brezplačno dvodnevno izobraževanje o naložbah in kapitalu. Odločila sem se, da se udeležim predavanj, kajti v današnjem času je dobro biti poučen in na tekočem. Vedno sem poskušala združiti več stvari, zato sem se dogovorila še za termin pri stranki, ki bi ga opravila na poti domov. Še danes se spomnim noči pred odhodom. Legla sem v posteljo in se odprla za Reiki. Razmišljala sem, kako naj Reiki vprašam in kaj naj mu rečem, da bom dobila jasno sporočilo, kako naprej. Nič pametnega se nisem mogla spomniti in na koncu sem rekla:»reiki, ti tako veš, kaj moram slišati. Prosim te samo eno, karkoli mi že moraš sporočiti, naj bo jasno in ne med vrsticami,«in potem sem zaspala. Zgodaj zjutraj sem se odpravila v Ljubljano in prispela v hotel, kjer se je odvijalo srečanje. Predavanja so bila zanimiva, vendar prvič nisem bila čisto pri stvari. Najraje bi šla domov, vendar predavanj še ni bilo konec, pa tudi s stranko sem bila dogovorjena ob uri. Saj nisem mogla kar vsega odpovedati. Po uri smo pričeli z odmorom za kosilo, 81

82 sama pa sem se odločila, da krenem v naravo na sprehod in ker je bil živalski vrt zelo blizu, sem se odločila za obisk. Moj obhod se je začel pri pticah in zdelo se je, kot da me je nekaj potisnilo k ograji s papagaji. Nekako odsotno sem se obrnila proti ptičem in opazila papigo, ki je bila skoraj brez perja, zraven pa je bil njen partner, ki jo je bodril. Oči so se mi orosile od ganjenosti nad partnerjevo zvestobo, ko je hotel bolni ptici pomagati in Reiki se je vklopil. Vsi ptiči so bili naenkrat na ograji, tako da skozi njih skoraj nisem videla bolne papige. Začeli so vreščati in se obešati na ograjo, meni pa se je zdelo, kot da kričijo:»še meni, še meni, še meni, prosim!«ljudje, ki so stali ob meni, so bili začudeni in nihče ni vedel, kaj je ptice tako razburilo, meni pa je drhtelo srce, kako potrebne ljubezni in svobode so v teh kletkah. Ali ljudje res ne vemo, kaj jim s tem počnemo? Po desetih minutah so se ptice umirile in se počasi umaknile, takrat sem ponovno zagledala bolno papigo, ki je rahlo razprla krila in vpijala energijo, kot da se prepušča nežnemu masiranju. Zraven je stala druga papiga, ki me je hvaležno gledala, ali pa se je meni tako zdelo. Ni je zapustila, kljub temu da so vse druge bile še trenutek prej na ograji in vreščale, sedaj pa sedele pomirjene na svojih mestih. Z obhodom sem nadaljevala in se počutila posebno, da sem lahko pomagala. Naenkrat sem obstala pri ograji z volkovi. Njihovo domovanje je tako ograjeno, da jih lahko vidiš samo s poti navzdol, obiskovalce in volkove pa loči visoka betonska ograja, ki preprečuje, da bi koga napadli ali ušli. Stopila sem k ograji in se zazrla navzdol. Bili so popolnoma otopeli in nobeden me ni opazil. Reiki je tekel in roke mi je zvijalo od bolečine. Zaprla sem oči in si predstavljala, kako Reiki seže do vsakega volka in volkulje. Naenkrat mi je nekaj reklo naj pogledam. Pod 82

83 menoj se je zbralo krdelo in gledalo v zrak proti meni. Njihov pogled je bil tako nežen, spoštljiv, globok, kot da gledajo boga in se mu zahvaljujejo. Šele čez čas so moji možgani registrirali, da je ta pogled namenjen meni. V tistem trenutku sem bila prepričana, da bi lahko stala med njimi, medtem ko bi oni hvaležno legli okrog mene in se polnili s to prekrasno energijo. Imela sem občutek, kot da spadam k njim, v naravo, kot da sem del nje ali kot da sem njihov otrok. Solze radosti so mi orosile oči, počutila sem se tako močno in prešinilo me je:»sedaj pa res lahko naredim razliko na tem svetu in pomagam.«nekako pomirjena sem odšla na predavanje, vendar sploh ne vem, ali sem bila prisotna. Lovila sem svoje misli in jih usmerjala k tematiki na odru. Končno je bilo vsega konec, čakal me je le še obisk pri stranki. Pri sebi sem že iskala izgovor, da bi lahko termin prestavila in v tistem me je poklicala stranka. Bila je tako vesela, da se bom oglasila, zato sem potrdila obisk, potem pa mi je v drugi sapi rekla, če lahko premaknemo sestanek za eno uro, ker z možem še nista doma. Danes bi lahko prisegla, da je na mesto mene nekdo drug odgovoril, da ni problem, da se oglasim eno uro kasneje, sama pa sem bila besna, kako sem lahko to sploh izdavila. Najraje bi se zrušila od utrujenosti in vedela sem, da domov gotovo ne bom prišla pred uro. Šla sem v avto, se odprla za Reiki ter začela krajšati čas, prosila Reiki, naj se izide tako, da bo za vse najbolje in prosila, naj mi pomaga zaupati. Ura je hitro minila in oglasila sem se pri stranki. Takoj smo se ujeli, sploh z gospo, ki je bila pravi nasmejani sonček. Niti nisem še prav sedla, ko sva v drugem stavku prišli na temo, da sem ravnokar opravila tečaj za mojstrico Reikija in bi rada začela s tečaji. Naenkrat je klečala pred menoj in me objemala. Sama sem bila šokirana 83

84 in sploh nisem mogla ne misliti, ne reagirati, ko je že začela:»sva lahko na ti, ne?«jaz sem samo zaprepadeno kimala.»moram ti priznati, da se ukvarjam z angeli in pred tremi dnevi sem poslala prošnjo v univerzum, naj mi na pot pripelje najboljšega učitelja in najboljšega zdravilca vseh časov. Si slišala? Najboljšega učitelja in najboljšega zdravilca vseh časov! Tatjana, si slišala kaj sem rekla?«nemo sem kimala.»najboljšega učitelja in najboljšega zdravilca vseh časov!«šele sedaj sem lahko izdavila.»hvala! Za to sporočilo sem danes prosila.«in zopet sem se prepričala, da številka 3 zame deluje. S to gospo sva postali prijateljici. Danes je tudi že mojstrica, na kar sem izredno ponosna. Sploh se ne spomnim več svoje poti domov, saj je tako hitro minila ali pa sem jo kar preletela. Kdo bi vedel! V naslednjih dneh sem registrirala dejavnost kot zdravilka, predavateljica, napisala skripto za prvi tečaj in objavila prvi termin. Bala sem se, kako bodo to sprejeli moji šefi, vendar sem jim hvaležna, saj so mi z veliko razumevanja omogočili, da preizkusim svojo nakazano pot. Vaši zapiski: 84

85 TEČAJI IN DELAVNICE Moji prvi pomisleki so bili ali naj poučujem po sodobni ali po tradicionalni metodi. Po tradicionalni metodi poteka posvetitev v Reiki na prvi stopnji štiri krat, po sodobni samo enkrat. Po tradicionalni metodi se na prvi stopnji ne sooča s simboli. Energetsko čiščenje ter zaščita se poučuje šele na drugi stopnji, ko se tečajniki seznanijo s simboli. Po sodobni metodi pa se tečajniki seznanijo s prvim simbolom že na 1. stopnji in se takrat naučijo energetskega čiščenja in zaščite. Bolj kot sem razmišljala, manj sem vedela. Do tega trenutka sem vso znanje, ki sem ga imela, pridobila ali preko mojstric ali iz prakse. Zdelo se mi je, da potrebujem več informacij. Kupila sem si knjigi Reiki Walterja Lubecka in Celostni Reiki Diane Stein ter ju dobesedno požrla. Vesela sem bila, ko sem dojela koliko pravzaprav znam in do koliko ugotovitev sem se pretolkla sama. Do odgovora po kateri poti poučevanja iti, pa še vedno nisem poznala. Drugo mojstrico sem prosila za pogovor in priskočila mi je na pomoč. Vzela si je čas in izlila sem lahko vse svoje pomisleke. Kar mi je po tem pogovoru ostalo v glavi, je NAMEN in ZAUPANJE. Najpogostejši besedi in tudi najmočnejši sporočili! Vse skupaj sem prespala in ugotovila, da dandanes v tem svetu strahov nujno potrebujemo zaščito, kakor tudi možnost energetskega čiščenja vode, hrane, postelje... Zakaj ne bi ljudem omogočila, da že na prvi stopnji počistijo vodo, da iz pogojno užitne po čiščenju lahko pijemo zdravilno? Zakaj bi morali kupovati drage filtrirne naprave za dom ali pa jih nositi s seboj na potovanje, če pa lahko uporabijo energetsko čiščenje z Reikijem, ki je zastonj? Zakaj ne bi ljudje že s prvo stopnjo počistili svoja ležišča ali pa ležišča v hotelih, če 85

86 dosti potujejo? Zakaj si ne bi naredili tudi zaščite? Seveda je bila odločitev jasna. Prvi simbol gre na prvi stopnji zraven. Drugo vprašanje, s katerim sem se obremenjevala, pa je število posvetitev na prvi stopnji. V moji glavi se je odvijal monolog:»če je namen vse, zakaj potem moram posvečati ljudi štiri krat, da odprem čakre? Ali potem lahko govorim o nezaupanju v Reiki ali v namen?«tradicionalisti so zagovarjali direktno posvetitev, sodobniki pa govorijo tudi o posvetitvi na daljavo.»ali je to sploh mogoče? Če je namen vse, potem bi samo misel bila dovolj za posvetitev, ali ne? Ali je zaradi tega možna posvetitev tudi na daljavo?«na koncu sem se določila, da bom posvetitev prepustila vodniku in angelom, oni bodo že vedeli kako je prav, pa tudi popravili bodo za mano, ali pa me vodili. Približeval se je datum prvega tečaja. Na tečaj sta se prijavili moji dobri prijateljici, ki pa se med seboj nista poznali. Seveda sem čutila tremo. V glavi sem preletela vse točke in se na koncu odločila, da bom naredila zaščito, da bo vse potekalo v najboljše dobro vseh, ki bomo na tečaju. Prosila sem tudi, naj me vodi in poskrbi, da bom poudarila, kaj je za njiju pomembno. Prav smešno je bilo, kako je zaščita delovala. Obe sta bili oblečeni v popolnoma identični barvni kombinaciji, obe sta imeli podobno frizuro, obe sta nosili skoraj enaka očala in obe sta se ukvarjali s poučevanjem ljudi. To počneta še danes. Tečaj je potekal gladko, kot da to počnem že leta. Sama posvetitev pa je name naredila še poseben vtis. Stala sem ob prijateljicah, ko sem se odprla za posvetitev in nagovorila svojega vodnika za pomoč. Naenkrat sem začutila prisotnost še nekoga v prostoru, ki je stal za menoj in nežno prijel moje dlani. Takoj sem vedela, da je to moja pomoč, moj vodnik. 86

87 Prepustila sem se občutku, saj ga še nikoli nisem začutila tako blizu. Moje oči so gledale film posvetitve, bila sem v telesu, bila sem budna in popolnoma prisotna, vendar sproščena. Od sreče mi je šlo na smeh, ko sem gledala in občutila, kako moje roke prestavlja nekdo po vnaprej znanem scenariju. Bilo je božansko, nepozabno, čudovito, pa še bi lahko naštevala. Še sama nisem verjela, da je kaj takega sploh možno. Tega ne doživiš kar tako. Še enkrat sem dobila potrditev, da je strah odveč in da lahko zaupam, ker imamo popolno varstvo. Razen mene ni nihče v sobi vedel, da je posvetitev izvedel vodnik in ne jaz. Mir se je naselil v moji duši in vedela sem, da sem vodena in da bom vodena vedno, ko bom to želela. Po tečaju sem bila tako polna vtisov, da sem še celo noč premlevala dogodke minulega dne in v glavi ponavljala snov in odzive. Bila sem vsa vzhičena, ko je obema uspelo počistiti vodo, in med poskušanjem to tudi občutiti. Spoznala sem, da ne morem dobesedno preliti vsega znanja, ki ga imam, ker bi v tem primeru bilo tudi pol leta premalo. Moja največja naloga učiteljice je, da spoznam tečajnike z osnovami, jim pomagam pri premagovanju prvih strahov in da v njih vzbudim radovednost, da raziskujejo sebe, svoje meje skupaj z Reikijem in s tem duhovno rastejo. Iz vsega srca sem si želela in tudi začutila sem, da sem sposobna ta navdih prenesti na tečajnice in tečajnike. Potem sem mirno zaspala in sanjala o svojih naslednjih tečajih in se veselila prihodnosti. Na prvih tečajih sem velikokrat začutila ob sebi vodnika in danes vem, da je on vedno ob meni, če ga občutim ali ne. Enako velja za vse, ki se ukvarjajo z Reikijem. Vsak že ob posvetitvi dobi svojega vodnika, s katerim poglablja odnos 87

88 samo z delom na sebi. To ne pomeni, da vodnika ni ob nas, če nismo dovolj»pridni«. Pomeni, da če dovolj vadimo, izostrimo svoje čute in intuicijo. Hitreje razumemo sporočila univerzuma, ki nam jih sporoča in lažje zaznamo njegovo prisotnost. Po domače bi rekli :»Vaja dela mojstra!«hitro za tem sem začela tudi s tečaji za 2. stopnjo in v Reiki posvetila vse sorodnice ter ostale, ki so to želeli. Mamo, hčerko, teto in sestrično, ter veliko prijateljic. Želela sem, da imajo vsi možnost napolniti svoje baterije, da si lahko pomagajo, da imajo pomoč ob duhovni rasti in še in še. Vedela sem, da vsi ne bodo zdravilci, vendar bi samopomoč morala biti dostopna vsakomur in to je bila moja motivacija. Moje navdušenje je okužilo veliko ljudi okoli mene in zaradi tega sem vesela in hvaležna. S vsakim tečajem sem se naučila nekaj novega. Seveda sem vedela, da smo ljudje jasnočutni, jasnovidni, jasnoslišni in jasnovedni. To sem poskušala na tečajih tudi upoštevati, pa vendar me je sestrična presenetila in zahvaljujem se ji za to darilo. Na tečaju 2. stopnje sem poskušala z besedami sestrični in ostalim opisati, kako si naj predstavljajo slap svetlobe, ljubezni in luči, ki spira vso negativno, sivo energijo. Kako se vse temno spreminja v svetlobo in luč, ko se je oglasila:»tatjana oprosti, nikakor si ne morem predstavljati bele svetlobe. Kaj naj naredim?«je vsa obupana rekla.»kaj pa ti vidiš?«sem jo vprašala.»vidim zlate drobne listke, ki padajo z neba,«je rekla. Zasmejala sem se in se ji zahvalila. Nikoli ne bi pomislila, da nekdo lahko vidi drugačen slap kot jaz, vendar mi je sestrična Ana odprla oči. Kasneje se je še velikokrat zgodilo, da so tečajniki videli drugačne barve slap ali pa so videli vrtnice ali zlate listke ali kaj podobnega. 88

89 Moje srce je bílo z vso močjo in se veselilo.»to je to!«to da osebno noto Reikiju in to se mi je zdelo vredno vzpodbujati. Zakaj bi bilo moje videnje pravo, vsak ima svoje in to odpira nove razsežnosti, tako se rodijo nova spoznanja. Bila sem hvaležna. Od takrat dalje sem bila še bolj pozorna na reakcije in pripombe. Počasi so minevali meseci in začela sem veliko prevajati Reiki za sebe. Moja druga mojstrica, s katero sva se zelo povezali, mi je svetovala še obisk tečajev drugih tehnik in tako sem se seznanila še s tehniko Theta Healing, Ho'oponopono in postavitev družine. Veliko sem brala in eksperimentirala. Ob tečajih sem delala tudi terapije in pomagala ljudem v stiski, ob bolezni ali kakšnih drugih situacijah. Tehnike sem kombinirala in prišla do spoznanja, da ni boljše ali slabše. Z vsako prideš do odgovora ali rešitve, če le dovolj vztrajaš in dovolj dolgo vadiš. Reiki je bil in bo ostal moja priljubljena tehnika, saj je tako enostaven. Velikokrat ga primerjam z avtopilotom, saj si ni potrebno razbijati glave zakaj in kako, temveč samo prepustiš vse skupaj v roke tej prekrasni energiji. Na začetku sem imela pomisleke, kako s 3. in 4. stopnjo. Tradicionalisti jo delijo na dve stopnji, in šele 4. stopnja je stopnja mojstra in učitelja. Po tradicionalni metodi, že za 3. stopnjo čakaš kar dolgo in mojster mora videti, da si Reiki res uporabljal, pa ne samo zase, temveč da je Reiki postal tvoj način življenja. Sodobniki ti dve stopnji združijo in odločitev popolnoma prepustijo posamezniku. Zagovarjajo tezo, da ima vsak izbiro in da Reiki pripada vsem, zato se ob prošnji ne obremenjujejo ali je oseba primerna, ali ve dovolj, ali je Reiki postal način življenja, ali ima dovolj prakse in podobno. Poskušala sem razumeti eno in drugo strujo. Že res, da Reiki pripada vsem, podobno kot morska in gorska 89

90 prostranstva, ki pripadajo vsem nam. Vsak dober planinec ali pomorščak pa ve, da preden se odpraviš z vetrom na pot, potrebuješ veliko priprav in pravo opremo. Enako velja za Reiki. Naš um je poln strahov in preskok na višje nivoje energije nas lahko prestraši in zaradi naših strahov še bolj oddalji od naše poti. Moje osebno mnenje je, da je potrebno Reiki raziskovati postopoma, saj bo le tako postal naš način življenja in ob njem se bomo počutili varne, kar je tudi namen. Dovolj smo že prestrašeni v življenju in ravno zaradi strahu sklepamo kompromise. Z Reikijem sva se dogovorila, da mi bo ob vsaki prošnji na 3. ali 4. stopnjo namignil in dal signal ali naj osebo posvetim, ali naj jo zavrnem. Točno tako se je tudi zgodilo, ko je prišlo do prošnje prvič in vsakokrat kasneje. Ne obremenjujem se več, kdaj in kdo je pripravljen, temveč čakam odgovor mojega vodnika in Reikija. Nisem jezna in ne kuham osebne zamere, kadar se zgodi, da gre nekdo k drugemu mojstru. To pomeni, da ta oseba rabi drugo izkušnjo in drugačen pogled. Točno tako mora biti in tudi takrat čutim popoln mir. Reiki že ve. Vaši zapiski: 90

91 RAZSVETLJENJE Kljub mojemu napredku sem spoznala, da nisem na koncu poti, temveč, da se moja pot razsvetljenja in duhovne poti šele začenja. Več kot sem prebrala in raziskovala, bolj mi je postajalo jasno, koliko stvari sem vedela že kot otrok, pa vendar sem se na poti nekje izgubila in jih pozabila. Ugotovila sem, da so bile vse moje izkušnje same sebi namen, da lažje razumem in pomagam ljudem. Velikokrat so bile tudi boleče. Iz tega sem se naučila, da je bolečina naš zaveznik in ne sovražnik. Bolečina nas opozori, da smo na napačni poti, ni pomembno ali gre za psihično ali fizično bolečino. Spremembo naredimo takrat, ko dovolj boli in nekateri imamo presneto visok prag bolečine. Postalo mi je jasno, da bom najlažje pomagala tako sebi kot drugim, če bom razumela in spoznala sebe in odločila sem se, da bom vsak dan intenzivno usklajevala čakre, povečevala svojo intuicijo in se povezovala. Prebujala sem svoje tretje oko in raziskovala nove poti z Reikijem. Spoznala sem, da so ljudje razvili tudi druge Reikije, za katere so trdili, da so hitrejši, močnejši, ipd. Začela sem raziskovati in prijateljica me je posvetila v Imara Reiki, ki bi naj bil najmočnejši. Resnično je tekla energija drugače kot pri Usui Reikiju, tudi terapije so trajale krajši čas. Začelo me je zanimati, kako lahko teče energija Kundalini Reikija drugače kot Usui Reikija. Kaj je drugače pri Imara Reikiju ali angelskem ipd. Zakaj eni nimajo simbolov, drugi imajo samo mantre, nekateri pa sploh nič? Zakaj imajo eni višjo vibracijo in drugi nižjo? Zakaj eni počasneje tečejo kot drugi? Nekateri so trdili, da z Reikijem ne moreš vsega pozdraviti in da so boljše tehnike, drugi so zopet trdili, da lahko z Reikijem škodiš. Iz svojih 91

92 izkušenj sem vedela, da to ne drži. Vedela sem, da je Reiki brezpogojna ljubezen, pod katero vse uspeva, če le oseba to želi ali zmore. Preden sem se sploh spoznala s kakršnokoli drugo tehniko, sem z Usui Reikijem uspela pomagati v zelo različnih primerih. Težko sem razumela vse trditve, saj sem sama imela čisto drugačne izkušnje. Tudi kasneje, ko sem uporabljala druge tehnike in z njimi uspešno odpravila težave, sem se vedno odločila za terapijo z Reikijem in vsak je opisal to kot posebno izkušnjo ali doživetje. Reiki je zame kot razvajanje ali masaža, mogoče kot vrnitev v materin ali očetov objem, ki ga vsi še kako pogrešamo. Kljub mojemu prepričanju in izkušnjam pa sem raziskovala naprej. Vsi so bili sicer enotnega mnenja, da je dobro začeti z Usui Reikijem, ker je to osnova, da se sploh navadiš pretoka energije. Za posvetitev v kakršenkoli drugi Reiki pa je dobro, da opraviš vsaj 2. ali najbolje 3. stopnjo Usui Reikija. Ostali Reikiji, z izjemo angelskega, bi naj bili veliko močnejši in hitrejši in lahko pride do prevelike reakcije ali čiščenja. Ali je to res? Sama sem se prepričala, da je z višjo stopnjo energija res drugače tekla. S vsako stopnjo se je tok povečeval, postajal je intenzivnejši in krajši čas je bil potreben za posamezno obravnavo. Tako, kot se je povečeval pretok, tako so se hitreje odzivali ljudje in okolica, hitreje sem dobila odgovore. Včasih se mi je zdelo, da sem samo pomislila in odgovor je bil na dlani ali pa se je zgodilo, kar sem želela vedeti. Zavedala sem se, da moram imeti svoje misli in svojo naravnanost še bolj pod kontrolo, saj se uresniči vse, kar pomislim. Posvetilo se mi je, da verjetno zato govorijo, da z Reikjem lahko škodiš. Vendar, dragi moji, mi smo samo kanal, tako za prekrasno energijo, kot za naše misli. Saj ne govorijo zastonj, da smo produkt naših misli 92

93 in toliko se piše o zakonu privlačnosti. To samo potrjuje, da moramo biti pozorni na naše misli, ne pa da Reiki škodi. Zapomnite si, da je Reiki brezpogojna ljubezen, ki teče skozi nas in ki je okrog nas. V knjigi Diane Stein sem prebrala, da naj nihče ne bi zagotovo vedel točnih začetkov Reikija in vsega kar spada zraven, temveč da to, kar vemo, vemo večji del od medijev. Ravno zaradi tega sem se odločila, da se želim dokopati do podatkov, bistva in razlik s pomočjo Reikija in mojega vodnika. Vedela sem, da bom prišla do nekega odkritja. Prepričana sem bila, da bo to imelo vpliv na moje delo in name. Vsako jutro sem se odprla za Reiki in usklajevala čakre ter intenzivno pošiljala energijo v tretje oko. Predstavljala sem si, kako se povezujem s svojim vodnikom in kako sem vodena. Prepuščala sem se tej prekrasni energiji in si predstavljala, kako vsaka celica mojega telesa vpija prekrasno energijo, kako sem eno z univerzumom in svetlobo. Počutila sem se zelo dobro in vsak dan sem zgodaj zjutraj odšla na dolg sprehod v naravo, kjer sem objemala drevesa in vdihovala svež zrak. Vse je šlo kot po maslu in tako srečno se nisem počutila še nikoli. Zdelo se mi je, da lahko objamem cel svet. Zavedla sem se, da imam izbiro in da je vse moja kreacija. Razlika je bila, da sem to že velikokrat brala in tudi vedela, toda tokrat je célo moje telo občutilo, da vse zmorem, da sama kreiram sleherni dan in okolico okrog sebe. Počutila sem se eno s svetom in da sem jaz svet. Naenkrat sem se zavedela, da o tem govorijo guruji, mediji, veliki učitelji. To je to! Stopaš po svetu in vsaka celica tvojega telesa občuti, da si eno s svetom in z bogom. V meni je začelo nekaj vpiti in naenkrat sem se zavedla :»Jaz sem bog! Joj, jaz sem 93

94 bog! Jaz sem kreator! Jaz sem stvarnik svojega življenja! Jaz sem bog!«srce mi je začelo biti v prsih in sedla sem na klopco v gozdu. Najraje bi vsa srečna zavpila, vendar sem tiho obsedela in začela razmišljati. Veselila sem se odkritja in naenkrat razumela vse izgovorjene ali prebrane besede, stavke, ki so bili kdaj koli povedani.»išči boga v sebi.ti si kreator svojega življenja!pomagaj si sam in bog ti bo pomagal!bog nas je naredil po svoji podobivsi smo eno.«in še veliko več.»vse to pomeni, da smo vsi bog. Ali ljudje vedo, da smo vsi bog? Da je sleherni izmed nas bog?«takšne misli so mi rojile po glavi in naenkrat me je prešinilo.»če smo vsi eno in če smo vsi bog, pomeni, da nisem nič manj kot Usui ali Mojzes. Pomeni, da mi je na razpolago vso znanje, vse sposobnosti, vso obilje, ki je okrog nas in v nas. To pomeni, da ni meja med nami, naravo, ezoteričnim in fizičnim, kajti vsi smo povezani v celoto. To pomeni, da ni skrivnosti. To pomeni, da imamo res izbiro.«naenkrat mi je postalo jasno, da vse kar v življenju delamo, delamo zaradi uma. Dobili smo ga zaradi možnosti izbire, ravno ta pa nam dela največje težave. Če mi je vse dostopno, pomeni, da lahko pridem do vsega znanja, ki ga potrebujem, kar pomeni, da za posvetitev v Reiki ali kakršnokoli drugo energijo ali znanje ne potrebujem posrednika, ker jo lahko prejmem, ko sem popolnoma pripravljena in kadar verjamem, da mi to znanje pripada in da je to mogoče. Vse to in še marsikaj se je odvijalo v moji glavi, moje srce pa je radostno razbijalo in prva pomisel je bila:»ne potrebujem več nobenega mojstra in nobenega učitelja, saj mi je vso znanje in vedenje univerzuma dostopno, ko bom pripravljena in ko bom verjela, da mi le-to pripada.«vedela sem, da vem vse, kar moram in kar potrebujem na svoji poti. 94

95 V sebi sem občutila tako moč in prelivanje vseh mogočih čustev, za katera sploh nisem vedela, da jih premorem. Postalo mi je jasno, da občutim močno ljubezen do vseh in do vsega. Razumela sem možnost izbire, razumela sem omejitve, ki si jih kot ljudje postavljamo. V meni ni bilo niti malo grenkobe. Začutila sem, da brezpogojno ljubim svet in vse kar spada zraven, tudi z vsemi»anomalijami«. Razumela sem, kako ljubi bog, zakaj se ne vmeša in zakaj dovoljuje. Razumela sem ciklus: kot starši lahko podarimo življenje, nimamo pa se pravice vmešavati v življenje svojih otrok. Moramo jim prepustiti izbiro, četudi vidimo, da so na napačni poti. Razumeti moramo, da so to njihove izkušnje, na katerih se bodo učili in manj, kot se vmešavamo, prej bodo osvojili lekcijo. Pomoč naj bo samo v brezpogojni ljubezni, ki jim bo dala moč, da najdejo to, kar iščejo.»svet je lep!«v sebi sem kričala in vzklikala od prekipevajočih čustev. Najraje bi zapela na ves glas, vendar sem občutila tako hvaležnost in skromnost, da nisem želela motiti narave in njenih prebivalcev. Zame je v tem trenutku in ob tem spoznanju čas nehal obstajati. Zazdelo se mi je, da se mi klanjajo drevesa, me objemajo s svojimi krošnjami in mi dovoljujejo, da hodim po njihovih koreninah. Tega vsega ni možno preliti na papir. Za te občutke in spoznanja ni besed. Sedaj sem razumela tudi, da besede niso potrebne, saj ko enkrat doživiš takšno razsvetljenje, potem govori vse okrog tebe, tvoje telo in vse, kar spada zraven. Razumela in doumela sem trditev:»svet okrog tebe je ogledalo tega, kar čutiš.«prav vsaka celica mojega telesa se je zavedala sleherne podrobnosti, ki sodi zraven in ima pravico pripadati. Spomnila sem se knjige Celestinska prerokba in ne samo razumela, temveč tudi doživela popolno zlitje z okolico. 95

96 Moje dihanje se je poglobilo in začutila sem mir, odločnost in neverjetno moč. Po vsem tem sem začutila potrebo, da moram to preizkusiti. Začela sem razmišljati, da lahko posvetitev v kakršnokoli drugo energijo ali znanje prejmem, ko se bom odločila in ko bom popolnoma zaupala, da mi to pripada. Ne potrebujem mojstra, ki mi bo odprl kanal, saj to lahko prejmem in naredim, kadarkoli to želim. Dobesedno sem priletela domov in se odločila, da bom to preizkusila. Posvetitve v Kundalini Reiki še nisem prejela in odločila sem se, da to znanje želim. Odšla sem v spalnico, kjer sem prižgala nekaj svečk. Legla sem v znak na posteljo in zaprla oči. Dvakrat sem globoko vdihnila in izdihnila ter se poskušala popolnoma sprostiti in umiriti. Začutila sem, kako moje telo postaja vedno težje in sproščeno. V prvem trenutku nisem mislila na nič. Nisem se odprla za Reiki, temveč sem začela v svojih mislih nagovarjati univerzum:»vem, da sem pripravljena in da lahko dobim vso znanje tega sveta. Sedaj me zanima samo posvetitev v Kundalini Reiki. Prepuščam se v tvoje roke.«kar naenkrat sem začutila, da mi je nekdo odprl kronsko čakro, nastavil lijak na glavo, kot damo lijak v steklenico, ki jo želimo napolniti, in energija je stekla. Kot da teče vso znanje skozi lijak in polni sleherno celico mojega telesa. Bila sem popolnoma mirna, vendar je skozi moje noge navzgor tekla energija, tako da so mi drgetale in začutila sem energijo v hrbtenici, kot da je pod električno napetostjo. Ta energija je potovala naprej do moje srčne čakre, po mojih rokah in v moje dlani. Prav smešno enostavno se mi je vse skupaj zdelo. Uživala sem v slehernem trenutku, kako se je moje telo odzivalo in vedela sem, da prejemam znanje, ki mi pripada. Prešinilo me je tudi, da vem in da sem sposobna prejeti vso znanje tega univerzuma, ne glede na področje, ko 96

97 bom pripravljena. Ne vem, koliko časa je trajal ta prenos, ker sem pozabila pogledati na uro, vendar sem prepričana, da ni bilo več kot nekaj minut. Malo sem še poležala, uživala ter podoživljala vse skupaj.»to spoznanje moram z nekom deliti, ker me bo drugače razneslo,«sem pomislila. Najprej sem poklicala sestro. Poskušala sem prenesti vse tisto, kar sem doživela. Bila je presenečena in prvo vprašanje, ki naju je prešinilo je bilo:»zakaj potem potrebujemo posvetitev?«zakaj nas učijo, da te v Reiki lahko posveti samo mojster?»in takoj me je preblisnilo:»zato, da zamotimo naš um.«naš um namreč postavlja omejitve in te presežemo, če ga izklopimo in dejansko se to na posvetitvi tudi zgodi. Sestra je obljubila, da bo poizkusila enako posvetitev še sama. Komaj sem čakala na naslednji dan, da si izmenjava izkušnje in da se prepričam, če moja dognanja držijo ali pa imam samo jaz takšne privilegije. Naslednje jutro sva se s sestro slišali in potrdila je vse, do česar sem s svojimi videnji in ugotovitvami prišla. Tudi ona je prejela posvetitev v Kundalini Reiki pa tudi druga znanja, ki jih je želela, je prejela na popolnoma enak način kot jaz sama. Odprl se mi je nov svet in hitela sem v knjižnico po knjige, kjer bi lahko našla nekaj o temi, ki sem jo doživela. Prestopila sem prag knjižnice in se odločila, da si bom poiskala nekaj knjig, ki se mi bodo same ponudile. Saj to poznate! Taka, ki ti nekako pritegne pogled ali»štrli«iz police ali kaj podobnega. Teh knjig je bilo kar pet ali šest in hitela sem domov, da jih čim prej preberem. Takoj, ko sem odprla knjigo in prebrala nekaj vrstic, se mi je zazdelo, kot da sem to knjigo pred kratkim brala. Pogledala sem še enkrat platnice, naslov in avtorja. Nič mi ni bilo znano, vendar 97

98 se mi je vsak stavek v knjigi zdel že znan ali prebran pred kratkim. Najprej sem pomislila, da me mogoče spominja na kakšno knjigo, ki sem jo pred kratkim prebrala. Sama sem sangvinik in rada berem knjige, vendar si redko zapomnim avtorje in naslove. Sem bolj vizualni tip in spomnim se platnic, pisave in debeline knjige ter občutka in sporočila. Posegla sem za drugo knjigo in glej ga zlomka, zgodilo se je popolnoma enako. Pregledala sem še tretjo knjigo in vse naslednje knjige in na koncu nemo obsedela:»ali je možno, da samo s svojim prepričanjem in odločitvijo, da želim določeno znanje prejeti, to naredim hipoma, z vsem kar mi pride nasproti?«ali je možno, da se znanje iz knjig prelije kar tako?«spomnila sem se nekega kratkega članka v reviji Zabavnik, ko sem bila še v osnovni šoli. Pisalo je, da če se želimo naučiti nekega znanja, moramo dati knjigo pod vzglavje in na njej spati, ter misliti o njej in naslednji dan bomo vedeli. Spomnim se, da sem bila v stiski s časom in bilo je pred redovalno konferenco. Preden sem šla spat, sem si pod vzglavje potisnila učbenik. Naslednji dan se nisem počutila nič pametnejšo in seveda je bila tudi ocena temu primerna. Upala sem na čudež in spomnim se, da sem podobno delala tudi v srednji šoli, vendar nikoli nisem imela občutka, da mi je to res pomagalo ali da bi to prineslo kakšno razliko v znanju, še manj v oceni. Seveda sem se učila, vendar sem po tistem vedno šla spat s knjigo ali učbenikom pod vzglavjem. Ne vem, zakaj nisem odnehala. Včasih sem to počela še na višji šoli. Toda šele tokrat sem razumela, da je to možno in da deluje. Nisem točno vedela, kje je razlika, vsekakor pa sem poznala drugačen občutek. Prej sem to počela, vendar nekako nisem verjela. Tokrat nisem bila naravnana k temu kaj moram narediti, da se bo to zgodilo, 98

99 temveč sem nekako vedela, da mi to znanje pripada in da ga lahko prejmem. Že, ko sem po knjigi posegla, je moja glava in moje telo sporočalo, da imam pravico prejeti in nisem se obremenjevala s tem ali bo to težko, ali bom razumela, kdaj bom znanje prejela, kako ga bom prejela in kdo mi ga bo prenesel. Samo vedela sem, da vem in da je del mene. Želela sem prebrati nekaj o tem, vendar nisem naletela na nobeno knjigo, ki bi o tem pisala. Nisem naletela na nobeno knjigo, ki bi pojasnila, kako do tega pride. Sicer pa, saj niti ne vem, ali je o tem kaj pisalo, ker sem po nekaj prebranih vrsticah vedela, da sem to že nekje brala. Nehala sem se obremenjevati in premišljevati ter končno začela uživati in sprejemati to kot del sebe. Po prvem navdušenju pa me je začelo obremenjevati nekaj drugega, ki se je ob tem pojavilo:»če vsem nam pripada enako in smo vsi bog, potem lahko vsak do tega znanja pride. Potem je lahko vsak posvečen v znanje, ki ga želi.«čutila sem spoštovanje, vendar so se mi v naslednjem hipu začela majati tla pod nogami.»zakaj sem bila vodena, naj grem po poti zdravilstva, učiteljice, mojstrice, če pa sem v tem primeru potem popolnoma nepotrebna? Kako naj ljudi učim o Reikiju in jih posvečam, če pa lahko to znanje pridobijo sami?«kar naenkrat sem izgubila željo prirejati tečaje Reikija, saj so del tečajev tudi posvetitve.»kako naj ljudi posvečam in to zaračunavam, če pa to znanje lahko sami prejmejo? Počutila bi se kot da lažem, tega pa ne zmorem.«moji strahovi so ponovno narasli in bila sem zmedena. Po odgovor sem se zatekla k Reikiju. Obrnila sem se na svojega vodnika ter prosila za vodenje in pomoč. Dobila sem odgovor, za katerega sem prosila:»ljudje ne vedo, da jim to pripada in niso vsi na takšni duhovni stopnji, 99

100 da bi to razumeli ali dojeli. Tvoje poslanstvo je učenje. Uči jih, kako do tega pridejo in uči jih zaupanja.«pomirjenost, da sem na pravi poti in da imam pomoč, mi je vlila neverjetno moč, da sem stopila na samostojno pot in sprejela svoje poslanstvo z vso odgovornostjo. Moji pomisleki, občutki, vzorci, ki so me spremljali in me še spremljajo na tej poti, so kot prometni znaki na poti do mojega cilja in spoznanj. Hvaležna sem za to pot in duhovno rast in vem, da še zdaleč ni zaključena. Ne razmišljajte, da sem jaz nekaj posebnega in da se vam to ne more zgoditi. Razmišljajte o tem, da če je uspelo meni, lahko uspe vsem vam! Moje sporočilo je, da se odpravite na pot raziskovanja in presežete svoje meje. Vi to zmorete in vredni ste tega spoznanja! Iz vsega srca vam želim, da premagate strah, pomisleke in se prepustite toku energije ter se naučite zaupanja. Presenečeni boste, kam vas bo odpeljalo, presenečeni boste nad svojimi sposobnostmi. Presenečeni boste nad lepoto in čudeži, ki jih boste deležni ter nad ljubeznijo, ki je in še prihaja v vaše življenje. Razpnite jadra in se odpravite na pot raziskovanja, kakršnakoli že bo. Splača se! Vaši zapiski: 100

101 101

102 102

103 ETIČNE IN MORALNE NORME Danes se veliko polemizira kaj je in kaj ni dovoljeno ob terapijah. Mislim, da je to vprašanje, kateremu na tečaju namenjam zelo veliko pozornost in prav je, da tudi v knjigi namenim tej temi poseben prostor. Vsi mojstrice in mojstri ne tečajih poudarjajo, naj delamo Reiki samo z dovoljenjem. Tečajniki in tečajnice me velikokrat pokličejo in vprašajo ali smejo prevajati Reiki svojim nečakom brez dovoljenja njihovih staršev, za svoje starše, otroke, partnerje, prijatelje brez opozorila ali njihove vednosti. Kaj to pomeni? Kdaj je oseba dala dovoljenje? Kako to upoštevati pri otrocih ali starostnikih? Kdaj govorimo o urgentnem Reikiju in kdaj o zdravljenju? Kako ravnati, da bo prav? Najpomembneje je ozavestiti, da smo se vsi rodili za izkušnjo in vmešavanje brez dovoljenja pomeni»ukrasti«izkušnjo tej osebi, česar pa nimamo pravice. Naš Ego misli, da bomo pomagali in osebi naredili dobro in ji olajšali njeno pot. Ali ste se resnično kdaj zamislili, ali jo res olajšamo? Kaj mislite, če nalogo naredimo namesto otroka, ali ga s tem okrepimo za življenjsko izkušnjo, ali pa ga oslabimo za nadaljnje življenje? Domače naloge imajo svoj namen, ali ne? Imajo namen - vaditi, vaditi, vaditi. Iz izkušenj vemo, da smo v šoli najbolj cenili strogega in doslednega učitelja, ki je vztrajal pri domačih nalogah. Že res, da smo ga imeli vrh glave, a ko smo odrasli, smo gledali na to izkušnjo s hvaležnostjo, saj smo ugotovili, da smo se ravno pri tem predmetu, ki nas je najbolj»tiščal«, največ naučili. Enako je z življenjskimi izkušnjami. Kadar starši naredijo nekaj 103

104 namesto nas, s tem pokažejo ljubezen in zaupanje ali nam s tem sporočajo, da nam ne zaupajo? Ko smo mi starši in naredimo otroku»uslugo«ter se dogovorimo namesto njega, mu s tem sporočamo, da je odrasel in odgovoren ali da je še premajhen? Naj vas vprašam drugače. Ali bi dovolili svojim staršem, sestri, bratom, tašči, prijateljem, ki pridejo k vam na obisk, da začnejo samoumevno prestavljati pohištvo, ker njim tako ni všeč in mislijo, da bi za vas bila boljša razporeditev, ki jo imajo oni v glavi? Seveda ne bi. Enako velja za izvajanje Reikija. Brez dovoljenja osebe, da želi terapijo, se ne smemo vmešati, kajti vsak ima pravico do izbire. Nekdo bo izbral bolezen, nekdo bo izbral drugačen način pomoči in tukaj ni mesta za naše občutke in misli, kaj je prav in kaj ne, temveč za sprejemanje drugačnosti in sprejemanje izbire. Seveda to ni vedno enostavno, ko so v igri naše ljubljene osebe. Terapijo z Reikijem lahko vedno ponudimo, vendar moramo upoštevati želje posameznika. Za otroke lahko Reiki izvajamo samo na privolitev staršev ali njihovih skrbnikov in ne babic ali tet, še najmanj sosedov. Zavedati se moramo, da imajo tudi otroci do neke mere izbiro in tam nekje od tretjega do sedmega leta je že dobro, da jim povemo, da bomo na njih izvajali Reiki. Kasneje, ko znajo sami razmišljati in so dovolj zreli (po osmem letu, vsekakor pa to absolutno velja za najstnike), pa je potrebno dobiti njihovo privolitev. Seveda bi vsak želel pomagati svojim bližnjim in veliko vprašanje je, kje narediti mejo. Dokler imajo ljudje opravilno sposobnost, nikakor ne smemo izvajati terapije brez dovoljenja, razen v urgentnih primerih. Sploh ni pomembno, ali sta naša mama in oče bolna in bi jima mi samo želeli olajšati, tudi ona dva imata izbiro. Situacija je načeloma drugačna pri dementnih 104

105 osebah, takrat lahko nagovorimo njihov višji jaz, vedno pa imate možnost nagovoriti in vprašati vašega vodnika. Kar nekajkrat se mi je zgodilo, da so me klicali starši za svoje otroke ali pa otroci za svoje starše in trdili, da so dali privoljenje. Vedno me je Reiki opozoril in mi dal vedeti, da oseba ni privolila ali da je to naredila samo zaradi ljubega miru (tudi to je prisila). Reiki enostavno ni tekel ali pa sem slišala močan NE. Kaj je urgenca? Kadar nekdo pade na cesti pred nami, se večina odzove samoumevno in poskuša prijeti to osebo ali ji pomagati vstati. Takrat po navadi ne sprašujemo osebe, ali ji lahko pomagamo. Podobno je pri prevajanju urgentnega Reikija. Infarkti, kapi, anafilaktični šoki, zastrupitve, opekline, krvavitve in razne nesreče so zelo pogosti pojavi. Velikokrat je potrebno odreagirati v trenutku in takrat nimamo časa vprašati, ali lahko pomagamo, temveč samo pomagamo. Kadar se znajdemo ob takšnem človeku, Reiki sam začne teči in pretok je tako močan, da se z ničemer ne da primerjati. Zakaj je ta tok drugačen od ostalega prevajanja? Zaradi tega, ker v tistem trenutku izklopimo naš um in smo najčistejši kanal, ker samo želimo pomagati in se ne obremenjujemo z razno navlako pravil in podobnih reči. Ob takšnih terapijah se je že zgodilo, da so se zaustavile hude krvavitve, da so se ljudje zbudili iz kome in velikokrat v takih primerih govorimo o čudežih. Urgentni Reiki se dela samo za določeno situacijo in z njim ne zdravimo, temveč rešujemo življenje. Za zdravljenje s pomočjo Reikija pa potrebujemo privoljenje. 105

106 Diagnosticirati z Reikijem brez vednosti osebe je skrajno neprimerno, neetično in nemoralno. Na univerzalnem nivoju smo vsi eno in vsi vse vemo. To se pokaže, ko smo razvili svojo jasnočutnost, jasnoslišnost, jasnovednost ali jasnovidnost. Takšni ljudje včasih začutimo ali vidimo, kaj se z osebo ob nas dogaja. Pomislimo nanjo in že»prifrči«o njej neka informacija. Velikokrat govorimo o močni povezanosti med sorodniki ali dobrimi prijatelji (ko enostavno veš, da se je nekomu nekaj zgodilo). Nič ni narobe, če je takšna informacija do nas prišla nehote. Vprašati se moramo, kakšen problem imamo, če to želimo delati hote, razlog, da želimo pomagati pa je v tem primeru samo naš izgovor. Kako bi se počutili, da bi nekdo (pa čeprav sorodnik)»škilil«skozi okno, ko se vi tuširate ali spite. To bi lahko razumeli zelo podobno. Nimamo pravice vmešavanja ali odkrivanja, kaj je z nekom narobe, če nas ni prosil ali nam kakorkoli namignil, da si naše vmešavanje želi. Vsi imamo pravico do zasebnosti. Naš Ego želi biti pomemben in naš Ego želi vedeti vse. Ni potrebe za takšnimi informacijami. Enako velja za energetsko čiščenje hiše našim prijateljem brez njihovega vedenja ali našim staršem in podobno. Zavedati se moramo, da bomo s pometanjem pred svojim pragom imeli dovolj dela za celo življenje. Da, zelo veliko se moramo naučiti o odgovornosti in sprejemanju, vendar nam tudi na tej poti Reiki vedno stoji ob strani. Odgovorno uporabljajte Reiki! 106

107 Vaši zapiski: 107

108 108

109 REIKI KOT NAČIN ŽIVLJENJA Do sedaj sem pisala svojo življenjsko zgodbo in primere, ki so najbolj zaznamovali mojo pot in me silili k raziskovanju svojih meja. Reiki ni samo zdravljenje, ki sem ga do sedaj opisovala, je mnogo več, kot si sploh mislite. Reiki je kot darilo, ki se ga nikoli ne naveličate in je zelo vsestransko. Kanal za Reiki lahko postane vsak, ki želi in za tiste, ki bodo prepoznali to prekrasno energijo, bo Reiki postal način življenja. Več ga boste uporabljali, močnejši tok bo tekel z vaših rok in bolj čist kanal boste. Bližje boste sebi in polni boste energije. Ravno tako boste doživljali življenjske preizkušnje, vendar jih boste prej rešíli. Veliko bi vam lahko še pripovedovala o Reikiju in njegovi uporabi, življenju, ki se mi je spremenilo in o duhovni rasti, vendar to ni moj namen. Za vas ni pomembna vsaka moja zgodba, temveč praktični nasveti, kdaj in v kakšnih primerih lahko Reiki prevajate, če niste ali ne želite ravno postati zdravilci. Prva misel, ko se zjutraj zbudim je namenjena Reikiju. Po navadi zjutraj v postelji poležim nekaj minut in prosim Reiki za boljše razumevanje sporočil univerzuma. Kadar imam dovolj časa, uskladim in počistim še svoje čakre, velikokrat pa že takoj po 5. uri prevajam Reiki za nekoga, ki potrebuje pomoč. Zjutraj vstanem in najprej spijem tri polne kozarce vode, ki jih predhodno počistim z Reikijem. Če imate priložnost izmeriti vodo z nihalom, boste ugotovili, da je večinoma voda že pogojno užitna. Ko boste vodo počistili z Reikijem, lahko naredite test in nihalo bo pokazalo, da je voda zdravilna. Zanimivo je, da vsi udeleženci tečaja, ki se 109

110 naučijo čistiti vodo, okusijo razliko že po prvem praktičnem poskusu čiščenja. Z Reikijem prečiščena voda ima okus po studenčnici, postane celo hladnejša. Neka gospa je prišla na tečaj samo zaradi tega, ker je njena prijateljica pred njo počistila vodo v plastenki in je ta postala nežno roza barve. Bila je tako navdušena, da se je takoj prijavila na tečaj 1. stopnje. Z Reikijem lahko čistite hrano, ki jo prinesete domov. Enostavno ves nakup, ki ste ga prinesli iz trgovine, postavite na mizo in si predstavljajte, da se je nanj vsul slap bele svetlobe in počistil vse strupe, strupene dodatke in negativne energije. Začudeni boste, da bo hrana, vključno s sadjem imela drugačen okus. Tako, kot jo čistite, jo lahko tudi napolnite z energijo. Hrana bo okusnejša, če si boste predstavljali, da jo je Reiki napolnil s pozitivno energijo. Opozarjam vas, da raje ne poskusite čistiti pečenke, ker bo postala neokusna. Sliši se smešno, vendar sva obe s sestro poskušali očistiti pečenko vseh za nas negativnih dodatkov. Obe sva opazili, da je bila pečenka popolnoma»neužitna«, brez okusa in tega ni mogla spremeniti nobena naknadno dodana začimba. Ta izkušnja je bila velik poduk, da čistiva samo sveže izdelke in ne že kuhanih. Vse okrog sebe lahko napolnite s pozitivno energijo. Enako velja za hrano, prostore, kot tudi osebe. Spomnim se primera nesrečne mlade ženske, ki je prišla k meni po pomoč. Po pogovoru sva ugotovili, da sploh ne ve, kaj sreča je, da nikoli ni bila srečna ali pa vsaj ne ve, kakšen je občutek, ko si srečen. Prvo terapijo sem izvedla medtem ko je bila pri meni, za naslednjo sva se dogovorili ob uri zvečer, ko pride iz službe. Uro sva zaradi varnosti še malo premaknili, ker je gospa delala v nekem gostinskem lokalu in bi težko 110

111 napovedala točen prihod domov. Točno ob dogovorjeni uri sem začela prevajati Reiki in po čiščenju sem prosila Reiki naj v njej zbudi energijo veselja, radosti ter sreče. Naslednji dan me je mlada dama poklicala in povedala, kaj se je prejšnji večer zgodilo. V službi se je vse skupaj zavleklo in zamujala je z odhodom domov, zato se je odločila, da bo pohodila plin, saj je bila cesta prazna in upala je, da bo pravočasno prispela domov. Naenkrat se je pred njo prikazal policaj in jo ustavil. Na hitro je pogledala kazalce na uri in po počutju ugotovila, da sem s terapijo že pričela. Ko je policaj prišel do nje, se je v njej naenkrat prebudil občutek sreče in veselja. Začela se je nekontrolirano smejati in krohotati. Smeha in razigranosti sploh ni mogla ustaviti, kljub temu, da je to poskušala. Na njeno začudenje se je policaj dobro odzval in povedal še neko šalo, pogledal dokumente in ji zaželel varno vožnjo. Dogodek je opisala kot neverjetno doživetje, saj sploh ni mogla verjeti, da jo je ob takem krohotu ob uri policaj brez alkotesta ali kakšnega drugega pregleda izpustil in ji za nameček še zaželel varno vožnjo. Ob njenem pripovedovanju sem se morala tudi sama nasmejati, kako čudežno deluje Reiki in kako lahko z njim pomagaš ljudem, da prepoznajo različne dimenzije občutkov in čustvovanja. In še nekaj - dobra volja je nalezljiva! Energetsko čiščenje postelj, stanovanja, prostorov, vozila ali kaj podobnega je zelo dobrodošlo. Zavedati se moramo, da je vse energija in da smo vsi obdani z njo. Kadar smo pozitivni, je ta energija pozitivna in svetla, kadar imamo težave, je ta energija težka in temna. Največji»zbiralec«negativne energije je naše ležišče. Ljudje enostavno ne znamo v posteljo brez problemov in o njih razglabljamo velikokrat tudi ponoči. Enako počne naš partner in velikokrat 111

112 smo v skrbeh za prihodnost. Vse to ostaja v naši postelji in naenkrat opazimo, da v svoji postelji ne spimo več dobro. Preoblečemo posteljnino in mogoče je dan ali dva bolje, potem pa ponovno občutimo težo. Reiki je krasno orodje, da počistimo posteljo vseh negativnih energij in naš spanec bo ponovno miren. Enako velja za naše bivališče ali pisarne, v katerih delamo. Vsak naš obisk in vsak človek, ki stopi v naš prostor, s seboj prinese neko energijo, katere nekaj tudi pusti v našem okolju. Vsi poznamo občutek, ko nekdo odide in smo po njegovem obisku prav utrujeni. Takrat govorimo o energetskem vampirizmu. Nekatere osebe posrkajo iz nas življenjsko energijo. Najbolj se s tem soočajo ljudje, ki opravljajo poklice, kot so maserji, frizerji, razni terapevti, profesorji, trgovci, skratka vsi, katerih delo je neposredno povezano z ljudmi. Reiki je krasen pripomoček, da počistimo naše bivalno in delovno okolje ter ga uporabimo za zaščito. Enostavno si predstavljamo, da smo v svetlečem krogu in do nas prodrejo samo stvari, ki so za nas dobre, vse ostalo naj se odbije in transformira v svetlobo, luč in čisto ljubezen. Velikokrat bi naš ego želel, da se negativna energija odbije in vrne tistemu, ki jo je poslal. Opozarjam vas, ne počnite tega! Nimamo pravice soditi in ne kaznovati, nimamo pravice smetiti univerzuma, zato vedno, kadar želite zaščito, naj bo ta dobronamerna in naj se vse slabo spremeni v čisto ljubezen in luč. Zavedati se moramo, da je zgled največji učitelj. Kadar je naša želja izboljšati planet in ljudi, najprej začnimo pri sebi in najprej spremenimo sebe. Postanimo zgled pozitivnih primerov in brezpogojne ljubezni in naenkrat se bomo zavedli, da ljudje okrog nas postajajo ravno takšni. Prostore in vse, kar boste čistili, lahko napolnite, tako kot sem napolnila 112

113 mlado damo, z različnimi energijami. Sama pri energijskem polnjenju prostorov, postelj, hrane in ostalih stvari uporabim energijo zdravja, ljubezni, svetlobe, zaupanja, razumevanja in miru. Poskusite in raziskujte! Ne bi rada preveč zašla, zato se bom dotaknila še zaščite na drugačnih področjih. Zaščita je zelo širok pojem in Reiki lahko prevajamo za zaščito pri operativnem posegu, razpravah na sodiščih, sestankih, izpitih, potovanjih, vremenu in še in še. Veliko ljudi me je prosilo za zaščito pri operacijah ali odhodih v bolnico. Rezultati so bili presenetljivi. Velikokrat so povedali, da je teklo vse kot po maslu, da je bila v bolnici dežurna najboljša ekipa, da ni bilo zapletov po operacijah. Okrevanje je v takšnih primerih presenetljivo kratko v primerjavi z drugimi podobnimi operacijami. Moj dober prijatelj mi je celo omenil, da je pred nekaj leti gledal dokumentarno oddajo o kirurgih v neki ameriški bolnišnici, kjer operirajo pod zaščito Reikija. Sami zdravniki so opisali, da operacije potekajo brez zapletov in z izjemnimi rezultati. Njihovi pacienti izredno hitro okrevajo in tudi oni sami ne občutijo takšne utrujenosti, kot so jo prej. Zelo zanimivo in pohvalno, da tudi klasična medicina odpira vrata in ponuja roko alternativi. Kadar prevajamo Reiki za zaščito pri operaciji, lahko pošljemo pozitivno energijo in ljubezen v srčne čakre vseh prisotnih. Zavedati pa se moramo, da same zdravilne terapije med operacijo ne smemo izvajati, saj se lahko rane prehitro zacelijo in bi morebitno šivanje bilo oteženo. Zdravilno terapijo lahko opravimo šele po končani operaciji. Reiki lahko prevajamo tudi za zaščito pri razpravah na sodiščih ali za sestanke in izpite. Velikokrat si želimo dober izid za nas, vendar Reikija ne smemo uporabiti sebi v korist (uveljavljanje svoje volje ni prevajanje Reikija), temveč ga 113

114 vedno nagovarjamo v svoje najvišje dobro in nikogaršnje slabo. To pomeni, naj se zgodi, kot je najbolje za vse vpletene, ali pa v najvišje naše dobro, če je to v skladu z višjim načrtom. Velikokrat naš Ego ne razume lekcije, ki jo moramo prejeti ali pa mogoče ne vidimo poti. Takšno dogodivščino sem opisala na začetku knjige, ko sva z možem hitela v Sevnico in so bili vsi semaforji rdeči. Takoj mi je bilo jasno, da se nekaj skriva za tem, vendar sem pravi vzrok videla nekoliko kasneje, ko sva stala pred poplavljenim podvozom. Kadar prevajamo Reiki za zaščito za pot in nikakor ne gre po našem načrtu, ki smo si ga narisali v glavi, se umirimo in prepustimo, kajti velikokrat se bomo izognili kakšni nesreči ali neprijetnemu dogodku. Enako se lahko zgodi pri zapuščini. Mogoče si zelo želimo hišo, ki bi jo naj podedovali, vendar je ne dobimo, kasneje pa ugotovimo, da je hiša polna dolgov in hipotek. Včasih stvari niso očitne, zato je potrebno zaupati. Z Reikijem se najlažje naučimo zaupanja, saj vedno vemo, da se bo zgodilo v naše najboljše dobro. Zame je prisotnost Reikija vedno pomenila neko varnost, zato sem se lažje sprostila in začela uživati v toku življenja. Velikokrat sem bila tudi naprošena, naj prevajam Reiki za zaščito pri izpitu ali maturi. Udeleženci so povedali zelo zanimivo zgodbo. Bili so zbrani in sploh niso vedeli od kod jim znanje, vsa okolica jim je bila nekako v oporo, vendar tega ne znajo opisati. Nevedneži bi rekli:»sreča pač!«nekajkrat pa se je zgodilo, da ni šlo vse po maslu in takrat se moramo zamisliti, ali smo sploh na pravi poti, ali pa nam poskuša Reiki sporočiti, da moramo zamenjati smer. Zadnja leta so vremenske neprijetnosti zelo velik problem po svetu. Toča in nevihte so prizadele marsikatero področje 114

115 115

116 v Sloveniji in materialne škode je bilo veliko. Kar nekaj tečajnikov stanuje na takšnih področjih in Reiki so v zadnjih letih kar nekajkrat uspešno prevajali. Zgodilo se je, da so me dan po nevihti poklicali in navdušeno razlagali, kaj in kako se je odvijalo nad njihovo hišo in kako so njihovi vrtovi utrpeli malo ali skoraj nič škode. Neka tečajnica mi je celo povedala, da odkar prevaja Reiki za zaščito za svoj vrt, ona edina v njihovem okolju nima težav z rdečimi polži. Takšnih sporočil sem zelo vesela, saj takrat vem, da sem izpolnila poslanstvo in da hodite svojo pot. Spomnim se nekega poslovnega srečanja na prostem pred štirimi leti, ko smo imeli športne igre. Prijateljica, ki je vse skupaj organizirala, me je prosila, če lahko naredim zaščito, ker je cel teden napovedan dež po Sloveniji. Srečanje je bilo v petek in v sredo zvečer sem se spomnila na obljubo. V polsnu sem nekaj krilila okrog sebe in razganjala oblake nad Kranjsko goro, kjer bi se naj odvijalo srečanje. Na dan prireditve in še naslednji dan je sijalo sonce. Sama sem se domov vračala v petek zvečer, ker sem v soboto imela tečaj. Sodelavka se mi je pridružila. Sedli sva v avto in krenili na pot proti Mariboru. Ob tabli Kranjska gora je začelo deževati in ob pogledu nazaj sva opazili, da je nad Kranjsko goro velika luknja v oblakih, kot da jih nekaj drži narazen. Smejali sva se, kako natančno Reiki deluje. Dež naju je spremljal vse do doma. Reiki lahko prevajamo za zaščito pri odhodu v vrtec ali šolo, kadar se otrok boji obiska le-teh ali ko ima težave z razumevanjem z vrstniki. Mogoče se otrok boji kakšnega preventivnega pregleda pri zdravniku in tudi za takšen primer lahko prevajamo Reiki, pa tudi, ko je otrokom slabo med vožnjo. 116

117 Uporabimo ga lahko za zaščito pri živalih, ko moramo obiskati veterinarja ali pa v času novoletnega pokanja. Živali so zelo dobri prejemniki Reikija. Opazili boste, da same pridejo po energijo in v nekaterih primerih si celo same znajo vklopiti pretok. Živali so res neverjetne. Pri nas doma smo vedno imeli živali. Naše muce so mi znale pokazati, da želijo terapijo. Kadar sem organizirala tečaj 2. stopnje, sem vedno uporabila naše muce, da so tečajniki na njih vadili pretok in jih polnili ali postavljali pod slap svetlobe. Prav posrečena sta bila, kajti pretoka na prvi stopnji nista ravno marala, kadar pa smo delali na drugi stopnji, sta si svojega terapevta izbrala že ob začetku tečaja. Sedla sta predenj in čakala, da začnemo s praktičnimi vajami. Šele po vaji sta pomirjena odšla v svoji košari in uživala v prekrasni energiji. Reiki lahko uporabite tudi kot pomoč v naravi. Nekaj sem že napisala o dogodkih v živalskem vrtu, rada pa bi z vami delila tudi dva dogodka, povezana s ptiči. Nek vroč poletni dan sem povabila svoji nečakinji na počitnice. Odločile smo se, da gremo na izlet pod Pohorje. Bilo je zelo vroče in v areni pod Pohorjem se je dalo vsaj dihati. S seboj smo vzele našo psičko Sookie, ki je veselo skakljala okrog nas in s svojim smrčkom sledila vonjavam po tleh. Svoji mali nečakinji sem odpeljala na plezala in trampolin, kjer sta prešerno skakali in trošili energijo. Sookie po navadi vedno leži nekje blizu, ko smo zunaj, tokrat pa je kljub večkratnemu klicanju venomer znova izginjala nekam za leseno hiško, ki stoji ob igralih. Kar hitro je postalo prevroče in bližal se je poldan. Dogovorile smo se, da se odpravimo domov in se vrnemo naslednji dan zjutraj. Pospravile smo malico in želele pripeti našo Sookie na povodec, a glej ga zlomka! Zopet je nekje vohljala in se 117

118 ni odzvala klicu. Tokrat smo stopile za njo, kajti to ni v njeni navadi. Naša Sookie je srednje velika črna mešanka z belimi tačkami in zelo kosmatim smrčkom. Tega je kar naprej tiščala nekam v tla in nekaj ovohavala ter pogledovala k nam, kot da nam želi nekaj pokazati. Naenkrat smo zagledale majhnega, že čisto obnemoglega vrabčka. Med perjem je imel puh in še ni znal leteti. Nanj je pripekalo močno sonce in zdelo se nam je, da bo kar izdihnil. Sookie je vsa nemočna zrla vanj in v nas. Zdelo se mi je, kot da njene oči prosijo za pomoč temu malemu bitju. Ujela sem ga v dlani ter pričela prevajati Reiki. Sookie je želela videti, kaj bom z njim naredila, kot mamica ki se želi prepričati, da bo z njenim otrokom vse v redu, nečakinji pa sta navdušeni skakljali okrog mene. Videli sta, da je zelo majhen in njegove mamice nismo opazile. Vedeli sta, da mu poskušam z Reikijem pomagati. Zanju je to nekaj vsakdanjega, saj rasteta z mamico in teto, ki vsak dan uporabljata Reiki in tudi sami naju veselo oponašata in polagata roke, kadarkoli se spomnita. Tako sta tudi oni želeli»narediti«reiki vrabčku. Položila sem ga najprej v en in nato v drug par malih dlani. Prešinilo me je, da bi ga lahko okopale v vodi, ki smo jo imele s seboj. Položile smo ga na seno ob areni, kjer je bilo malo sence in ga rahlo polile z vodo iz plastenke. Kar pustil je in začel otresati s svojimi perutmi, kot da stoji pod tušem in se umiva. Zagledale smo njegovo mamico, ki je začela letati in ga klicati malo dlje od nas. Prešinilo me je, da ima sedaj vonj po nas in velikokrat slišimo zgodbe, da jih mamice ne želijo več sprejeti, kadar prevzamejo vonj. V mislih sem poslala pozitivno energijo in razumevanje v srčno čakro obeh. Morale smo na pot, saj bi drugače zamudile avtobus. Dogodek je naredil vtis na vse. Bile smo vesele, kljub temu pa je nečakinji skrbelo ali ga bo 118

119 mamica našla, ali se bo naučil leteti, ali mu lahko kdo kaj naredi... Teh vprašanj je bilo kar veliko, kot se za 2,5 in 5 let stari deklici spodobi. Dogovorile smo se, da se naslednji dan vrnemo in se prepričamo, če je vse v redu. Sama sem bila v dvomih, kako naj jima razložim, da je zelo malo verjetno, da bi nam vrabček naslednji dan prišel povedat, da je z njim vse v redu. Morala se bom naučiti zaupati malima čarovnicama. Naslednje jutro nas je isti vrabček prišel pozdravit na stopnico trampolina, kjer sta nečakinji prešerno skakali, pustil se je prijeti v roke in crkljati. Bile smo navdušene. Njegova mamica se je približala na meter razdalje in ga klicala, me pa smo se poskušale počasi odstraniti, da ne bi motile mlade družinice. Prav smešno in zanimivo je bilo gledati njun odziv. Mamica ga je klicala in prihajala vedno bližje, on pa je skakljal za nami in se delal gluhega. Oba sta se počutila popolnoma varna, kljub temu, da smo sedele trideset centimetrov proč. Slika je spominjala na vsakdanjik na otroških igriščih, ko se mamice trudijo, da bi otrokom dopovedale, da morajo domov in da je igre ali obiska konec. Po dvajsetih minutah se je končno vdal in odletel v kratkih skokih s svojo mamo. Takšne in podobne zgodbe nas obogatijo in spreminjajo naša življenja na lepše. Ob pisanju knjige in iskanju navdiha, kakšen primer še lahko navedem v knjigi, se je zgodilo sledeče. V hiši, kjer trenutno bivamo, imamo velika panoramska okna obrnjena proti jugu na vrt. Pogled na vse živali, ki bivajo na našem dvorišču in ga obiskujejo je prekrasen. Kar nekaj ptičjih parov kosov in siničk domuje in gostuje pri nas. Vse naše živali vedo, da spadajo k družini in da so nedotakljive. Celo naš pokojni muc Piki je kose in siničke branil pred sosedovimi mačkami, sedaj pa to delo opravlja naša psička Sookie. Toliko v opisu, da 119

120 boste začutili, kakšna idila in mir vladata na našem dvorišču. Pospravljala sem po hiši in razmišljala, kaj bi še lahko dodala v knjigo in kako približala Reiki bralcem, ko je pri vratih pozvonilo. Bil je oče, ki je prišel počakat mamo. Vračala se je z nekega sestanka blizu našega doma. Ravno sva sedla za mizo, ko zaslišiva močan udarec. Slišalo se je kot trk v steklo, vendar veliko močneje, kot če se zaleti kakšen kos, kar se je že zgodilo. Z očetom sva pogledala in opazila sokola, kako sedi na boru pred oknom in si ves omotičen popravlja perje. Bila sem začudena, saj ga tako blizu hiše v mestu še nisem videla, kaj šele da bi se kakšen zaletel v okno. Še enkrat pogledam okno in opazim prašno sled, ki po navadi ostane, kadar se v steklo zaleti ptič. V mislih me prešine, da je sled precej manjša, kot sokol na veji in kar naenkrat zagledam kosovko, ki leži na tleh sredi terase s krempeljčki v zrak. Zasmilila se mi je in pomislila sem, da je ubožica bežala pred smrtjo in zbežala v smrt, ko opazim, da odpira kljunček, kot da zajema sapo. V istem hipu se oglasi Sookie z renčanjem, ker je zagledala sosedovega muca, ki je hitel proti ptici na tleh. Takoj sem odprla vrata na teraso, muc se je prestrašil in pobegnil, sama pa sem se sklonila h kosovki in jo vzela v dlani. Najprej se je začela otepati, ko pa je začutila Reiki, se je umirila. Gledali sva si v oči in opazila sem njen hvaležen in pomirjen pogled. Najprej sem mislila, da ima zlomljen krempeljček, ker ga ni mogla premikati in je bil čudno zvit. V glavi sem čutila močan pritisk in takoj sem vedela, da je z glavo udarila v steklo. Razprla sem njena krila in ugotovila, da je vse na svojem mestu. Po nekaj minutah je končno razprla krempeljčke in objela moj ponujen prst. Takrat sem jo postavila na mizo na terasi in Reiki nagovorila, naj teče, dokler bo kosovka potrebovala pomoč in naj naredi zaščito, 120

121 kajti sokol je še vedno ždel na boru pred kuhinjo. Ptica ujeda je naenkrat odletela in vrnila sem se v kuhinjo postreči staršem, kajti medtem se nama je pridružila še mama. Kar nekajkrat sem šla do kosovke in pogledala, ali je še živa. Z zaprtimi očmi je vpijala energijo in ko sem se ji približala, se je pustila prijeti v dlani brez strahu in njen pogled je bil, kot bi mi govorila, češ: malo mi še privošči! Ko sta mama in oče po eni uri odšla, mi je za nagrado poklonila krasen polet mimo okna na bližnje drevo. Reiki lahko prevajamo tudi za rastline. Kadar presajate rože, lahko nad njihovimi koreninami podržite roke za nekaj minut. Prav presenečeni boste nad učinkom. Primer z mojo plezalko sem opisala že prej, zato vas pozivam, da sami preizkusite to trditev. Sama nisem strokovnjak za obrezovanje sadnega drevja, vendar kadar opravim po rezanju še Reiki, je rodnost presenetljiva, kljub mojim napakam. Lahko ga uporabite tudi na materialnih ali neživih stvareh. Kar nekaj tečajnikov mi je razložilo, kako so ostali brez goriva na cesti ali pa se jim je kaj pokvarilo in se je na presenečenje vseh dobro izteklo in so lahko prišli na cilj. Redkokdo pomisli, da z Reikijem lahko krajšamo ali daljšamo čas in to velikokrat uporabim tudi na tečaju samem. Kadar se na tečaju zaklepetamo, podaljšam čas, tako da uspemo predelati vso snov. Včasih se mi zgodi, da sem za prihod na kakšno prireditev, sestanek ali pričetek tečaja pozna, ker sem morala še kaj postoriti in takrat prosim Reiki za pomoč. Njemu prepuščam ali bo podaljšal čas ali naredil kaj drugega, da bo za vse prav in da se bo izteklo vse, kot se mora. V zadnjem takšnem primeru me je klicala tečajnica, ki je zamujala pet minut na tečaj in prestrašeno razlagala, da ji zadnjih dvajset minut gre vse narobe in misli, da ji 121

122 mogoče ni usojeno, da pride. Začela sem se smejati, saj sem naredila zaščito, ker sem to jutro nepričakovano zaspala in sem morala še z našo psičko na sprehod, zato sem prosila Reiki, da uredi tako, da bo najbolje za vse. Z Reikijem lahko tudi vnaprej programiramo, čistimo in odpravljamo vzroke ali celo strahove iz prejšnjih življenj. Reiki lahko prevajamo ob zdravljenju kroničnih ali akutnih bolezni. Zdravimo lahko posledice in odpravljamo vzroke. Vendar pozor! Nikoli ne poskušajte z Reikijem nadomestiti klasične medicine. Reiki ni nadomestek, temveč pomoč. Velikokrat Reiki pomaga, ko vse drugo odpove, vendar naj to ne bo pravilo. Vedno, ko prevajam Reiki zaradi bolezni, nagovorim osebo, naj poišče še zdravniško pomoč, če tega še ni storila. Pregled pri zdravniku včasih potrdi ugotovitve, do katerih sva s stranko prišli s pomočjo Reikija in tudi zdravljenje ponavadi poteka hitreje ali pa z manj zapleti. Kadar boste Reiki prevajali za kronične bolezni, ne pričakujte hitrega odziva. Ne prestrašite se, če se počutje najprej poslabša in šele nato izboljša. To pomeni, da Reiki deluje in da mora najprej odpraviti vzroke in šele potem zdravi posledice. Kadar terapija z Reikijem ni obrodila želenih rezultatov, ne pomeni, da Reiki ne deluje, temveč oseba še ni pripravljena videti prave slike ali pa je bolezen njena izbira. Težko je razumeti, zakaj ljudje ne želimo ozdraveti, vendar je razlaga velikokrat zelo preprosta, čeprav to stežka vidimo in si priznamo. Vsaka bolezen nam prinese tudi nekaj dobrega. To je lahko mir, počitek, pozornost, ljubezen in še bi lahko naštevali. Kadar tega ne znamo v svoje življenje pripeljati drugače, v skrajnih primerih uporabimo tudi bolezen. Več o boleznih in njihovih vzrokih boste vsekakor našli v številni 122

123 literaturi in več boste raziskovali, bolj enostavno se vam bo vse skupaj zdelo. Kadar Reiki prevajamo za akutne (prehlade, gripe, virusna obolenja,...) bolezni, so rezultati zelo hitro vidni in velikokrat pride do ozdravitve v nekaj dneh, včasih celo v nekaj urah. Zelo odvisno je tudi od našega imunskega sistema in drugih okoliščin. Veliko tečajnikov me sprašuje kdaj, kako in v kakšnem položaju naj Reiki prevajajo. To je odvisno od vsakega posameznika. Sama sem na začetku Reiki največkrat prevajala leže na postelji, kajti tako sem se lahko najbolj osredotočila in umirila. Reiki sem vedno prevajala miže, saj sem le tako dobila popoln vpogled, uvid ali občutek, zaradi česa je do bolezni sploh prišlo. Na začetku sem zelo dosledno prižigala sveče in risala simbole ter opravljala obred odpiranja. Z vajo in veliko dela sem dosegla, da je moja koncentracija danes tako usmerjena, da lahko Reiki delam sredi koncerta prav tako uspešno, kot doma v popolnem miru svoje spalnice ali dnevne sobe. Kar dve leti sem izrisovala simbole in ugotovila, da me Reiki vodi in večkrat izrišem simbole drugje, kot smo se učili. Začela sem poslušati Reiki in na koncu ugotovila, da je namen najmočnejše orodje, vse ostalo se zgodi po nekem načrtu. Začela sem namensko raziskovati in testirati, ter prišla do nekaj spoznanj. Reiki sem začela prevajati brez izrisovanja simbolov, brez podatkov, samo s pomočjo misli, brez navedbe podatkov o osebah, ki jih velikokrat sploh osebno ne spoznam. Ugotovila sem, da Reiki točno ve, kdo potrebuje pomoč in kdo me je za pomoč prosil, ni pa pomembno ne ime in ne točen datum rojstva ali kraj, kjer oseba biva. 123

124 Kadar ste v dvomih ali pred kakšno odločitvijo, lahko nagovorite Reiki, naj vam posreduje odgovor. Zagotovo boste dobili odgovor, vendar ni nujno, da vam bo všeč. Kadar pa odgovora ne razumete ali pa mislite, da ga niste dobili, takrat zanj še niste pripravljeni ali pa mogoče pomeni, da naj z odločitvijo še počakate. Nekajkrat se mi je zgodilo, da Reiki enostavno ni stekel in kadar se to zgodi, pomeni, da ni potrebe ali pa da moramo sprejeti situacijo takšno, kot je. Nekajkrat pa ni bilo možno prevajati Reikija zaradi prevelikih strahov osebe, za katero sem prevajala Reiki, kljub njeni prošnji in želji, da bi ji pomagala. Spomnim se, ko se mi je to zgodilo prvič. Bila sem začudena in kar naenkrat me je prešinilo, da v srčno čakro začnem pošiljati ljubezen in zaupanje. Včasih je ta energija tekla tudi deset minut, preden sem lahko nadaljevala z obravnavo. Šele takrat, ko naletim na takšen primer, se zavem, kako velik pomen ima za nas ljubezen in zaupanje. To sta energiji, zaradi katerih vse uspeva. Presenečeni boste, ko boste slišali, da se s pomočjo Reikija lahko pomladiš, oblikuješ postavo, odvadiš določenih razvad, povečaš ali pomanjšaš določene dele telesa, diagnosticiraš, programiraš in še mnogo, mnogo več! Večina vas se bo še spomnila odmevnega članka izpred nekaj let o povečanju prsi brez operacije. Res je! Vse je res! Kakorkoli se sliši neverjetno, vas pozivam, da odkrivate razsežnosti in možnosti. Verjetno bo vsakemu postalo jasno, da enostavno ne gre vse v knjigo, da nekaj mora ostati tudi za raziskovanje in odkrivanje, saj samo takrat dosežemo namen učenja. Tudi dober učitelj ne pove vsega, vendar v učencih vzbudi interes po odkrivanju, ali ne? 124

125 Vsekakor vam priporočam, da se na začetku naučite pravil, ki vam jih poda vaš mojster ali mojstrica, kajti vsi ljudje delujemo po nekem sistemu in se težko prepuščamo intuiciji, ko razmišljamo, če smo pravilno položili roko in kaj je naš naslednji korak. Včasih se moramo naučiti stvari na pamet, da lahko začnemo v delu z Reikijem uživati. Velikokrat primerjam prevajanje Reikija z vožnjo avtomobila. Ko začenjate voziti avto, najprej globoko razmišljate, v katero ogledalo boste najprej pogledali, kako boste držali roke, v katero prestavo boste dali... Šele čez čas, ko boste osvojili veščine vožnje, boste zares opazili okolico in začeli uživati v vožnji, ostali udeleženci v prometu vas ne bodo več»ovirali«(ker boste zaradi premajhne hitrosti morali zamenjati prestavo,...) temveč vam bodo v izziv, ker boste že znali predvideti njihove reakcije. Vsekakor se boste strinjali, da vse to pride z vajo in ne s sedenjem doma ali v pisarni, temveč s prevoženimi kilometri. Naučite se voziti kilometre z Reikijem in vožnja vam bo postala veliko zadovoljstvo. Najprej se oprite na pravila, ker vam bo veliko lažje, šele po tem začnite raziskovati in pisati svojo zgodbo. Ne obremenjujte se z malenkostmi, temveč začnite. Ne čakajte, da boste da boste znali popolno, ker tega ni. Znali boste reagirati prav in to je bistvo Reikija, kot tudi bistvo naše življenjske lekcije. Mogoče bi se še dotaknila naravnih oblačil in snemanja nakita ter očal. Reiki doseže vse in vsakogar, ni omejitev prostor, čas in material, zato sem mnenja, da je vseeno, v kakšnih oblačilih ste, je pa vsekakor prijetneje za vaše telo, če so ta naravna. Zavedati se moramo, da pri prevajanju Reikija lahko pride tudi do prekomernega potenja. Nakit in 125

126 očala pa znajo biti čisto druga zadeva. Dober opazovalec bo opazil, da terapevt Reikija velikokrat nima nobenega nakita in da pri prevajanju snema očala, prav tako pa želi da tudi prejemnik sname svoj nakit in očala, če jih nosi. Reiki bo tekel, tudi če tega ne boste sneli, saj sem že omenila da Reiki poskrbi za vse, vendar vzemite to kot priporočilo. Sama sem nehala nositi ves nakit takoj po opravljeni 1. stopnji. Mogoče sem imela nakit v nekaj primerih, ko sem nepričakovano komu pomagala, vendar nisem prejela nikakršnih sporočil, da tega ne smem ali da ni priporočljivo. Moja sestra pa pri prevajanju Reikija dobi opekline pod uhani, verižico ali prstani, če jih pozabi sneti. Na začetku 2. stopnje je prevajala Reiki za svojo prijateljico, ki ji je v službi postalo slabo. Pozabila ji je povedati, naj sname nakit in prijateljica je doma v postelji doživela pravo presenečenje. Njena zlata ogrlica se je postavila pokonci in je»štrlela«v zrak, kot da jo drži nevidna roka. Zaradi takšnih presenečenj je bolje, da snamete nakit iz kovin, kajti vsi zaključeni krogi, amuleti ali kakšne druge zaščite, ki jih ljudje kupujejo in nosijo, lahko zmotijo pretok energije ali pa poskrbijo, da se ljudje prestrašijo. Bolje se je izogniti takšnim dogodkom, vsekakor pa nič ni prepovedano. To je le priporočilo. Želim vam, da začnete z raziskovanjem, želim vam, da predate strah Reikiju, poiščite mojstrico ali mojstra, ki vam najbolj ustreza, začnite s prvim korakom - opravite tečaj in potem vadite, vadite, vadite! Še nekaj! Veliko ljudi se sooča s strahom ali bodo prišli k dobremu terapevtu ali dobremu mojstru in kar veliko je polemike o mazačih in raznih zaslužkarjih. Moje osebno mnenje je, da ni slabih mojstrov in ne slabih terapevtov, 126

127 kajti spomnimo se reka:»kadar je učenec pripravljen, pride učitelj.«če naš um to razume, je tudi tisti»mazač«pravi učitelj za lekcijo, ki smo si jo izbrali. Kadar zaupamo, nas na poti čakajo lepe stvari in tiste manj lepe bodo samo izkušnje, ki bodo obogatile naše življenje. Želim vam, da odkrijete bogastvo, ki ga nosite v sebi in da razprete krila ter krenete na pot samoraziskovanja in osebnostne rasti. Vaši zapiski: 127

128 128

129 DELO NA SEBI Do sedaj sem vam poskušala približati Reiki in njegovo uporabo v vseh mogočih primerih in življenjskih situacijah. Področje, ki pa ostaja najpomembnejše in ga večina pozablja, prevečkrat tudi jaz sama, je delo na sebi. Da, tudi meni se to še vedno dogaja. Zavedati se moramo, da je svet okrog nas samo ogledalo nas samih, odziv na naše strahove, negativne miselne vzorce in velikokrat opozorilo, da moramo nekaj spremeniti. Tolikokrat nam bo podobna situacija prišla v življenju na pot, dokler se ne bomo naučili»lekcije«. Začne pa se vedno pri nas samih. Naše telo je idealno in kadar smo popolnoma v ravnovesju, je tudi zdravo in takrat čutimo zadovoljstvo, smo srečni, opazimo svet okoli sebe, uživamo v malenkostih in tudi cilje brez težav dosegamo. Naše čakre delujejo usklajeno in jasnovidci celo vidijo njihov sij, naša aura pa je neprekinjena in lepa. Takrat smo naravno zaščiteni. Kadar ne delujemo v skladu s samim seboj in zaradi strahov začnemo sklepati kompromise, se pretok energije skozi čakre upočasni ali ustavi ali pa celo začne teči v nasprotno smer (Barbarra Ann Brennan - Moč zdravilnih rok). Govorimo o blokadah, ki pripeljejo do bolezenskih stanj in kasneje do kroničnih obolenj. Naša aura se poškoduje in postanemo ranljivi. Čisti dokaz, da so strah in negativna čustva magnet za bolezni! Vedeti moramo, da je vsaka bolezen ozdravljiva, če odstranimo blokado. Naše telo je namreč naravni čudež, saj začne takoj po odstranitvi blokad s procesom samozdravljenja. Zakaj pa ozdravitve niso možne pri vseh, boste sedaj vprašali? Tudi sámo me je to vprašanje preganjalo. Reiki je lahko kot tableta, ki pomaga v trenutku, vendar se bo na dolgi rok zgodba ponovila, če ne 129

130 bomo spremenili načina življenja. Kdaj pa spremenimo način življenja? Moj zelo pogost odgovor je:»kadar je bolečina dovolj velika!«ljudje se razlikujemo po višjem in nižjem pragu bolečine in naš napredek ter hitrost odziva je odvisna od le-tega, kot tudi od samodiscipline in samokritičnosti. Reiki je namenjen naši duhovni in osebni rasti, šele nato procesu zdravljenja. Odločitev, da boste opravili tečaj, naj bo najprej namenjena vam in ne želji po spremembi in pomoči drugim, ker je potem vaša odločitev napačna in v nasprotju z načelom Reikija (Reiki delaj vedno z dovoljenjem). Zapomnite si, da imajo vsi pravico do izbire, enako kot vi sami. Dobro bi se bilo zamisliti, zakaj nas odziv ali dejanja neke osebe motijo. Kaj mislite, kdo ima v tem primeru problem? Kadar nas stvari motijo, vedite, da nimajo problema osebe, ki se ne obnašajo ali reagirajo, kot mi želimo, temveč mi sami. Kadar nečesa ne moremo sprejeti, imamo problem mi in ne osebe, ki ga»ustvarijo«. V prvem koraku se moramo zavedati, da smo mi kreatorji tako svojega počutja, kot situacij, ki nam prihajajo na pot. Prej bomo prevzeli odgovornost za svoje življenje, prej bomo svobodneje zadihali in lažja bo naša pot, saj bomo prej dobili tudi odgovore in pomoč pri rešitvi naših problemov. Reiki vam ne bo pomagal spremeniti okolice ali življenjskih situacij vam v dobro, vsekakor pa vam bo pomagal in vedno stal ob strani, ko boste popolnoma sprejeli odgovornost za svoje življenje in nehali kriviti druge ter se izgovarjati, zakaj vam še nekaj ni uspelo. (Priporočam v branje knjigo»brez izgovora«jay Rifenbary). Reiki bo vaš prijatelj in vodnik, partner in varuh ter pomočnik. Delo na sebi z Reikijem bi moralo biti kot redna telovadba, oziroma boljša primerjava bi bila odhod v službo. Ne morete 130

131 pričakovati plačila za opravljeno delo v službi, če sploh ne hodite v službo! Enako velja, če ne uporabljate Reikija in ga ne prevajate za svojo duhovno rast, potem pač ne bo nobene spremembe. Takrat ne morete kriviti Reikija, energije in univerzuma, temveč samo sebe in svojo lenobo. Naj vam ne bo izgovor, da nimate časa ali da ste po cele dneve v službi ali... Koliko izmed vas spije vsaj enkrat na dan kavico, gre na klepet s prijatelji, gleda televizijo ali ima kakšne drugačne razvade? Sigurna sem, da vsi. Za delo na sebi ni potrebno dve ali tri ure, temveč od pet do dvajset minut vsak dan ali vsaj vsak drugi dan. Večkrat bomo na sebi izvajali terapijo, manj časa bomo porabili zanjo, saj bomo energetsko usklajeni. Vsekakor je stanje usklajenosti lažje vzdrževati, kot delati vsake pol leta»remont«, ali ne? Verjetno je tudi lažje in ceneje svoja vozila redno voziti k mehaniku, kot pa nanje pozabiti, dokler nas ne pustijo na cedilu. Kako lahko je zvoniti po toči, ugotavljati in kazati s prstom, kaj vse bi bilo potrebno narediti, kako bi moralo biti in česa ne bi smeli pozabiti! Zavedati se moramo, da smo vsi enaki in nihče ni boljši in ne slabši ter da smo vsi zmotljivi. Vsak mojster ali mojstrica vas bosta že na tečaju prve stopnje poučila, kako pomembno je delo na sebi, kako usklajevati svoje čakre, kako se polniti z energijo ali se celo pomlajevati. S tečajem prve stopnje sicer ne boste mogli delati na svojem mentalu, vendar boste z rednim delom na sebi ugotovili, da ste živahnejši, vedrejši, bolje spite in da se je okrepil vaš imunski sistem. Ko boste intenzivno delali na vaših čakrah, bodo ljudje okrog vas opazili, da je vaša koža lepša in da so se gubice poskrile. Postajali boste pozitivnejši in lažje boste kos vsakdanjim izzivom. Za delo z Reikijem na sebi 131

132 boste sprva v najslabšem primeru porabili štirideset minut vašega časa, vendar bo, ko boste usklajeni, 10 minut dovolj za vzdrževanje vaše»duhovne«kondicije. Ali se splača? Na to vprašanje bo moral odgovoriti vsak sam. Koliko denarja in časa namenimo po raznih studiih, za masaže, frizerje, kozmetičarke... Vsak ve zase najbolje in vsak je svoje sreče kovač. S preskokom na 2. stopnjo je pretok energije hitrejši, močnejši ter zajame vse sfere. Šele z drugo stopnjo se začne intenzivna duhovna rast, saj z rednim delom na svojem mentalu delamo preskoke v našem zavedanju. Spomnim se, da je prva mojstrica omenila, naj imamo ob postelji svinčnik in papir, saj bomo začeli prejemati sporočila, ki bodo za nas in naše življenje pomembna. Prva dva tedna po tečaju 2. stopnje sem redno vadila na sebi in delala na svojem mentalu in razumevanju sporočil, zgodilo pa se ni nič. Res je, da sem prejemala neka sporočila ali pa vpogled v bolezenska stanja ljudi, za katere sem prevajala Reiki, vendar sporočil, ki bi me vodila, ni bilo. Ne prestrašite se, da ne bodo prišla ali pa da jih ne razumete. Včasih smo tudi na pravi poti in ni potrebno dobivati potrditve za nekaj, kar že veš. Sporočilo pride vedno kot pomoč ali napotek takrat, ko ga potrebujemo in nikoli brez razloga. Z delom na sebi sem razumela, da včasih bolezensko iščem potrditve tam, kjer jih sploh ne bi bilo potrebno. S pomočjo Reikija sem izboljšala svojo intuicijo in jasnočutnost. Sporočila so prišla, ko sem jih res potrebovala. S prehodom na 3. in 4. stopnjo pa sem doumela, da se hitrost reakcije po zastavljenem vprašanju tako poveča, da niti do konca nisem pomislila in že sem dobila ponujen odgovor. 132

133 133