DEPRESIJA IN STAROST -12 simptomov, zelo širok spekter in zelo pomembno je -depresija nas ima -spremembe v nas krožno gibanje začetek in konec -Povzročene zaradi, obletnica, počitnice, konec leta šol. ali koledar., po koncu nekega srečanja, tel, pogovora, konec delovnega dne, konec službe. -Padeš v jamo razuma iz katere ne najdeš ven - konci aplicirajo na smrt in starost vendar to ni res -depresija ni povzročena z velikim koncem je splet majhnih ponavljajočih se dogodkov. -napaka da depresijo pripišemo velikemu poku -ker če beseda depresija pomeni tlačenje potem si lahko mislimo da je to nekaj časa trajalo že pred tem in to po malem. -depresija pride na dan ob koncih ni pa vezana na en velik dogodek - čudne razrešitve, ločitve in nato depresija kot sprostitev preteklih napetosti. 1a motnje koncentracije in spomina /1b motnje spanja - nespečnost, zgodnje jutranje prebujanje ali pretirano spanje / 1c pomanjkanje energije, utrudljivost, upočasnjenost 2a občutki krivde, manjvrednosti, nemoči / 2b motnje hranjenja - izguba apetita in znižanje telesne teže ali pretiran vnos hrane in dvig telesne teže / 2c nemir in razdražljivost 3a misli o smrti in samomoru ali celo poskusi samomora / 3b telesne težave, ki ne reagirajo na zdravljenje (npr. prebavne motnje, glavobol in druge kronične bolečine) / 3c pesimizem in obup 4a impotenca pri moških ter frigidnost pri ženskah / 4b zmanjšano zanimanje za prijetne aktivnosti, hobije in stvari, pri katerih je bolnik dotlej užival; tudi zmanjšano zanimanje za spolnost / 4c žalost, tesnoba in občutek praznine
Depresija je žalostno razpoloženje, otožnost, pobitost, pesimizem, duševna potrtost. V začetku je čustvo žalosti, ki pa samo po sebi še ni depresija. Naravno bi se čustvo žalosti samo od sebe potem, ko je doseglo vrhunec počasi umirilo. Ključen moment, ki spremeni potek dogajanja je nezaveden izbruh čustva jeze, ki na tiho prodira v žalost. Posledica je depresija. Poligrafi, str. 254, C.G. Jung je v delu Odgovor na Joba na svoj način povzel globljo dinamiko v duši posameznika:'' Priznati je treba, da imata jeza in žalost poseben čar. Če ne bi bilo tako, bi doslej že večina ljudi dosegla vsaj nekaj modrosti ''. Na to pot se je podal Marti Kojc in človeka prebuja izven polja 5 čutil. Predavanje se bo dotaknilo majhnih motenj, izkušnje telesa, občutka varnosti, naše idealne podobe, izgube orientacije in kako ostati zvest sebi. Koraki: a/ majhne motnje b/ izkušnja telesa c/ občutek varnosti d/ naš a idealna podoba e/ izguba orientacije =kako ostati zvest sebi a) majhne motnje, če so konstantne so lahko usodne b) izkušnja telesa ob čustvenih doživetjih resonira celo telo c) občutek varnosti je pomemben od 0-3 mesecev potrebujemo manjkajoče nevronske povezave v možganih d) naša idealna podoba in ali smo partner svoje idealne podobe e) izguba orientacije, če nam neko železo (težava) zavede zmeša naš kompas lahko sicer navigiramo pravilno vendar ne bomo prišli na želeni cilj. =Kako ostati zvest sebi, je vprašanje za zaupanje v samega sebe (prasilosproščenost) 1. http://psihiater-leser.com/dusevne_motnje/depresija_obsirno/ + pesimizem in obup ter jeza občutki krivde, manjvrednosti, nemoči ali depresija
Kadar o depresiji govorijo psihiatri, govorijo o bolezni, o motnji, ki prizadene človeka kot celoto njegovo razpoloženje, njegove misli in telo. Ljudje z depresijo se ne morejo kar tako odločiti in odpraviti svoje slabo počutje. Depresija pri starejših Kadar se pri starejšem človeku pojavi depresivnost, jo imajo nekateri za sestavni del staranja napačno menijo, da je za starejše ljudi normalno, da so depresivni. Prezrta in nezdravljena depresija povzroča nepotrebno trpljenje tako starostnikom kot njihovim družinam. Pri zdravniku starejši ljudje tožijo predvsem o telesnih težavah in se neradi pogovarjajo o občutkih brezupa, žalosti in pomanjkanju veselja. Depresija lahko pri starejših povzroči bolezensko sliko, podobno starostni demenci. Motnje spomina, koncentracije, pasivnost in umik iz družbe so lahko znak depresije in ne demenca, še manj pa je to normalno staranje! Odkritje depresije in primerno zdravljenje lahko številnim starostnikom v življenje spet povrne zadovoljstvo in veselje. Stresni dogodki Nenadna resna izguba, kot je smrt partnerja, ločitev, izguba zaposlitve ali odhod v pokoj, hude skrbi zaradi težavnega odnosa z bližnjim, finančni problemi ali kaka druga pomembna sprememba v življenju lahko tudi sproži začetek depresije. Korenine depresije se dotikajo premišljevanja o štirih poslednjih rečeh, smrti, sodbi, peklu in nebesih. Tako sem se spomnil na Janeza Ciglerja, ki je bil duhoven ljubljanske jetnišnice in je izdal knjigo leta 1831. Stran 15 zgodba o mrličih v hiši. Najpogosteje botruje nastanku depresije kombinacija genetskih, psiholoških in dejavnikov okolja. Simptomi depresije Depresija je motnja v delovanju možganov, ki spremeni naša čustva, naše misli in naše telo prizadene celega človeka in pomembno vpliva na njegovo funkcioniranje v krogu družine in izven nje (delovno mesto, šola). Depresivni namreč slabše premagujejo obremenitve in strese, zaradi depresivnosti enega družinskega člana pa lahko trpi celotna družina. Simptomi in znaki depresije so: žalost, tesnoba in občutek praznine pesimizem in obup občutki krivde, manjvrednosti, nemoči zmanjšano zanimanje za prijetne aktivnosti, hobije in stvari, pri katerih je bolnik dotlej užival; tudi zmanjšano zanimanje za spolnost pomanjkanje energije, utrudljivost, upočasnjenost
nemir in razdražljivost motnje spanja - nespečnost, zgodnje jutranje prebujanje ali pretirano spanje motnje hranjenja - izguba apetita in znižanje telesne teže ali pretiran vnos hrane in dvig telesne teže impotenca pri moških ter frigidnost pri ženskah telesne težave, ki ne reagirajo na zdravljenje (npr. prebavne motnje, glavobol in druge kronične bolečine) motnje koncentracije in spomina misli o smrti in samomoru ali celo poskusi samomora Vsak depresivni bolnik nima vseh simptomov depresije. Nekateri jih imajo samo nekaj, drugi jih imajo več. S časom se izraženost in globina simptomov tudi pri istem bolniku 2. Duh depresije Tema predavanja bo depresija in starost, rdeča nit pa bodo korenine depresije (ODNOS DO duh-a). Starost je tako gledano najvišja v srednjih leti, saj vemo da razumskost na obeh skrajnostih ni pred igro sproščenostjo. Pa vendar, se kronološka starost še vedno zelo sooča z dvomi ali vernosti do razumskega mišljenja. Ali je 5 čutil utvara? (drugi glasovi) Ali je 5 čutil odblesk duhovnega dogajanja v nas, zrcaljenje gonilne sile v odsevu? Prasila duh resnične duhovne sile. Misel da materija kot taka ne obstaja! Duhovna stvarnost! Ni dokaza da ga njegovih 5 čutil ne vara! Posledica je da smo popolnoma odpovedali na vseh področjih! Vrtimo se v krogu ne znamo stopiti ne ven ne noter! Prevzetnost našega omejenega in zato kratkovidnega razumskega mišljenja! Manj obremenjeni, misli in ideje ki se jih zaveda prihajajo vedno od drugod! Sami o sebi še sploh nič ne vemo, samo domnevamo, da je v nas, na nas ali pri nas nekaj tako ali drugače, da poteka nekaj kar se nas tiče tako ali drugače in da karkoli v našem življenju povzročajo takšni ali drugačni zakoni! Jung v Fenomenologiji duha v pravljicah (str. 6 ) pravi: Beseda duh se uporablja v širokem obsegu, v bistvu gre za princip, ki stoji nasproti materiji in nematerialnemu in lahko pomeni tudi Boga. Širše gledanje je da je duh višji princip aktivnosti duša pa nižji, medtem ko so alkimisti mislili o duhu da je vez med dušo in telesom. Ali pa da sta duh in duša isto in da se samovoljno lahko ločujeta. Martin Kojc v duhu depresije po predlogi njegove nove knjige Prebujajoči se človek: Kojca, ki je zame prišel najbližje resnici o dobrem. Njegova izpoved kliče duhovne sile v posamezniku.
In v knjigi Martina Kojca Prebujajoči se človek imamo priložnost spoznati zakaj vijugati med štirimi poslednjimi rečmi. Zakaj vijugati? Ker o stvareh o katerih ne vemo ničesar je zelo naivno sebe imeti za mojstra. In prav materialni prevzetni pristop oziroma razumski način iskanja resnice gresta v to smer. Depresija na eni ravni govori o bremenu, ki ga človek nosi in o njem ne ve veliko. Kljub temu, da mu ne pripisuje izjemne vrednosti je vendarle del njegove zgodovine. To pa je dovolj, da ga nosi s seboj vsaj dokler ne bo našel primernega prostora, da ga odloži. Vendar tega seveda ni, tako da se človek začne spraševati ali je to res vredno nositi ali ne. Razen da ga razmišljanja o tem zelo utrudijo ne ve kaj več kot prej. Kaj pa je tisto kar se je nabralo, lahko rečemo da starost kot taka. Vendar starost se nam kaže v drugi obliki, to je nepretočnost. Ne glede kako živimo se izkaže, da potrebujemo navdih, duha to je stik z nečim ali pretočnost. Kdaj je človeku dano, da doživi to pretočnost ne da bi se posebej trudil. Vendar se pogosto človek ne zmeni za to in se raje usmeri v materialni svet kot da so njegove misli ki so ga udejanjile. Tako, da ko se človek enkrat želi poglobljeno usesti sam s seboj pride do čudne situacije ko se z svojimi mislimi začne vrteti v krogu. Temu, da se usede človek sam s seboj ni mišljeno dobesedno. To se zgodi tako, da se nekaj spremeni in praznina stopi pred nas. Vendar če želimo razumeti namen depresije, ki je povezan s podzemljem, temo, moramo to vzeti kot normalen proces glede na izgubljeno stanje stika z navdihom duhom. Dogaja se da gre človek proti svetlobi le da je ovit v temo. V bistvu se moramo dotakniti naših korenin. To pa pomeni, da se mora iti na pot opremljen z odpuščanjem. Vendar ne mislim tukaj, da se mora kaj posebej analizirati. Gre za razumevanje, da so korenine povezane tudi z ljudmi iz tvojega okolja, ki morda niso tvoji krvni sorodniki. In na to se v prvi meri nanaša odpuščanje. Saj mi nezavedno živimo zelo ozko družinsko. Ko pa kasneje to ne zdrži se nam podre svet. In prav v tem je čar Martina Kojca. Začneš ga razumeti v trenutku, ko se lahko toliko odpreš, da začutiš nad- družinsko vez. In na to lahko navežemo njegovo teorijo o 5 čutilih. Ti nas namreč prepričujejo, da imamo družino samo po krvi. Morda bi materialno vsak gledal kot snoven svet, vendar kaj je za posameznika materialen snoven svet, če ne njegova primarna družina. In prav zaprtost v ta kalup dela pritisk na naših 5 čutil. Seveda govorimo o projekcijah krvne družine na snoven svet. Tako je na koncu vprašanje kdo je tvoj oče? In če se ob tem vprašanju lahko sprostimo potem smo na poti, ki ji pravimo duhovna pot. Ker jasno je, da ko bomo umrli bomo del nečesa večjega in vprašanje je zakaj se mora človek tega učiti ko živi na zemlji? Odgovor morda ni enoznačen, lahko si mislimo da nekaj v nas potrebuje formo, seveda jo bo tako ali tako imel ob smrti. Vendar nekaj pa zagotovo ne dobi tako samoumevno to pa je pestrost povezanosti. Seveda povezanost ni mišljena v smislu družabnih omrežij. Gre za povezanost preko duhovnega omrežja. Ali si šel kdaj v kakšno novo skupino, ki ti ne nudi občutka kot da si doma?
Učenje na zemlji je morda zavajajoče, ker mi vedno gledamo da gremo naprej če je izhodišče rojstvo. Ta občutek da stalno rastemo nas sooča z dilemo staranja. Recimo če se človek ne bi toliko opiral na rast takšno ali drugačno bi lahko rast imel za ločen in neodvisen proces od njegove volje. Takrat pa se bi šele videlo ali se nas nekaj iz prihodnosti dotika in nas nosi nazaj v preteklost, ki pa to v bistvu niti ni. Tako da vidimo da ta proces logičnega razumskega življenja od rojstva do smrti z pametjo ki smo si jo pridobili ne pelje drugam kot v depresijo. Oris paralelnega sveta ali kot ga imenuje Kojc zrcaljenje, kje je tvoj notranji otrok, svetloba? In od tu tudi misel da materija ne obstaja. Vendar nazaj in naprej je potrebno še posebej natančno preučiti, kako se to pri posamezniku manifestira. Nekdo bo za nazaj imel osebo, ki jo je izgubil in ne zaupanja ki mu ga oseba daje. Osnoven problem je da človek doživlja izgubo kot nekaj kar je odšlo nazaj mi pa moramo sami naprej. Vendar če gledamo naravno polje kako se gre proti koncu naprej so neke stvari, osebe odšle predčasno naprej. Razrešimo pa lahko to tako da hkrati še svoje duhovne antene naravnamo na nasprotno stran torej nazaj in se preizkusimo v zaupanju, ki nam ga je oseba ali dogodek pustil. Običajno pa je problem ker se oseba ki je odšla ali dogodek ki nas je prizadel ohranja v zamrznjeni sliki. Morda je končno problem le še kako naravnati antene na duhovno v nas, da tisto nazaj pomeni končno, da misli in ideje ki se jih zavedamo prihajajo od drugod. Hkrati bo tukaj lahko problem ker nam bo nagajala prevzetnost našega omejenega in zato kratkovidnega razumskega mišljenja. Vaja: 1. korenine, nad-družina 2. odpuščanje, da gre nekaj naprej in nekaj nazaj 3. duhovni nahrbtnik, damo v hrambo ponižne razrešitve 4. imaginacija točke v prostoru, gonilna sila v nas Točka v prostoru je primer raziskovanja nečesa kar ni povezano z našimi 5 čutili. Če sledimo Kojcu, ki pravi da z materialnim vidimo odsev našega duhovnega dogajanja. In da raziskovanje tega pomeni poskus najti gonilne sile, ki pa so pri tem samo odsev dejanskih. S tem raziskujemo čisti nič, nekaj nestvarnega in samo navideznega. Tako pa če se želimo vrniti nazaj se moramo podati prav po poti niča, nestvarnega in navideznega. In točka v prostoru je kot most, ki zajema te komponente da nas pripeljejo do duhovne stvarnosti. Pomembno je vedeti da materialnemu nihče ne oporeka njegovih lastnosti. Vendar ko gledamo človeka v stiski, bolezni, starosti vidimo, da se človek obrača drugam kot pa materialnemu. Torej človek živi navidezno resničnost skozi materialno življenje. In pomembno tu je da se lahko človek opre na sile, ki mu denejo dobro, resnično dobro.