Bromazepam je namenjen za kratkotrajno simptomatsko zdravljenje:

POVZETEK TEMELJNIH ZNAČILNOSTI ZDRAVILA 1. IME ZDRAVILA Lekotam 1,5 mg tablete Lekotam 3 mg tablete Lekotam 6 mg tablete 2. KAKOVOSTNA IN KOLIČINSKA SESTAVA INN: BROMAZEPAMUM 1 tableta vsebuje 1,5 mg bromazepama. 1 tableta vsebuje 3 mg bromazepama. 1 tableta vsebuje 6 mg bromazepama. Pomožne snovi so navedene v poglavju 6.1. 3. FARMACEVTSKA OBLIKA tablete 1,5 mg okrogle, bikonveksne tablete, svetlo oranžne barve 3 mg okrogle, bikonveksne tablete, svetlo zelene barve 6 mg okrogle, bikonveksne tablete, limonino rumene barve 4. KLINIČNI PODATKI 4.1. Terapevtske indikacije Bromazepam je namenjen za kratkotrajno simptomatsko zdravljenje: čustvenih motenj, živčne napetosti in anksioznosti, anksioznih disforij, nevrotičnih motenj, vznemirjenosti in motenj spanja, somatoformnih motenj, psihogenega glavobola, psihogenih dermatoz, astme, razjed želodca in dvanajstnika in ulceroznega kolitisa, psihogenih reakcij, ki spremljajo odvisnost od alkohola. 4.2. Odmerjanje in način uporabe Odmerek bromazepama moramo prilagoditi vsakemu bolniku posebej glede na temeljno bolezen in simptomatiko. Zdravljenje praviloma začnemo z manjšimi odmerki in jih nato postopno zvečujemo do optimalnega učinka. S tem se izognemo čezmernemu sedativnemu učinku oziroma poslabšanju bolnikovih mentalnih in motoričnih sposobnosti. Po enem tednu simptomatskega zdravljenja anksioznosti je treba preveriti bolnikovo stanje in

potrebo po nadaljnjem zdravljenju oziroma prilagoditvi odmerka zdravila. Izogibati se moramo nekontroliranemu ponavljajočemu predpisovanju zdravila. Običajni odmerek bromazepama za odrasle, ki se zdravijo ambulantno, je 1,5 do 3 mg do trikrat na dan. V hudih primerih so pri večini hospitaliziranih bolnikov učinkoviti odmerki 6 do 12 mg dvakrat do trikrat na dan. Posebno previdno moramo prilagoditi odmerek starejšim in oslabelim. Takšne bolnike začnemo zdraviti z majhnimi ločenimi odmerki zdravila; začetni dnevni odmerek ne sme biti večji od 3 mg. Pozneje lahko - skladno z bolnikovim odzivom - odmerek previdno prilagodimo. Bromazepam je praviloma namenjen le za kratkotrajno zdravljenje. V primerih, ko je bolnik iz kakršnegakoli vzroka prejemal zdravilo v večjih odmerkih daljši čas, lahko nenadno prenehanje zdravljenja (tako kot pri drugih benzodiazepinih) izzove abstinenčne znake. Zdravljenja zato ne smemo ustaviti naenkrat, temveč moramo odmerke postopoma zmanjševati. Zdravljenje naj običajno ne traja dlje kot 8 do 12 tednov, vključen je tudi čas postopnega zmanjševanja odmerkov. Bolnike z zmanjšanim delovanjem ledvic in jeter začnemo zdraviti z zelo majhnimi odmerki. Odmerke lahko zvečamo, vendar le ustrezno stopnji okvare teh organov. 4.3. Kontraindikacije Uporaba zdravila je kontraindicirana pri bolnikih z akutnim glavkomom ozkega zakotja, pri bolnikih z miastenijo gravis in tistih, ki so preobčutljivi na bromazepam, preostale sestavine zdravila ali druge benzodiazepine. Druga bolezenska stanja, pri katerih ne smemo dajati bromazepama, so: akutna zastrupitev z etanolom ali zdravili, ki delujejo zaviralno na osrednje živčevje, apneja v spanju, huda respiracijska insuficienca in huda jetrna insuficienca. 4.4. Posebna opozorila in previdnostni ukrepi Zaradi pomanjkanja kliničnih podatkov ne priporočamo uporabe zdravila pri otrocih. Bromazepam, tako kot druge benzodiazepine, uporabljamo posebej previdno pri starejših in oslabelih bolnikih in ljudeh s poškodbami možganov ali njihovimi organskimi okvarami. Ker so takšni bolniki bolj občutljivi, lahko že majhni odmerki bromazepama čezmerno zmanjšajo delovanje osrednjega živčevja. Večina zaužitega bromazepama se presnovi v jetrih. Pri hudi jetrni okvari se zato izogibamo uporabi zdravila. Zelo previdno ga dajemo bolnikom s hudo ledvično insuficienco. Priporočljivi so manjši odmerki in občasne laboratorijske preiskave.

Dolgotrajno jemanje bromazepama in tudi drugih benzodiazepinov lahko povzroči zasvojenost. Zaradi tega se izogibamo uporabi zdravila pri bolnikih, ki so nagnjeni k zasvojenosti z alkoholom, mamili ali zdravili. Bromazepama ne priporočamo kot samostojno zdravljenje pri depresivnih in psihotičnih bolnikih. Bromazepam dajemo previdno bolnikom z depresijami ali psihozami, ki se zdravijo z drugimi zdravili. Bolnika moramo opozoriti, da med zdravljenjem z bromazepamom ne sme uživati alkoholnih pijač in jemati zdravil, ki delujejo zaviralno na osrednje živčevje. Pri dolgotrajnem jemanju (če je le možno se mu izognemo) priporočamo kontrolo krvne slike in jetrnega delovanja. Posebna opozorila o pomožnih snoveh Lekotam 1,5 mg tablete vsebujejo barvilo E110 (oranžno FCF), ki lahko povzroči alergijski tip reakcij, vključno z astmo. Alergijske reakcije so pogostejše pri ljudeh, ki so preobčutljivi za acetilsalicilno kislino. 4.5. Medsebojno delovanje z drugimi zdravili in druge oblike interakcij Bromazepam zveča učinke etanola in zdravil, ki delujejo zaviralno na osrednje živčevje, npr. nevroleptikov (fenotiazini, tioksanteni, butirofenoni), opiatnih analgetikov, barbituratnih in nebarbituratnih hipnotikov, antihistaminikov, splošnih inhalacijskih anestetikov in antikonvulzivov. Nekatera zdravila, npr. triciklični antidepresivi, zaviralci monoaminske oksidaze, makrolidni antibiotiki, cimetidin, propranolol, lahko zvečajo učinke bromazepama, ker zmanjšujejo njegovo presnovo in očistek. Če bromazepam kombiniramo s katerim od omenjenih zdravil ali drugimi zdravili, ki učinkujejo na osrednje živčevje, moramo upoštevati možnost aditivnih oziroma sinergijskih učinkov. Na to možnost moramo opozoriti tudi bolnika. Med zdravljenjem z bromazepamom bolniki ne smejo piti alkoholnih pijač. 4.6. Uporaba med nosečnostjo in dojenjem Varnost uporabe med nosečnostjo ni potrjena. Nekatere starejše raziskave povezujejo uporabo benzodiazepinov med nosečnostjo z določenimi prirojenimi malformacijami. Novejše raziskave teh ugotovitev ne potrjujejo. Uporaba benzodiazepinov pred porodom lahko povzroči hipotonijo, depresijo dihanja in odtegnitveni sindrom pri novorojenčku. Uporaba je zato indicirana samo v nujnih primerih, če pričakovana korist opravičuje tveganje. Bromazepam in njegovi presnovki se verjetno izločajo v materino mleko; med zdravljenjem naj matere ne dojijo.

4.7. Vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji Zdravilo lahko pri posameznikih, zlasti če sočasno uživajo alkoholne pijače, bistveno zmanjša psihofizično sposobnost upravljanja vozil in strojev ali opravljanja drugih nevarnih del. Zdravnik in farmacevt morata na to opozoriti bolnika, če ta med zdravljenjem vozi motorna vozila ali upravlja stroje. 4.8. Neželeni učinki Pri občutljivih bolnikih se lahko zlasti med zdravljenjem z velikimi odmerki pojavijo rahla utrujenost, omotičnost in vrtoglavica. Neželenim učinkom se je moč izogniti s prilagajanjem odmerka. Pri dolgotrajnem zdravljenju z velikimi odmerki se lahko, tako kot pri drugih benzodiazepinih pojavi odvisnost. Nenadna ustavitev dolgotrajnega zdravljenja z velikimi odmerki bromazepama, tako kot tudi drugih benzodiazepinov, lahko povzroči odtegnitveni sindrom. Pri otrocih in zlasti pri starejših bolnikih lahko benzodiazepini izzovejo paradoksne reakcije z znaki vznemirjenosti in halucinacijami. Drugi, manj pogosti neželeni učinki so še: mišična oslabelost, glavobol, zmedenost, ataksija, motnje spanja, vedenjske motnje, zmanjšana zbranost, dizartrija, pozabljivost, motnje spomina (anterogradna amnezija) Zelo redko se lahko pojavijo motnje menstruacijskega ciklusa, spremembe libida, ginekomastija in preobčutljivostne reakcije. Pri dolgotrajnem zdravljenju z velikimi odmerki se lahko pojavi rebaund fenomen ali se razvije toleranca tako kot pri drugih benzodiazepinih. Izjemoma lahko pride do paradoksnih reakcij, tako kot pri vseh benzodiazepinih. Če se pojavijo agitacija, povečana mišična spastičnost, motnje spanja ali halucinacije, je treba zdravljenje prekiniti. 4.9. Preveliko odmerjanje Preveliki odmerki lahko povzročijo predvsem motnje zavesti, hipotenzijo, hiporefleksijo in plitvo dihanje, v hujših primerih tudi komo in zastoj dihanja. Če je bolnik zaužil preveliko količino zdravila naenkrat, je indicirano izpiranje želodca, adsorpcija z aktivnim ogljem in skrben nadzor osnovnih življenjskih funkcij. Protistrup je flumazenil, specifični antagonist benzodiazepinskih receptorjev. Upoštevati moramo, da je njegov učinek krajši kot učinek bromazepama. Pri zasvojenih bolnikih lahko flumazenil izzove abstinenčno krizo. Uporabi flumazenila se izogibamo pri epileptikih, pri katerih lahko sproži napad konvulzij. Pri namernem zaužitju prevelike količine zdravila (samomorilski nameni), moramo upoštevati veliko verjetnost, da je tak človek poleg bromazepama vzel tudi druga zdravila.

5. FARMAKOLOŠKE LASTNOSTI Farmakoterapevtska skupina anksiolitik ATC razvrstitev: N05B 5.1. Farmakodinamične lastnosti Mehanizem delovanja benzodiazepinov pri ljudeh ni popolnoma pojasnjen. Najbolj verjetna hipoteza je, da benzodiazepini vplivajo na živčni prenos, ki ga posreduje gamaaminomaslena kislina (GABA). GABA je najpomembnejši inhibicijski živčni prenašalec v osrednjem živčevju. Benzodiazepini učinkujejo prek specifičnih receptorjev, ki z receptorji GABA tvorijo anatomsko in funkcionalno enoto. Ugotovili so obstoj dveh vrst receptorjev GABA: A in B. Sedativni, hipnotični, anksiolitični in antikonvulzijski učinki benzodiazepinov so posledica vezave na receptor GABA A. Vezava benzodiazepina na receptorsko mesto povzroči zvečanje afinitete receptorja za GABA. Ko se GABA veže na svoj receptor, se odpre kanal za kloridne ione. Posledica je hiperpolarizacija nevrona in s tem zmanjšana vzdražnost. Domnevamo, da obstaja endogeni proteinski ligand, ki uravnava anksioznost z namenom preživetja organizma. Endogeni ligand naj bi deloval kot naravni zaviralec regulacijskega mesta na receptorju GABA A, kamor se vežejo tudi benzodiazepini. Vezava endogenega liganda naj bi zmanjšala afiniteto, vezava benzodiazepina pa zvečala afiniteto za GABA. Z zvečano aktivnostjo GABA v osrednjem živčevju je možno pojasniti večino farmakoloških učinkov benzodiazepinov. Zvečana presinaptična inhibicija na ravni hrbtenjače naj bi bila vzrok za relaksacijo skeletnih mišic. Zvečana aktivnost GABA v limbnem sistemu in retikularnem sestavu pa naj bi bila vzrok antikonvulzijskega delovanja benzodiazepinov. 5.2. Farmakokinetične lastnosti Po zaužitju se bromazepam iz prebavil absorbira hitro in dobro. Plazemska koncentracija je največja 1 do 4 ure po zaužitju zdravila. Biološka uporabnost bromazepama je 84-odstotna. Bromazepam naj bi bil terapevtsko učinkovit pri koncentraciji 0,08 do 0,2 µg/ml. Njegove serumske koncentracije so značilno večje pri starejših kot pri mlajših ljudeh. Toksični učinki se pojavijo pri plazemski koncentraciji 0,3 do 0,4 µg/ml; koma in smrt nastopita pri koncentraciji, večji od 1 do 2 µg/ml. Večina bromazepama v plazmi je vezanega na beljakovine. Navidezni porazdelitveni volumen je 67 l. Navidezni porazdelitveni volumen se s starostjo zmanjša, delež prostega bromazepama v plazmi pa zveča. Bromazepam se presnavlja v jetrih; le 2 do 3 % se ga izloči v nespremenjeni obliki s sečem. 58 do 77 % peroralnega odmerka se v jetrih hidroksilira in nato

konjugira z glukuronsko kislino. Konjugirani presnovki niso farmakološko aktivni. Po podatkih literature je biološka razpolovna doba 8 do 32 ur. Po enkratnem odmerku 12 mg bromazepama se 57 do 77 % bromazepama in njegovih konjugiranih presnovkov izloči v 72 urah. 2 do 6 % zaužitega bromazepama se izloči z blatom. 5.3. Predklinični podatki o varnosti Raziskave akutne toksičnosti na laboratorijskih živalih kažejo na sorazmerno majhno toksičnost bromazepama. LD 50 vrednosti po različnih načinih uporabe, ki jih navaja literatura, so: pri podganah 1950 mg/kg p.o., 1660 mg/kg i.p., 8800 mg/kg s.c.; pri miših 879 mg/kg p.o., 200 mg/kg i.p., 6870 mg/kg s.c.; pri kuncih 1690 mg/kg p.o. 6. FARMACEVTSKI PODATKI 6.1. Seznam pomožnih snovi 1,5 mg tablete: brezvodni koloidni silicijev dioksid, kalijev polakrilin, mikrokristalna celuloza, barvilo E 110 (oranžno FCF), monohidrat laktoze, magnezijev stearat 3 mg tablete: brezvodni koloidni silicijev dioksid, kalijev polakrilin, mikrokristalna celuloza, barvilo E132 (indigotin modro), barvilo E104 (kinolinsko rumeno), monohidrat laktoze, magnezijev stearat 6 mg tablete: brezvodni koloidni silicijev dioksid, kalijev polakrilin, mikrokristalna celuloza, lak kinolin rumeni E104, monohidrat laktoze, magnezijev stearat 6.2. Inkompatibilnosti Ni inkompatibilnosti. 6.3. Rok uporabnosti 5 let Zdravila se ne sme uporabljati po datumu izteka roka uporabnosti. 6.4. Posebna navodila za shranjevanje Zdravilo se shranjuje nedosegljivo otrokom. Zdravilo se shranjuje pri temperaturi do 25ºC, zaščiteno pred svetlobo. Zdravilo se shranjuje v originalni ovojnini.

6.5. Vrsta ovojnine in vsebina Lekotam 1,5 mg tablete: pretisni omot (Alu folija in PVC folija), škatlica s 30 tabletami (3 x 10) po 1,5 mg bromazepama Lekotam 3 mg tablete: pretisni omot (Alu folija in PVC folija), škatlica s 30 tabletami (3 x 10) po 3 mg bromazepama Lekotam 6 mg tablete: pretisni omot (Alu folija in PVC folija), škatlica z 20 tabletami (2 x 10) po 6 mg bromazepama pretisni omot (Alu folija in PVC folija), škatlica s 100 tabletami (10 x 10) po 6 mg bromazepama 6.6. Navodila za pripravo in ravnanje z zdravilom Ni posebnih navodil. 7. IMETNIK DOVOLJENJA ZA PROMET Lek farmacevtska družba d.d., Verovškova 57, Ljubljana, Slovenija 8. ŠTEVILKA DOVOLJENJA ZA PROMET 9. DATUM DOVOLENJA ZA PROMET 10. DATUM ZADNJE REVIZIJE BESEDILA 25.04.2003