Računalništvo in informatika (vaje)

EKONOMSKA GIMNAZIJA Komenskega 4, Kranj 04-20 10 600 SREDNJA POKLICNA IN STROKOVNA ŠOLA C. Staneta Žagarja 33, Kranj 04-20 10 620 Računalništvo in informatika (vaje) Pripravila: Tomo Grahek, Marjeta Barbo Grahek Kranj, marec 2006

Kazalo vsebine 1. Okolje Windows... 1 1.1. Delovna površina... 1 1.2. Programsko okno... 2 1.3. Upravljanje oken... 4 1.3.1. Premikanje oken... 4 1.3.2. Spreminjanje velikosti oken... 5 1.4. Izhod iz programa Windows... 5 2. Delo s programi v okolju Windows... 6 2.1. Zagon programa... 6 2.1.1. Zagon programa preko Start menija... 6 2.1.2. Zagon programa preko Ikone... 7 2.2. Delo z več okni... 7 2.2.1. Preklapljanje med okni... 8 3. Upravljanje z diskom in datotekami... 8 3.1. Pogon - drive... 10 3.2. Mape... 10 3.3. Datoteka... 11 3.4. Raziskovalec... 11 3.4.1. Uporaba Orodne vrstice... 12 3.4.2. Pogledi vsebin map... 12 3.5. Delo z mapami... 14 3.5.1. Izdelava novih map... 14 3.5.2. Preimenovanje map... 14 3.5.3. Premikanje/kopiranje map... 14 3.5.4. Brisanje map... 15 3.6. Delo z datotekami... 15 3.6.1. Premikanje in kopiranje datotek... 15 3.6.2. Preimenovanje datotek... 15 3.6.3. Brisanje datotek... 16 3.6.4. Nadzorna plošča... 16 4. Osnove Word-a... 17 4.1. Kaj vse obsega program Word... 17 4.1.1. Kazalec za vnos besedila in miškin kazalec... 17 4.1.2. Vnos besedila... 17 4.1.3. Odstavki... 17 4.1.4. Slog... 17 4.1.5. Predloge... 18 4.1.6. Tipki Delete in Backspace... 18 4.1.7. Tipka Tab... 18 4.2. Pričetek dela... 18 4.2.1. Zagon programa: Word... 18 4.2.2. Izhod iz programa Word... 19 4.3. Programsko okno in okno dokumenta... 20 4.3.1. Prilagajanje programskega okna... 20 4.3.2. Priprava podlage... 21 4.3.3. Pisanje besedila... 22 4.3.4. Brisanje napačno vpisanega znaka... 22 4.3.5. Nov odstavek... 22

4.4. Premikanje po besedilu in izbiranje besedila... 23 4.4.1. Premikanje po besedilu... 23 4.4.2. Izbiranje besedila... 24 5. Oblikovanje dokumenta... 25 5.1. Oblikovanje pisave... 25 5.2. Oblikovanje odstavka... 27 5.2.1. Poravnave... 27 5.2.2. Širina odstavka... 28 5.2.3. Razmik med vrsticami in odstavki... 28 5.2.4. Zamenjava velikih in malih črk... 28 5.3. Označevanje in oštevilčevanje vrstic... 29 5.3.1. Spreminjanje oznak vrstic... 29 5.3.2. Oštevilčevanje vrstic... 30 5.4. Obrobe in senčenje... 31 5.5. Tabulatorji... 32 5.6. Označevanje in oštevilčevanje... 33 6. Shranjevanje, odpiranje in tiskanje dokumenta... 34 6.1. Shranjevanje besedila... 34 6.2. Ogled strani pred tiskanjem... 35 6.3. Tiskanje besedila... 35 6.4. Konec dela... 36 6.5. Odpiranje datoteke... 37 7. Premikanje in kopiranje besedila... 38 8. Vstavljanje... 39 8.1. Prelomi vrstice, odstavka, strani in odseka... 39 8.2. Vstavljanje simbolov... 40 8.3. Polje datum in čas... 40 8.4. Številke strani... 41 8.5. Slike v dokumentu... 42 8.5.1. Odstranitev slike v dokumentu... 43 8.5.2. Vključevanje slike iz vmesnega pomnilnika - odložišča... 43 8.5.3. Določanje velikosti slike... 43 8.5.4. Oblikovanje slike... 43 9. Ukazi v menuju Pogled... 45 9.1. Načini pogleda na dokument... 45 9.1.1. Vrste pogledov... 45 9.1.2. Zoom povečava... 46 9.2. Glava in noge... 47 9.2.1. Oblikovanje glave in noge... 47 10. Hitro premikanje in brskanje po dokumentu... 48 10.1. Uporaba drsnikov... 48 10.2. Uporaba tipkovnice... 48 10.2.1. Ukaz Pojdi na... 48 11. Tabele... 49 11.1. Vstavljanje tabele... 49 11.1.1. Označevanje in oblikovanje tabele... 50 11.1.2. Urejanje tabele... 51 12. Uporaba predloge in slogov... 52 12.1. Predloge... 52 12.2. Oblikovanje sloga... 53

1. Okolje Windows 1.1. Delovna površina Okolje Windows se ob vklopu računalnika samodejno naloži. Na zaslonu, ki predstavlja namizje okolja Windows, opazimo poleg ozadja in vrstice za preklapljanje še ikone za zagon programov. Nekatere ikone so standardizirane in se na delovno površino postavijo same. Ikone programov kot so Word for Windows,..., moramo na delovno površino postaviti sami. Ikona lahko predstavlja program, dokument ali druge elemente. Namizje predstavlja glavno mapo, ki vsebuje druge mape ali ikone. Ikone Taskbar (opravilna vrstica) Ikone Ikona predstavlja element in njegove lastnosti. Podatki, s katerimi je določen pomen ikone, predstavljajo torej program, dokument ali nek drug element. Mape Mapa je zbirka objektov. V mape shranjujemo datoteke ali tudi druge mape in si zgradimo drevesno strukturo map in datotek. Stran 1

Skupni elementi Na namizju se nahajajo najpomembnejše ikone Moj računalnik Moji dokumenti Omrežna soseščina Koš predstavlja mapo, katera nam prikaže vse shranjene podatke na računalniku, vključno z programi dokumenti in drugimi podatkovnimi datotekami. mapa je namenjena za shranjevanje naših dokumentov. Seveda pa si lahko poleg navedene mape pripravimo tudi svoje mape. predstavlja vsa omrežna sredstva kot so programi, tiskalniki in podatkovne datoteke. je začasno skladišče za hranjenje izbrisanih datotek. Pomotoma izbrisane datoteke najdemo v košu. Opravilna vrstica Vrstica za preklapljanje med programi se na zaslonu nahaja na spodnjem delu delovne površine. Na levi strani se nahaja gumb Start, ki je namenjen zagonu programov. Na desni strani vrstice se nahaja obvestilno polje, kjer se nahajajo različni indikatorji. V prostoru na sredini opravilne vrstice so gumbi za prehod med odprtimi programi. Vsak program, ki ga poženemo, si v vrstici za preklapljanje namesti svoj gumb. Velikost gumbov je prilagojena glede na število odprtih programov. Gumb programa, ki je trenutno aktiven, je osvetljen. Aktiven je lahko samo en program. Če želimo aktivirati drug program, ki trenutno deluje v ozadju, lahko to naredimo z izbiro drugega gumba v opravilni vrstici. 1.2. Programsko okno Okno je področje na namizju, ki je namenjeno nalogam. Ločimo programska, delovna in pogovorna okna. Stran 2

Kontrolni Menu Gumb Pomanša Gumb Povečaj Gumb Zapri Naslovna vrstica Meni vrstica Orodna vrstica Rob okna Statusna vrstica Gumb oz. področje Kontrolni meni Naslovna vrstica Gumb Pomanjšaj Gumb Povečaj/Obnovi Gumb zapri Menu vrstica Orodna vrstica Vrstica stanja Opis Prikaže se kontrolni menu Naslovna vrstica predstavlja ime mape ali programa, v navedenem oknu. Gumb pomanjšaj pomanjša okno v opravilno vrstico, vendar pusti okno ali program da teče v ozadju. Gumb povečaj poveča mapo ali program preko celotnega namizja. Če je okno že povečano, se gumb spremeni v gumb Obnovi, ki obnovi okno na prejšnjo velikost. Gumb Zapri zapre okno ali program V menu vrstici je prikazan seznam menu ukazov, ki so na voljo v oknu ali programu. Orodna vrstica vsebuje ikone, ki predstavljajo bližnjice do skupnih ukazov. Vrstica stanja prikazuje informacije o izvajanem ukazu ali o izbranem menu ukazu. Izberi Pogled; Vrstica stanja za Stran 3

prikaz statusne vrstice. Delo s programskimi okni V nekaterih programskih oknih opazimo tudi nekoliko spremenjen izgled, vendar vedno obstajajo skupni elementi. Število odprtih oken na zaslonu je povezano z vrsto in načinom vašega dela. Programi, ki jih uporabljamo, se nahajajo vsak v svojem oknu. Delovna površina v določenih programih predstavlja še eno samostojno okno. Takšno okno imenujemo delovno okno. Velikost okna lahko določamo sami. Meni Meni ukazi v Windows se nahajajo v zgornji vrstici, dostop do ukazov je preko padajočih menijev. Nekateri menu ukazi nas vodijo do pogovornih oken ali z različnimi možnostmi. Orodna vrstica in bližnjica omogočata hitrejši in lažji dostop do pogosto uporabljanih ukazov. Meni ukaz, ki trenutno ni dostopen se izpiše v sivi barvi. Bližnjice preko tipkovnice se izpišejo na desni strani menu ukaza. Meni ukaz, ki se konča z tremi pikicami ( ) pomeni, da za tem ukazom sledijo dodatne možnosti. Hitri meniji Windows omogoča uporabo hitrih menijev, uporabnik lahko izbira ukaze iz menija na izbiro. 1. {DesniKlik} na izbranem objektu. 2. Izberemo želeni ukaz. 1.3. Upravljanje oken Program Windows nam omogoča delo z več okni hkrati. V takem primeru se zgodi, da se okna medsebojno prekrivajo. Okno je lahko tudi premajhno za prikaz želenih podatkov ali pa se ne nahaja na ustreznem mestu. Vsako okno lahko premaknemo ali mu spremenimo velikost okna. 1.3.1. Premikanje oken Stran 4

Z miško lahko premaknemo okno na katerokoli lokacijo na zaslonu tako, da ga zagrabimo za naslovno vrstico in vlečemo na želeno mesto. Okna ne moremo premakniti izven Namizja. 1.3.2. Spreminjanje velikosti oken Velikost oken nastavljamo za vsako okno posebej in sicer tako, da z miško premikamo robove okna.. Okna lahko premikamo oz. spreminjamo velikost samo če okna niso maksimalna. 1.4. Izhod iz programa Windows Pred samim izklopom računalnika moramo računalnik pripraviti na izklop. To imenujemo zaustavitev sistema ali priprava na izklop. Priprava na izklop shrani vse nedokončane operacije na trdi disk in hkrati pripravi vse za naslednji zagon računalnika. Izklop računalnika: 1. Menu Start 2. Izberi Izklopi računalnik 3. Izberi Izklopi Če je med operacijo priprave na izklop odprt še kakšen program, Windows pozove uporabnika k shranjevanju in sam zapre program. Stran 5

2. Delo s programi v okolju Windows V okolju Windows ločimo več vrst programov. Delimo jih na programe, ki so bili narejeni za grafično okolje Windows in programe pisane za okolje MS DOS. Nekatere programe pisane za MS DOS uporabljamo preko celega zaslona, druge pa v oknu okolja Windows. Okolje Windows je posebej prilagojeno delu z več programi večopravilnost, saj je preklapljanje med njimi zelo enostavno in omogoča izvajanje preprostega postopka za prenos podatkov. 2.1. Zagon programa Program lahko poženemo preko: menuja Start ali ustrezne Ikone 2.1.1. Zagon programa preko Start menija Najenostavneje je program izbrati v startnem meniju. Meniji ki imajo na desni strani ukaza puščico v desno se odpirajo samostojno, brez klika na posamezen ukaz. Stran 6

2.1.2. Zagon programa preko Ikone 1. Poiščemo ikono programa, ki se lahko nahaja na namizju ali v mapi. 2. {DesniKlik} na ikoni, prikaže se meni na zahtevo izberemo ukaz Odpri ali pa izvedemo na ikoni dvojni klik. 2.2. Delo z več okni Program Windows omogoča delo z več okni, kar pomeni, da imamo hkrati lahko odprtih več oken, med katerimi preklapljamo na razne načine. Delamo lahko samo z enim aktivnim oknom. Stran 7

Aktivno okno Opravilna vrstica prikazuje katero okno je odprto in katero je aktivno. Aktivno okno ima naslovno vrstico modro obarvano. 2.2.1. Preklapljanje med okni Med okni preklapljamo s pomočjo miške ali tipkovnice: {Klik} na kateremkoli delu vidnega polja okna. {Klik} na gumb v opravilni vrstici Držimo tipko {ALT} in pritiskamo na tipko {TAB}. Ko se na zaslonu prikaže želena ikona okna spustimo tipko {ALT}. 3. Upravljanje z diskom in datotekami Podatki na računalniku so shranjeni na disku v obliki datoteke. Vsaka datoteka na disku je določena z imenom datoteke,celoten zapis podatka pa določimo z naslednjimi elementi: Pogon (drive) disk, disketa, izmenljivi diski Mapa (folder) Datoteka (filename) Stran 8

Pogoni Mape Datoteke Stran 9

3.1. Pogon - drive Vsak pogon je predstavljen z ikono. Ikona Opis Ikona predstavlja disketni pogon 3,5". Ikona predstavlja trdi disk. Ikona predstavlja CD/DVD pogon. Ikona predstavlja pogon v skupni rabi. Ikona predstavlja izmenljivi disk, USB ključ. 3.2. Mape Mapa je prostor, ki vsebuje datoteke ali mape. Ikona Opis Ikona predstavlja mapo (Mapa). Ta ikona predstavlja mapo v skupni rabi. Mapa v skupni rabi je dostopna tudi drugim uporabnikom v omrežju. Stran 10

3.3. Datoteka Podatke shranimo na trdi disk računalnika v obliki, ki ji rečemo datoteka z dodeljenim imenom. Pri imenovanju datotek moramo upoštevati naslednja pravila: Ime datoteke je sestavljeno najmanj iz enega znaka in največ 255 znakov V imenu datotek lahko uporabimo presledek Ime datoteke ne sme vsebovati naslednjih znakov: \? : * " < > Vsak tip datoteke je predstavljen z ikono, pod katero (oz. poleg katere) se nahaja njeno ime. Dvojni klik na ikoni pomeni aktiviranje te datoteke: 3.4. Raziskovalec Program Raziskovalec prikazuje drevesno strukturo računalniškega sistema. Program zaženemo na dva načina: 1. {Klik} na gumb Start 2. Izberemo Programi. 3. Izberemo Raziskovalec. pogoni in mape vsebina elementa, ki smo ga izbrali na levi Znak - (minus) pomeni, da mapa vsebuje podmape katere so prikazane, znak + (plus) pa, da te mape niso vidne in jih s klikom lahko prikažemo. Stran 11

3.4.1. Uporaba Orodne vrstice Moj računalnik in Raziskovalec imata podobne gumbe v orodnih vrsticah, ki predstavljajo najbolj pogosto uporabljene ukaze. Orodne vrstice prikažemo ali skrijemo z ukazom Pogled, Orodne vrstice, Standardni gumbi. Ikona Opis Postavimo se na prej izbrani element. Postavimo se na naslednji element. Premaknemo se mapo višje. Vklop ali izklop levega okna z mapami in pogoni Izbrani element premaknemo v Odložišče. Izbrani element kopiramo v Odložišče. Razveljavimo zadnji ukaz. Izbrani element zbrišemo. Možnosti pogledov vsebine map.. 3.4.2. Pogledi vsebin map Pogled na vsebino map lahko spreminjamo. Različni pogledi nam prikažejo različne informacije o vsebinah map. Stran 12

Sličice Ploščice Ikone Seznam Stran 13

Podrobnosti 3.5. Delo z mapami 3.5.1. Izdelava novih map Nove mape kreiramo z namenom boljše organizacije namizja (Namizje) ali pa organizacije ostalih map. Podatke, s skupnimi lastnosti shranjujemo v iste mape. 1. Zaženemo Raziskovalec z ukazom Start, Programi, Raziskovalec. 2. Izberemo pogon trdega diska C:. 3. Izberemo Datoteka, Nova. 4. Izberemo Mapa. Nova mapa se prikaže z začasnim imenom 5. Vpišemo ime mape. 6. Pritisnemo tipko {Enter}. 3.5.2. Preimenovanje map Mape preimenujemo zaradi ustreznejšega imena, ki bo predstavilo vsebino mape ali pa zaradi izogibanja podvajanja imen map. 1. Označimo mapo, ki jo želimo preimenovati. 2. Izberemo Datoteka, Preimenuj. 3. Vtipkamo novo ime mape. 4. Pritisnemo na tipko {Enter} 3.5.3. Premikanje/kopiranje map Mape lahko premikamo ali kopiramo v drugo mapo, na Namizje ali na drug pogon. S premikanjem ali kopiranjem mape se premaknejo ali kopirajo tudi vse podmape in datoteke na novo lokacijo. Izberemo mapo, ki jo želimo premakniti ali kopirati. {DesniVlek} na mapi, ki jo želimo premakniti ali kopirati in jo premaknemo ali kopiramo v želeno mapo. Za kopiranje mape med vlekom držimo tipko Control (CTRL). Stran 14

3.5.4. Brisanje map Z brisanjem mape premaknemo mapo in njeno vsebino v Koš. Izvedemo ukaz Datoteka, Izbriši in Da za potrditev brisanja. 3.6. Delo z datotekami Podatek, ki ga kreiramo shranimo v datoteko in mu damo poljubno ime. Ukazi za delo z datotekami nam nudijo veliko možnosti. Vsak ukaz lahko izvedemo na več različnih postopkov. Uporabljamo tisti postopek, ki nam je najlažji in najbolj razumljiv. S časom, ko postajamo vse boljši in boljši se odločamo za krajše in hitrejše postopke. 3.6.1. Premikanje in kopiranje datotek Datoteke lahko premikamo ali kopiramo v drugo mapo, na namizje (Namizje) ali na drug pogon. Datoteke kopiramo zaradi podvajanja vsebine ali zaradi shranjevanja. 1. Označimo datoteko, ki jo želimo premakniti ali kopirati. 2. {DesniVlek} na datoteki, ki jo želimo premakniti ali kopirati, jo premaknemo ali 3. kopiramo v želeno mapo. 4. Za kopiranje datoteke izberemo ukaz Kopiraj sem. 5. V primeru prekinitve izberemo ukaz Prekliči. Opomba: datoteke lahko kopiramo tudi po postopku, ki je opisan pri kopiranju map in obratno. 3.6.2. Preimenovanje datotek Datoteke preimenujemo zaradi ustreznejšega imena, ki bo predstavilo vsebino datoteke ali zaradi izogibanja podvajanja imen datotek. 1. Označimo datoteko, ki jo želimo preimenovati. 2. Izberemo Datoteka, Preimenuj ali desni klik, Preimenuj. 3. Vtipkamo novo ime datoteke. 4. Pritisnemo na tipko {Enter}. Stran 15

3.6.3. Brisanje datotek Z brisanjem datoteke premaknemo datoteko in njeno vsebino v koš (Koš), postopek pa je enak brisanju map. 3.6.4. Nadzorna plošča Nadzorna plošča uporabljamo za nastavitev Windows okolja, programske opreme kot tudi strojne opreme. Določimo lahko: Ozadje namizja Nastavitve in izgled ohranjevalnika zaslona Spremembo datuma, časa in časovnega pasu Določimo področne posebnosti (datum, ura, naziv valute) Nastavitve miškinega kazalca Stran 16

4. Osnove Word-a 4.1. Kaj vse obsega program Word Program Word omogoča vnašanje, urejanje in tiskanje besedila. Prednost uporabe programa je v tem, ko besedilo natipkate, ga lahko shranite, obnovite in natisnete kadarkoli. Besedilo lahko poljubno dodajate ali pobrišete, brez da bi pri tem morali ponovno vstavljati že napisano besedilo v dokument. Poleg tega Word omogoča še: spreminjanje tipkarske in urejevalne možnosti, prestavljanje in kopiranje besedila, ponavljanje zadnjega dejanja, iskanje besed v slovarju sopomenk, iskanje in zamenjavo besedila. 4.1.1. Kazalec za vnos besedila in miškin kazalec Kazalec za vnos besedila utripa tam, kjer se bo besedilo vneslo. Klik z miško omogoča, da na tem mestu vnesete besedilo. Tipke, ki so namenjene pregledovanju besedila (smerne tipke, {PgUp} in {PgDn}), uporabite za spreminjanje položaja kazalca. 4.1.2. Vnos besedila Besedilo se pri vnosu samodejno premika proti desnemu robu. Besedilo, ki ga vnesemo pred kazalcem, pomika obstoječe besedilo pred njim. Odstavek se poravna samodejno. 4.1.3. Odstavki Odstavek lahko vsebuje eno ali več vrstic besedila. Z tipko {Enter} omogočimo začetek in konec novega odstavka. Zaznamujemo ga z oznako "PI" { }. 4.1.4. Slog Slogi določajo, kako bo v dokumentu izgledalo besedilo. Slog predstavlja elemente besedila, kot so velikost črk, razmik znakov, razmiki med vrsticami, oblika odstavkov, senčenje in poravnava besedila. Word vsebuje tudi slog za odstavke in črke. Slog za odstavek se pojavi že v vnaprej določeni obliki. Slog za črke se prav tako pojavi samodejno pri izbranem besedilu. Samodejni (Navaden) slog se pojavi, ko pričnemo pisati v nov dokument. Stran 17

4.1.5. Predloge Vsak Wordov dokument temelji na navadni predlogi. Predloga vsebuje podatke, ki imajo standardno obliko Wordovih dokumentov in orodno vrstico. Kadar ustvarimo nov dokument, le ta vedno temelji na navadni predlogi. Predloga je na voljo za uporabo v kateremkoli dokumentu, tudi kadar oblikujemo pismo, faks, poročilo in ovojnico. Če le ni drugače določeno, Word vedno ustvari dokument na podlagi navadne predloge. 4.1.6. Tipki Delete in Backspace S pritiskom na tipko {Delete} pobrišete znake desno od kazalca. S pritiskom na tipko {Backspace} pobrišete znake levo od kazalca. 4.1.7. Tipka Tab S pritiskom na tipko {Tab} prestavite kazalec na naslednje tabulatorsko mesto v desno stran. Privzeta nastavitev tabulatorskega mesta je v razmakih po 0,5 cm. Tipka {Tab} se uporablja prav tako kot preslednica {Spacebar} za pomikanje besedila v vodoravnih intervalih. 4.2. Pričetek dela 4.2.1. Zagon programa: Word Za zagon programa Word potrebujemo grafično okolje Windows, poženemo pa ga na več načinov: 1. Izberite Start na statusni vrstici, da se odpre meni 2. Izberite Programi, Microsoft Word Stran 18

ali 1. {Dvojni Klik} na bližnični ikoni Microsoft Word. 4.2.2. Izhod iz programa Word Za izhod iz programa izberite Datoteka, Izhod ali {Klik} na Kontrolni gumb Zapri. V primeru, da želite shraniti spremembe v dokumentu, odgovorite na pogovorno okno: Stran 19

4.3. Programsko okno in okno dokumenta Ko poženete program Word, se na ekranski sliki pojavi prazno okno dokumenta. Meni vrstica Naslovna vrstica z imenom datoteke Ravnilo Orodne vrstice Kazalec za vnos Področje besedila Gumbi pogledov Statusna vrstica Pomikalni trak z gumbi 4.3.1. Prilagajanje programskega okna Ravnilo Širina besedila je določena z dolžino ravnila ter oznakami na njem. Če ravnila ni na zaslonu, izvedemo ukaz Pogled/Ravnilo. S ponovitvijo ukaza ravnilo odstranimo. Vrstice z orodji Vrstice z orodji vklapljamo in izklapljamo z ukazom Pogled/Orodne vrstice. Če je vrstica izpisana na zaslonu, je pred njenim imenom znak. Pri vsakdanjem delu v urejevalniku besedil sta na zaslonu standardna vrstica in vrstica za oblikovanje. Stran 20

4.3.2. Priprava podlage Vedno pišemo na kako podlago, zato podlago določimo naprej po naslednjem postopku: 1. izvedi ukaz Datoteka/Priprava strani. Na zaslonu se je odprlo pogovorno okno za nastavitev oblike in velikosti strani. V oknu so tri kartice z jezički, ki so prikazani pod naslovom okna. 2. Če v oknu ni odprta kartica Robovi, klikni njen jeziček. Na tej kartici določiš odmik besedila od robov strani. Če v skupini usmerjenost ni izbrana pokončna poslovitev lista (gumb za pokončno postavitev ima črno piko ), jo klikni. 3. V polju zgoraj določi odmik besedila od zgornjega roba, v polju spodaj pa odmik od spodnjega roba itd. V našem primeru naj bo besedilo od vseh 4 robov odmaknjeno za 2,5 centimetra. Ob polju je dvojna tipka. Če želiš vrednost v polju povečati klikni njen zgornji del, ki kaže navzgor, če želiš vrednost zmanjševati pa spodnji del. 4. Klikni jeziček kartice velikost lista Papir. Na tej kartici določiš položaj in velikost lista. S seznama velikost lista izberi velikost A4 (210 mm x 297mm) Če si z videzom zadovoljen klikni tipko V redu. Pogovorno okno se je zaprlo in dokument je nared, da začneš vanj pisati besedilo. Stran 21

4.3.3. Pisanje besedila Besedilo pišemo s tipkovnico. Vsak znak ki ga odtipkamo se zapiše na tekočem mestu v besedilu. 1. Najprej napiši naslov besedila, ki je v našem primeru Otroška leta v Vrbi in pri stricih, šolska leta v Ljubljani (1800-1821). Velika začetnica Pritisni tipko dvigalko, jo drži in hkrati pritisni še tipko za ustrezno črko. Ko spustiš dvigalko, v besedilo znova vnašaš male črke. 4.3.4. Brisanje napačno vpisanega znaka 2. Pritisni tipko za brisanje na levo in izbriši zadnji vpisani znak. S ponavljanjem tega koraka brišeš besedilo na levo. 4.3.5. Nov odstavek Ko si napisal naslov, se besedilo nadaljuje v novi vrstici. Urejevalnik besedil deluje tako, da besedilo samostojno premakne v novo vrstico takrat, ko je tekoča vrstica polna. Kadar želiš, da bi se kako besedilo izpisalo v naslednji vrstici, tekoča vrstica pa še ni polna, izvedeš poseben ukaz s tipko Enter. 3. Pritisni tipko Enter za premik v novo vrstico. S tipko Enter si označil mesto, kjer mora program naslednje besedilo prestaviti v novo vrstico, že vpisano besedilo pa, odvisno od zahtev, razporediti med levi in desni rob dokumenta. S tipko si torej določil začetek novega odstavka oziroma konec prejšnjega. Napiši še drugo besedilo: France Prešeren se je rodil v kmečki družini, kot tretji otrok in prvi sin Mine in Šimna Prešerna. Uradno prešernoslovje je za datum njegovega rojstva določilo 3. december, v zadnjem času pa se pojavljajo nekateri dvomi; slovensko rodoslovno društvo, ki je izdelalo natančno rodoslovno deblo Prešernove rodbine, kot datum pesnikovega rojstva navaja 2. december, medtem ko naj bi ga 3. decembra nesli h krstu in vpisali v krstno knjigo. Natančni datum pesnikovega rojstva naj bo izziv za Stran 22

prešernoslovce, za našo rabo pa je najbolj pomembno, da se je Prešeren sploh rodil. Kmetija, po domače se ji je reklo pri Ribičevih, je bila za tiste čase dovolj moderna, oče Šimen pa precej napreden gospodar. Ob kmetovanju se je ukvarjal s sadjarstvom, dodatni zaslužek mu je prinašalo še prevozništvo. S furmansko vprego je prevozil Gorenjsko podolgem in počez. Šimen je Franceta kot prvega sina določil za naslednika na Ribičevini, to pa se ni ujemalo z načrti matere Mine. Ta je bila občutno bolj ambiciozna od Šimna, tudi bolj izobražena, zato je želela svojim otrokom omogočiti preboj v meščanski sloj. Sinovi naj bi postali gospodje, torej duhovniki, ki jih je bilo v širši Prešernovi rodbini že kar nekaj. Mina je otroke naučila brati in pisati, zelo zgodaj jih je tudi pošiljala od doma, k stricem, ki so služili bogu po različnih farah. Dekleta so gospodinjila stricem, sinovi so se šolali. Oče Šimen pri tem ni imel veliko besede. France je moral komaj osemleten zapustiti rodno Vrbo, kamor se je poslej vračal le še med počitnicami, pa še to ne prav pogosto. Del razlogov za zapleteno pesnikovo osebnost nedvomno tiči tudi v tem. Prešeren se je najprej preselil k staremu stricu Jožefu, ki je bil župnik na Kopanju pri Grosupljem. Jožef ga je prvi dve leti poučeval sam, nato ga je vpisal v realko v Ribnici. Prešeren je bil dovolj priden in nadarjen, da je z lahkoto izpolnjeval šolske obveznosti. Bil je med najboljšimi učenci, vpisan tudi v zlato knjigo. V ribniška leta sodi tudi doživljaj, ki je Prešerna očitno zaznamoval za vse življenje. Še na smrtni postelji v Kranju je zbranim sorodnikom potožil, "da bi zanj bilo bolje, da bi nikdar v Ribnici ne bil". Prešernoslovci ozadja teh besed niso povsem natančno dognali, očitno pa je šlo za nekakšno izkušnjo, tako ali drugače povezano s spolnostjo. In res, Prešernov odnos do žensk je bil vselej vsaj nenavaden, če že ne na meji patološkega. A tudi to ostaja eden od izzivov za prešernoslovce. 4.4. Premikanje po besedilu in izbiranje besedila 4.4.1. Premikanje po besedilu Besedilo lahko spreminjamo le na mestu, kjer se tisti hip nahajamo. 1. Premakni miško (njen kazalec ima pri pisanju besedila obliko črke I) na začetek naslova in klikni. Utripajoča navpična črta, ki označuje tekoči položaj v besedilu, se je premaknila na novo mesto, v našem primeru na začetek naslova. 2. Če bi na tipkovnici odtipkal poljuben znak, bi se ta v besedilu vpisal na tekoči položaj (poskusi, vendar znaka ne pozabi zbrisati). Stran 23

Po besedilu se lahko premikaš tudi s smernimi tipkami ter tipkami: Home End Page Up Page Down Premike pospešiš z držanjem kontrolne tipke CTRL. 4.4.2. Izbiranje besedila Kadarkoli želimo del besedila oblikovati, ga moramo najprej izbrati 1. Premakni se na začetek besedila, ki ga želiš izbrati. V našem primeru si že na začetku naslova. 2. Klikni in potegni do konca besedila, ki ga želiš izbrati. V našem primeru je to konec naslova. Tako si izbral določen del besedila, ki se je izpisal v obratnih barvah (npr. bela pisava na črni podlagi). Postopki za izbiro delov besedila Elementi besedila Beseda Poljubno besedilo Stavek Vrstica besedila Več vrstic besedila Odstavek Cel dokument Postopek {Dvojni-Klik} na besedi. {Vlek} preko besedila od začetka do konca. {Ctrl+Klik} kjerkoli v stavku. {Klik}na neoznačenem območju ob levi strani pred vrstico. {Vlek} kazalec na neoznačenem območju od prve do zadnje vrstice. {Dvojni-Klik} pred odstavkom na neoznačenem območju. {Ctrl+Klik} ali {Trojni Klik}, na neoznačenem območju. Večji blok izbiranja Kadar želite izbrati večji blok besedila, kliknete na začetek odseka, zdrsnete do njegovega konca in držite pritisnjeno tipko {Shift}. Besedilo na enak način lahko izberete tudi s pomočjo tipk na tipkovnici tako, da držite pritisnjeno tipko {Shift} in uporabite tipke za premikanje. Stran 24

5. Oblikovanje dokumenta 5.1. Oblikovanje pisave Pisavi bomo določili obliko, vrsto in velikost. Oblika pisave 1. Izberi besedilo, ki mu želiš določiti obliko. V našem primeru je že izbran naslov besedila. 2. Premakni miško na tipko orodja za krepko pisavo K v vrstici za oblikovanje. 3. Pod tipko se je, če z miško nekaj časa miruješ, izpisala kratka pomoč za izbiranje pravega orodja. 4. Klikni tipko. Izbrano besedilo se je izpisalo s krepko pisavo. Če klikneš tipko še enkrat, bo besedilo spet z navadno pisavo. 5. V vrstici klikni tipko orodja za podčrtavanje P. Izbrano besedilo je zdaj podčrtano. Če tipko klikneš še enkrat, bo besedilo spet nepodčrtano. 6. V vrstici klikni tipko orodja za poševno pisavo L. Izbrano besedilo se je izpisalo s poševno pisavo. Če tipko še enkrat klikneš, bo besedilo spet napisano s pokončno pisavo. V našem primeru napiši naslov s krepko pisavo. Vrsta pisave 1. Izberi besedilo, ki mu želiš spremeniti vrsto pisave. V našem primeru je že izbran naslov besedila. Ime pisave, s katero bo izpisan naslednji znak, oziroma je napisan izbrani niz znakov, je navedeno v polju v vrstici za oblikovanje. 2. Klikni tipko orodja za spreminjanje pisave, ki je narisana na desni strani, poleg polja z imenom tekoče pisave. 3. V imenik pisav izberi želeno pisavo (npr. Arial). Izbrano besedilo se je izpisalo v izbrani pisavi. Stran 25

Velikost pisave 1. Izberi besedilo, ki mu želiš spremeniti velikost pisave. V našem primeru je že izbran naslov besedila. Velikost pisave, s katero bo napisan naslednji znak, ki ga boš natipkal na tipkovnici, oziroma s katero je že napisan izbrani niz znakov, je naveden v polju v vrstici za oblikovanje. Navadna pisava je visoka 12 pik oz. približno 4 mm. 2. Klikni tipko orodja za spreminjanje velikosti pisave, narisano na desno strani, poleg polja z višino tekoče pisave. 3. S seznama velikosti izberi ustrezno višino pisave. V našem primeru izberi velikost 14 pik. Izbrano besedilo se je izpisalo v izbrani velikosti. Barvanje pisave 1. Izberi besedilo, ki ga želiš izpisati v drugačni barvi. V našem primeru naj bodo to vsa imena v besedilu. 2. Izvedi ukaz Oblika/Pisava. Na zaslonu se je odprlo pogovorno okno za oblikovanje pisave. V njem lahko določiš lastnosti pisave izbranega besedila. Na sredini okna je polje Barva. Stran 26

3. Klikni tipko za odpiranje seznama tega polja. Na zaslonu se je izpisal seznam barv, v katerih lahko izpišeš izbrano besedilo. Kadar je izbrana možnost Samodejno, se barva pisave samodejno prilagaja barvi ozadja. 4. Klikni želeno barvo. V našem primeru klikni rdečo. Seznam barv se je zaprl, izbrana barva pa je izpisana v polju. 5. V pogovornem oknu klikni tipko V redu. Ker je besedilo izbrano, je napisano v obratni barvi. Če želiš videti, kakšne barve je besedilo v resnici napisano, ga klikni kjerkoli. Izbrano besedilo se je izpisalo v izbrani barvi. 5.2. Oblikovanje odstavka 5.2.1. Poravnave Besedilu v odstavku bomo spreminjali poravnavo. 1. Prestavi se v odstavek, katerega besedilo želiš postaviti na sredino. V odstavek se premakneš tako, da ga klikneš. V našem primeru si že v naslovu besedila. 2. V vrstici za oblikovanje klikni tipko orodja za osredinjenje besedila. Besedilo izbranega odstavka se je napisalo na sredini lista. 3. Premakni se v prvi odstavek besedila. Pri oblikovanju odstavkov ni potrebno izbrati besedila v odstavku. Dovolj je, če si kjerkoli v odstavku, seveda pa ni nič narobe, če del besedila ali vse besedilo izbereš. 4. V vrstici za oblikovanje klikni tipko za obojestransko poravnavo. Levi in desni rob besedila izbranega odstavka sta se poravnala. 5. Klikni drugi odstavek in potegni z miško prek preostalega besedila do konca. Izbrani so drugi, tretji, in zadnji odstavek. 6. Klikni tipko orodja za obojestransko poravnavo. Besedilo izbranih odstavkov se je obojestransko poravnalo. Tako lahko hitro oblikuješ besedilo v več odstavkih. Stran 27

5.2.2. Širina odstavka Širino odstavkov določamo z ukazom Oblika/Odstavek ali tudi s premikom oznak na ravnilu. 5.2.3. Razmik med vrsticami in odstavki Razmike nastavljamo v istem oknu Odstavek. 5.2.4. Zamenjava velikih in malih črk Ukaz {Shift + F3} uporabite, kadar želite spremeniti velike začetnice besed, velike črke ali male črke. Kadar izberete besedilo, se zamenjava pokaže na vsem izbranem besedilu. Word vam pri tem ponudi možnost zamenjave vseh treh ukazov: velike začetnice besed, velike črke ali male črke. V primeru, da ne izberete besedila, pa se ukaz izvede samo na izbrani besedi. Ukaz lahko izberete tudi v meniju Oblika, Velike/male črke. Stran 28

5.3. Označevanje in oštevilčevanje vrstic Vsak stavek bomo označili. 1. Izberi besedilo, ki ga želiš označiti torej vse nove odstavke. 2. V vrstici za oblikovanje klikni tipko orodja za označevanje vrstic. Vrstice izbranega besedila so se označile. 3. Na enak način označitev razveljavi. 5.3.1. Spreminjanje oznak vrstic Oznake vrstic, ki jih je določil program, bomo spremenili. 1. Izberi besedilo. 2. Z desno tipko klikni izbrano besedilo. Na zaslonu se je izpisal meni. 3. Klikni ukaz Označevanje in oštevilčevanje. Na zaslonu se je odprlo pogovorno okno za določanje oznak. Izberi oznako 4. Klikni tipko Po meri. Na zaslonu se je odprlo pogovorno okno za spreminjanje oznak. Stran 29

5. Klikni tipko Znak. Na zaslonu se je odprlo pogovorno okno za določitev znaka. 6. Izberi ustrezno oznako in tipko V redu. Pogovorno okno za določitev oznake se je zaprlo, na zaslonu pa je še vedno okno za spreminjanje oznak. 7. V polju Zamik besedila določi razdaljo med znakom in začetkom besedila (npr. 0,65 cm), z gumbom pisava spremeni velikost, obliko in barvo in zaključi s tipko V redu. Oznake izbranega besedila so se spremenile. 5.3.2. Oštevilčevanje vrstic V besedilu lahko oznake zamenjamo z zaporednimi številkami. 1. Izberi besedilo, ki ga želiš oštevilčiti. 2. V vrstici za oblikovanje klikni tipko orodja za oštevilčevanje vrstic. Vrstice izbranega besedila so se oštevilčile. 3. Na enak način razveljavi oštevilčenje vrstic.. Stran 30

5.4. Obrobe in senčenje Obroba in senčenje se lahko nanaša na odstavke ali strani. Obroba je lahko določena na zgornjem, spodnjem, levem in desnem delu. Vsaka posamezna črta je lahko različne debeline ali barve. Senčenje vključuje slog in barvo vzorca ter barvo polnila. Dolžina vodoravne obrobe je določena glede na zamik odstavkov oziroma glede na zgornji, spodnji, levi in desni rob odstavka. Obrobo in senčenje lahko določite na izbranem besedilu ali na mestu kazalca v trenutnem odstavku. Obrobe lahko dodajate s pomočjo orodne vrstice Tabele in obrobe ali pa z ukazom Oblika/Obrobe in senčenje.. Obrobe določimo tako, da najprej določimo slog, debelino in barvo črte iz spustnega seznama. Potem pa določimo postavitev obrobe. Tudi senčenje izberemo iz spustnega seznama Barva senčenja. Stran 31

5.5. Tabulatorji Tabulatorje lahko uporabljate za poravnavo besedila v stolpce. Privzeta nastavitev tabulatorjev je določena v razmakih na 1,27 cm=0,5 palca (inča). Vstavite lahko različne tabulatorje, ki vam določijo poravnavo in mesto besedila glede na tabulatorsko mesto. Z pritiskom na tipko {TAB}, prestavite besedilo in kazalec na naslednje tabulatorsko mesto. Besedilo se poravna glede na položaj izbranega tabulatorja. Na mestu, kjer ste pritisnili tipko {TAB}, se prikaže nenatisljivi znak. Tabulatorje lahko izbiramo s klikom na gumb, ki se nahaja na začetku ravnila in jih nato postavljamo po ravnilu. levi sredinski desni decimalni Z ukazom Oblika/Tabulatorji lahko spremenimo oblike tabulatorjev, določamo pa lahko tudi tabulatorska mesta. Med mestom enega in drugega tabulatorja lahko vstavite vodilno črto. Vodilna črta ima obliko neprekinjene, pikčaste in črtkaste črte. Tabulatorje na izbranem področju odstranimo na dva načina: 1. Z miško jih odvlečemo iz ravnila 2. V oknu Tabulatorji izvedemo ukaz Počist Stran 32

5.6. Orisno označevanje in oštevilčevanje Pogovorno okno Označevanje in oštevilčevanje uporabljate za izbiro tipov označevanja ali oštevilčevanja. Za številčenje v več ravneh v oknu Označevanje in oštevilčevanje, ki ga odprete z ukazom Oblika/Označevanje in oštevilčevanje izberite Orisno in nato ustrezno predlogo. Če želite tako številčenje prilagoditi lastnim potrebam, izberite gumb Po meri in si nastavite spodaj prikazane možnosti po lasni želji: Stran 33

6. Shranjevanje, odpiranje in tiskanje dokumenta 6.1. Shranjevanje besedila Če želimo napisano besedilo uporabiti kasneje, ga shranimo v datoteko, datoteko pa zapišemo na disk ali disketo. 1. Izvedi ukaz Datoteka/Shrani. Krajše izvedeš ukaz, če klikneš tipko orodja za shranjevanje v standardni vrstici. Na zaslonu se je odprlo pogovorno za shranitev besedila. 2. V polje Ime datoteke vpiši ime datoteke, v katero boš shranil besedilo. Če imenu nisi dodal podaljška, bo program samostojno dodal.doc. 3. V polju Shrani v: izberi oznako pogona ter mapo, v katero boš hranil datoteko z besedilom. 4. Klikni tipko V redu. Besedilo se je shranilo v datoteko z določenim imenom, ki se je zapisala na izbrano območje izbranega pogona. Stran 34

6.2. Ogled strani pred tiskanjem Pred tiskanjem pogledamo, kakšen bo videz natiskanih strani. 1. Izvedi ukaz Datoteka/Predpregled tiskanja. Krajše izvedeš ukaz tako, da v standardni vrstici klikneš tipko orodja za ogled strani pred tiskanjem. Na zaslonu se je narisala stran dokumenta,kakršna bi bila,če bi jo natisnil v tiskalniku. Besedilo dokumenta je v vnaprejšnjem pregledu nečitljivo,lahko pa si v naprej ogledaš, ali je besedilo na strani zadovoljivo razporejeno. 2. Ogled strani pred tiskanjem lahko povečaš. Premakni miško na stran, prikazano na zaslonu. Kazalec miške se je preoblikoval v lupo z znakom plus. 3. Klikni. Natisnjena stran se je izrisala v naravni velikosti in besedilo je postalo čitljivo, kazalec miške pa se je preoblikoval - še vedno je v obliki lupe, le da je v njej zdaj minus. 4. Če si med branjem odkril kako napako jo želiš verjetno odpraviti. V vrstici z orodji klikni tipko orodja za spremembo načina dela z besedilom. Kazalec miške se je preoblikoval v vsakdanjo obliko in besedilo lahko spreminjaš. 5. Ko si odpravil pravopisne in slovnične napake, izberi s pripadajočega seznama polja na traku, v katerem je vpisan odstotek naravne velikosti natisnjene strani, razmerje 25 %. Natisnjena stran se je izrisala v izbranem odstotku naravne velikosti. V tej velikosti besedilo težko spreminjaš, lahko pa urejaš dokument: vrivaš vrstice, oblikuješ naslov, spreminjaš pisavo itd. Ko si končal s vnaprejšnjim ogledom natisnjene strani, klikni v vrstici z orodji tipko Zapri. Vnaprejšen ogled strani je končan in na zaslonu je spet prikazan dokument v navadnem načinu. 6.3. Tiskanje besedila Natisnjeno besedilo bomo natisnili na papir. 1. Izvedi ukaz Datoteka/Natisni Na zaslonu se je odprlo pogovorno okno za tiskaje besedila. V prvi vrstici je izpisan tiskalnik, s katerim boš natisnil besedilo. 2. Če tiskalnik ni pravi, kliknite tipko Tiskalnik. Na zaslonu se je odprlo pogovorno okno za določitev tiskalnika. Med dostopnimi tiskalniki, ki so našteti na seznamu Tiskalniki, izberi ustreznega. Stran 35

Če ni med naštetimi tiskalniki nobeden pravi, moraš pravega v okensko okolje najprej vgraditi. 3. V polju Obseg tiskanja in polju Kopije izberi vsebino tiskanja ter število izvodov natisnjenega besedila 4. Klikni tipko V redu. Besedilo dokumenta se bo natisnilo v izbranem tiskalniku. Krajše izvedeš ukaz tako, da klikneš tipko orodja za tiskanje v standardni vrstici. 6.4. Konec dela Ko končamo pisanje, zapremo programsko okno in pospravimo okolje. 1. Izvedi ukaz Datoteka/izhod Če zadnjih sprememb besedila nisi shranil, se je na zaslonu odprlo pogovorno okno, ki te na to opozori. 2. V našem primeru klikni tipko Da, če želiš zadnje spremembe shraniti, če pa sprememb ne želiš shraniti, pa tipko Ne. Če želiš nadaljevati delo v urejevalniku besedil, klikni tipko Prekliči. Če si kliknil tipko Da ali Ne, se je programsko okno urejevalnika besedil zaprlo in na zaslonu je spet odprto izhodiščno okno okenskega okolja. Stran 36

6.5. Odpiranje datoteke Oblikovali bomo besedilo, ki smo ga napisali v prejšnjem poglavju. 1. Izvedi ukaz Datoteka/Odpri. Krajše izvedeš ukaz, če klikneš tipko orodja za odpiranje v standardni vrstici. 3. Na zaslonu se je odprlo pogovorno okno za odpiranje datoteke. 4. Če v polju Vrsta datotek ni izbrana vrsta Word dokumenti (*.doc), jo izberi s pripadajočega seznama. Seznam odpreš tako, da klikneš tipko na desni strani polja. 5. Če v polju Išči v ni izbran ustrezen pogon in mapa, v kateri je datoteka, jo izberi. 6. S seznama izberi ime datoteke, v kateri je shranjen dokument. Izbrano ime se je uvrstilo v polje Ime datoteke. 7. Klikni tipko V redu. Besedilo dokumenta se je izpisalo na zaslon. Če je besedilo daljše od zaslona, se na njem izpiše le njegov začetek. Stran 37

7. Premikanje in kopiranje besedila Del besedila lahko prenesemo ali prekopiramo na poljubno mesto v dokumentu ali celo drugam. 1. Izberi naslov našega besedila. 2. Izvedi ukaz Urejanje/Izreži ali klikni orodje, ki je predstavljeno s škarjami. S tem ukazom smo izbrano besedilo zbrisali in ga prenesli v spomin računalnika, ki mu pravimo odložišče. 3. Postavi kazalec pod prvi odstavek in izvedi ukaz Urejanje/Prilepi oz. uporabi ustrezno orodje. Naslov se izpiše na označenem mestu, pri tem pa vsebina še vedno ostane v odložišču, dokler vanj ne odložimo nove vsebine. 4. Postavi kazalec na začetek besedila in ponovi ukaz Urejanje/Prilepi. Naslov se izpiše tudi drugič. 5. Zadnje štiri korake lahko tudi razveljavimo z ukazom Urejanje/Razveljavi oz. orodjem za razveljavitev. 6. Izvedi ukaz Urejanje/Kopiraj. S tem ukazom smo izbrano besedilo prenesli odložišče, nismo pa ga zbrisali. 7. Postavi kazalec pod prvi odstavek in izvedi ukaz Urejanje/Prilepi oz. uporabi ustrezno orodje. Naslov se izpiše na označenem mestu, pri tem pa vsebina še vedno ostane v odložišču, dokler vanj ne odložimo nove vsebine. 8. Zadnje korake razveljavimo z ukazom Urejanje/Razveljavi oz. orodjem za razveljavitev. Stran 38

8. Vstavljanje 8.1. Prelomi vrstice, odstavka, strani in odseka Vrstica Kadar želite v odstavku skočiti v novo vrstico, uporabite prelom vrstice. Z ukazom {SHIFT+ENTER} ustvarite prelom vrstice. Besedilo se bo vnašalo v novo vrstico, še vedno pa smo v istem odstavku. Odstavek Nov odstavek naredimo s tipko ENTER. Prelom strani Prelom strani se zgodi samodejno, ko besedilo doseže spodnji rob trenutne strani. To imenujemo mehki prelom strani, ki ga vidite v normalnem pogledu in je označen kot prekinjena črta, ki poteka preko zaslona. Včasih je potrebno narediti prelom strani preden besedilo doseže spodnji rob. Trdi prelom strani omogoči prehod besedila na naslednjo stran. Z ukazom {CTRL+ENTER} na mestu kazalca vstavite novo stran. Besedilo, ki je stalo za prelomom strani se pojavi na vrhu naslednje strani. Trdi prelom strani je viden v normalnem pogledu s prekinjeno črto preko zaslona in besedilom "Prelom strani". Prelom odseka Če želimo besedilo razdeliti na dva dela, na izbranem mestu vstavimo prelom odseka. Vsak odsek lahko oblikujemo ločeno (npr. nastavitev robov in usmerjenosti strani, številčenje strani, glava in noga strani...) Prelom odseka vstavimo z ukazom Vstavljanje/Prelom.. Stran 39

Brisanje prelomov Kazalec postavite za zadnji znak, ki se nahaja pred prelomom strani in pritisnete tipko {DELETE} ali postavite na začetek prelomoma strani in pritisnete tipko {BACKSPACE}. 8.2. Vstavljanje simbolov Word nam omogoča vnos dodatnih simbolov. Simboli služijo za dodatno grafično popestritev zasebnih ali poslovnih dopisov. Na voljo je veliko število različnih simbolov. Simbol se vnese z meni ukazom Vstavljanje/Simbol. Vrste simbolov izbiramo v oknu Pisava. 8.3. Polje datum in čas Trenutni datum ali čas vstavite v besedilo ali v glavo/nogo besedila kot polje. Polje se samodejno posodablja. Ko datoteko odprete ali jo natisnete, je vedno prikazan trenutni datum ali čas. 1. Postavite kazalec na mesto, kamor želite vnesti datum ali čas. 2. Izberite ukaz Vstavljanje/Datum in čas ali gumb Vstavi datum oz. Vstavi čas v orodni vrstici Glava in noga Stran 40

8.4. Številke strani Ukaz Vstavljanje/Številke strani omogoča direktno uporabo avtomatičnega številčenja dokumenta. Word doda številko strani kot del besedila, ki se pojavi v območju Glava ali Noga. Vstavljanje številke strani poteka po naslednjem postopku: 1. Izberi ukaz Vstavljanje/Številke strani in odpre se pogovorno okno Številke strani. 2. Izberite Položaj in Poravnava. 3. Izberi Oblika, odpre se okno, kjer določite obliko in začetek številčenja strani. Stran 41

Brisanje samodejnega številčenja Word samodejno odstrani oštevilčevanje strani v celotnem dokumentu, če številko pobrišete v glavi ali nogi. 8.5. Slike v dokumentu Dokument, napisan z urejevalnikom besedil, lahko vsebuje besedilo in slike. Ker urejevalnik ni namenjen risanju, izdelamo slike z drugimi programi, jih shranimo na disk ali na disketo, v urejevalniku pa jih na ustreznem mestu vključimo v besedilo. Sliko lahko vnesemo v besedilo prek vmesnega pomnilnika ali neposredno iz različnih grafičnih programov. V tem primeru mora imeti urejevalnik poseben pretvornik. Ta sliko, shranjeno v obliki, ki je razumljiva grafičnemu programu, s katerim je bila izdelana, preoblikuje v obliko, razumljivo urejevalniku. V dokumentu, ki smo ga oblikovali v prejšnjih poglavjih, bomo vstavljali sliko Franceta Prešerna. 1. V pomnilnik računalnika naloži urejevalnik besedila Word. 2. Odpri datoteko z življenjepisom pesnika. 3. V dokumentu se premakni na mesto, kamor želiš vključiti sliko. V našem primeru je to konec besedila. 4. V besedilo vrini prazno vrstico. (Pritisni tipko enter.) 5. Izvedi ukaz Vstavljanje/Slika/Iz datoteke. Na zaslonu se je odprlo pogovorno okno za določitev datoteke, v kateri je shranjena slika, ki jo želiš vključiti v besedilo. Program je nastavljen tako, da se samostojno prestavi imenik, kjer ima shranjene slike, to je imenik Clipart. Na seznamu Ime datoteke so navedena imena datotek s slikami, ki so shranjene v tem imeniku. 6. Če v polju Vrsta datoteke niso vključene Vse datoteke (*.*), jih izberi. S seznama datotek izberi poljubno datoteko. 7. Ko boš našel ustrezno sliko, klikni V redu. Stran 42

8.5.1. Odstranitev slike v dokumentu Sliko, ki smo jo uvrstili v dokument, bomo iz njega zbrisali. 1. V dokumentu izberi sliko, ki jo želiš odstraniti. 2. Pritisni tipko delete. Izbrana slika se je zbrisala iz dokumenta. 8.5.2. Vključevanje slike iz vmesnega pomnilnika - odložišča 1. V programu Slikar izdelaj sliko in jo z ukazom Urejanje/Kopiraj prepiši v vmesni pomnilnik. Ta ukaz imajo vsi grafični programi, ki tečejo v okenskem okolju. V njih ga lahko pogosto 2. V dokumentu se premakni na mesto, kamor želiš vstaviti sliko. 3. Izvedi ukaz Urejanje/Prilepi. Slika, shranjena v vmesnem pomnilniku, se je prilepila na izbrano mesto. 8.5.3. Določanje velikosti slike 1. Klikni nadzorno točko in jo potegni na levo ali desno. Skladno s premikanjem nadzorne točke se spreminja širina slike. 2. Če želiš spremeniti višino slike, klikni nadzorno točko na vodoravni stranici in jo potegni navzgor ali navzdol. 3. Skladno s premikanjem nadzorne točke se spreminja širina slike. 4. Če želiš hkrati spremeniti višino in širino slike, klikni nadzorno točko v vogalu okvira in jo potegni v ustrezno smer. 8.5.4. Oblikovanje slike Z desnim klikom na sliki pridemo do ukaza Oblikuj sliko, ki nam ponudi okno z naslednjimi možnostmi: Stran 43

Z izbiro Oblivanje dosežemo, da se besedilo razlije levo oz. desno ob sliki, ali pa se izpiše preko slike. Stran 44

9. Ukazi v menuju Pogled 9.1. Načini pogleda na dokument 9.1.1. Vrste pogledov Različne poglede na naš dokument določamo v menuju Pogled ali z gumbki. V Wordu je Navaden pogled nastavljen pogled. Je vseopravilni pogled za vnašanje, urejanje in oblikovanje besedila. Navaden pogled prikaže oblikovanje besedila, vendar pa ne prikaže robov, glave, noge in številke strani. Gubmbki za spreminjanje pogleda Spletna postavitev pogled uporabljate ob izdelavi spletnih strani ali navadnih dokumentov. V Spletna postavitev pogledu vidite ozadje, besedilo je prikazano glede na širino strani, slike pa so postavljene kot bodo v Internet iskalniku. V Postavitev tiskanja pogledu strani vidite, kako bodo predmeti nameščeni na natisnjeno stran. Ob levem in zgornjem robu se vam pojavi tudi navpično ravnilo. Stran 45

Orisni pogled olajša pogled na zgradbo dokumenta. V orisu lahko skrčite dokument tako, da vidite samo glavne glave ali pa ga razširite tako, da ga lahko vidite celotnega. 9.1.2. Zoom povečava Zoom vam poveča ali pomanjša odstotek pogleda na dokument od 10 % do 500 %. Odstotek pogleda lahko določite na gumbu Zoom v Standardni vrstici ali z ukazom Pogled/Zoom. Kadar izberete ukaz Širina strani, se vam prikaz dokumenta pomanjša ali poveča tako, da se prilega desnemu in levemu robu okna. Stran 46

9.2. Glava in noge Kadar želite v dokumentu ponoviti besedilo na vrhu ali na dnu vsake strani, uporabite ukaz Glava in noga. Glava ali noga v dokumentu lahko vključuje naslov, datum, številko strani, grafiko ali poljubno polje. Glava je določena na zgornjem robu strani, noga pa na spodnjem robu strani. Glava in noga sta vidni, ko dokument natisnemo in v pogledu Predogled tiskanja in Postavitev tiskanja. Dokumentu lahko določite odseke, kadar želite spremeniti glavo ali nogo za del dokumenta (npr. lava in noga na prvih straneh je lahko prazna ali drugačna od ostalih glav in nog v drugih odsekih,. določite lahko tudi različno glavo in nogo za sode in lihe strani). 9.2.1. Oblikovanje glave in noge Ko izberete meni Pogled/Glava in noga, Word samodejno preklopi izgled v pogled Postavitev tiskanja. Kazalec za besedilo se vstavi na mesto glave, hkrati pa se prikaže orodna vrstica Glava in noga. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Gumbi na orodni vrstici Glava in noga imajo naslednji pomen: 1. Vstavi številko strani 2. Vstavi število strani 3. Oblikuj številko strani 4. Vstavi čas 5. Vstavi datum 6. Pripravi strani 7. Pokaži/skrij besedilo dokumenta 8. Kot prejšnja 9. Preklopi med glavo in nogo 10. Pokaži prejšnjo 11. Pokaži naslednjo 12. Vrne vas na mesto besedila v dokumentu Stran 47

10. Hitro premikanje in brskanje po dokumentu 10.1. Uporaba drsnikov Okno dokumenta prikazuje le del dokumenta. Vodoravni in navpični drsnik vam omogočata, da vidite različne dele dokumenta vodoravno ali navpično. Izbrano mesto na drsniku vam prikazuje, kje se trenutno nahajate v dokumentu. S pomočjo drsnega traku lahko spremenimo pogled na dokument, brez da bi pri tem prestavili kazalec besedila. 10.2. Uporaba tipkovnice Spodnja shema prikazuje kombinacije in posamezne tipke, ki jih lahko uporabite za premikanje kazalca po besedilu ali za drsenje po dokumentu. Tipke {Ctrl+PgUp} ali {Ctrl+PgDn} {Home} ali {End} {Ctrl+Home} ali {Ctrl+End} {Ctrl+ } ali {Ctrl+ } {Ctrl+ } ali {Ctrl+ } Mesto Ekranska slika navzgor ali navzdol. Začetek ali konec vrstice Premik na prvo stran ali premik na zadnjo stran Premik v predhodni ali naslednji odstavek Premik na predhodno ali naslednjo besedo 10.2.1. Ukaz Pojdi na Ukaz Pojdi na omogoča brskanje po izbrani vrsti elementa, na katerega se želite premakniti v dokumentu. (npr.: stran 9, vrstica 26). 1. Izberite ukaz Urejanje/Pojdi na ali gumb ob dnu navpičnega drsnika Izberite predmet brskanja ali pritisnite {F5}. 2. Izberite mesto kamor se želite premakniti in izberete ukaz Pojdi na 3. Končamo z ukazom Zapri Stran 48

11. Tabele Informacija, ki jo vsebuje sporočilo, je včasih dopolnjena z množico podatkov. Te lahko zapišemo na različne načine in v različnih oblikah. Za pregleden izpis pa največkrat uporabljamo zapis v obliki tabele. V tabele ne vpisujemo le številk. V urejevalniku so v njih lahko: znaki, številke, en ali več odstavkov besedila, slike kombinacije slik in besedila itd. V tem poglavju bomo v dokument postavili tabelo. Vanjo bomo vpisali različne podatke: besedilo, številke in sliko. Podatkom bomo prilagodili obliko in velikost tabele, več celic združili v eno in oblikovali njeno vsebino. 11.1. Vstavljanje tabele V dokumentu se prestavi na mesto, kamor želiš prestaviti tabelo. 1. Izvedi ukaz Tabela/Vstavi tabelo. Na zaslonu je odprto pogovorno okno za vstavljanje tabele, v katerem boš določil število stolpcev in vrstic v tabeli. 2. Klikni tipko Samooblika, ki ti bo pomagala oblikovati tabelo. Stran 49

ali tabelo vstavite v besedilo s pomočjo gumba Vstavi tabelo. 1. Postavite I - kurzor na mestu kjer želite vstaviti tabelo. 2. {Klik} na gumb Vstavi tabelo. Na zaslonu se pojavi mreža. 3. Označite poljubno število vrstic in stolpcev, {Klik} na zadnji označeni celici za vnos tabele v besedilo. Tabela se vnese v besedilo. Tabelo lahko tudi narišemo s pomočjo gumba Nariši tabelo, ki se nahaja v orodni vrstici Tabele in obrobe. Tabelo lahko rišete samo v Postavitev tiskanja in Spletna postavitev pogledu. V primeru, da se nahajamo v Navaden pogledu nam sam preklopi v pogled Postavitev tiskanja. 11.1.1. Označevanje in oblikovanje tabele Tabelo označujemo z naslednjimi ukazi v meniju Tabela/Izberi: Tabela Stolpec Vrstica Celica označi celotno tabelo v kateri se nahaja kurzor označi stolpec v katerem se nahaja kurzor označi vrstico v kateri se nahaja kurzor označi celico v katerem se nahaja kurzor Označevanje s pomočjo miške: eno celico več celic vrstico več vrstic Stolpec več stolpcev cela tabela označite s {Trojni klik} v celici ali z miškino puščico nagnjeno v desno {Klik} v celico. {Vlek} miškinega kurzorja. označite z {Klik} pred vrstico. {Klik} pred vrstico, potem držite in {Vlek} do želene vrstice. označite z {Klik} nad stolpcem, ko se kurzor od miške se spremeni v puščico. enako kot en stolpec le, da potem {Vlek} naprej. označite vse vrstice ali stolpce. Stran 50

11.1.2. Urejanje tabele Tabelo urejate s pomočjo ukazov v meniju Tabela ali z {Desni-klik} na tabeli. V teh menijih so na voljo vsi ukazi, ki jih lahko uporabite pri oblikovanju tabele. Nastavitve velikosti stolpcev in vrstic Velikost vrstic in stolpcev spreminjamo s pomočjo ukaza Tabela;Lastnosti tabele ali s pomočjo kvadratkov v ravnilu ali pa kar na meji med dvema celicama v sami tabeli. nastavitve širine stolpca nastavitve višine vrstice Okno za nastavitve Lastnosti tabele vsebuje štiri kartoteke. Kartoteka Vrstica služi za nastavitve vrstic, kartoteka Stolpec za nastavitve stolpcev, itd. Stran 51

12. Uporaba predloge in slogov 12.1. Predloge Ko zaženete Word ta ustvari nov prazen dokument, ki temelji na vnaprej pripravljenem dokumentu, ki mu pravimo template - predloga. Predloga vključuje vse elemente oblikovanja odstavkov, črk, priprave strani. Prav tako lahko predloga vsebuje že napisano in oblikovano besedilo. Predloge so shranjene v mapi predloge in imajo privzeto končnico.dot. Pri ustvarjanju mnogih najbolj pogostih vrst dokumentov lahko prihranite mnogo časa, če uporabljate predloge. S pomočjo predlog lahko ustvarite vrsto različnih dokumentov, kot so: dobavnice, zapiski, pisma, faksi, poročila, koledarji, urniki Ko ustvarite nov prazen dokument, le ta temelji na navadni predlogi in ima že privzete oblike odstavkov, sloga in nastavitve strani. Navadna predloga (NORMAL.DOT) Prazen dokument temelji na navadni predlogi z oznako Normal.dot. Vključuje naslednje oblikovne elemente: Stran 52

Zunanja oblika Osnovni slog Priprava strani Orodna vrstica Opis Privzeta velikost črk: Times Nova Roman, 12 pt Navaden: Times Nova Roman, 12 pt, poravnava na levo, enojni razmik vrstic, obravnava osamljenih vrstic Naslov 1: Arial, 14 pt, Krepko, zamik: viseče 0,76 cm, presledek pred 12 pt, za 3 pt Naslov 2: Arial, 12 pt. Krepko, Ležeče, zamik: viseče 1,02 cm, presledek pred 12 pt, za 3pt Naslov 3: Arial 12 pt, zamik viseče 1,02 cm, presledek pred 12 pt, za 3 pt Robovi: 2,5 cm zgoraj, spodaj, levo, desno Glava/noga:1,25 cm od roba Velikost papirja: A4 210x297 mm Usmerjenost: pokončna Standard, Oblikovanje Navadna predloga je lahko tudi drugače oblikovana. Privzeto obliko predlog lahko vidite v pogovornem oknu Slog. 12.2. Oblikovanje sloga Slog oblikujemo z ukazom Oblika/Slogi in oblikovanje, nato izberemo želeni slog in z ukazom Spremeni.. dobimo okno Spremeni slog. Stran 53