interni bilten {tevilka 12 leto 3 junij 2002 UVODNIK Rjava zemlja, suha stebla, ostre osine namesto cvetov. V zraku strah pred nevihto. Ste e hodili po strnišèu po etega ita? Re e do krvi. Tudi luske jeèmena, pšenice so tako trde in hrapave. Zatikajo se v blago in ko o. Pot do zlatega zrna v sredini je te ka, do kruha na mizi še te ja. In zato nas rado zanese. ita pa olesenijo, uklonijo glave in dajo stoteren sad - KRUH naš vsakdanji. Se zavedamo njegove vrednosti v èasu in prostoru vsakdanjega dne? Na pragu poletja vas pozdravljam in elim bogato jesen! Urednica Ves blešèeè v soncu je travnik poln regratovih cvetov. Cvetovi so odprti, mehki, arijo in vabijo - kot zlato na dlani. Pa pride vroè poletni veter in raznese drobne luèke dozorelega regrata vsenaokoli - brez sledu. Le novi areèi cvetovi nas pozdravijo prihodnjo pomlad.
Vsebina SVETOVNI DAN ZDRAVJA GIBANJE ZA ZDRAVJE stran 4 OPUSTI KAJENJE IN ZMAGAJ stran 4 ZDRAVO IVLJENJE stran 5 MOJ OTROK JECLJA stran 6 NARCISA IN NARCIS stran 7 POTOPISI stran 8 CENTER ZA PREPREÈE- VANJE IN ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI OD DROG stran 9 SLU BE SE PREDSTAVIJO stran 10 ZOBOZDRAVSTVENA VZGOJA stran 12 O ZGODOVINI RDEÈEGA KRI A stran 13 POSTATI TO KAR SI ELIMO stran 13 ZGODBE NAŠIH LJUDI stran 16 STAVKALI SMO stran 17 ZGODBE IZ AMBULANTE stran 17 NOVICE IZ NAŠIH VRST stran 19 AKTUALNO UVAJANJE STANDARDA ISO 9001 V okviru Standarda ISO 9001 smo na 4. poslovodnem timu kakovosti direktorice, ki je bil 08.03.2002, obravnavali naslednje dokumente: Razvoj kadrov: OP je namenjen razvoju kadrov, naèrtovanju osebnega in poklicnega razvoja, naèrtovanju izobra evanja in usposabljanja zaposlenih, izboru in vzgoji kadrov za strokovno vodenje ter analizo kadrovskega potenciala v zavodu. Tukaj gre predvsem za letni razgovor med vodjem in delavcem, katerega opravita 1x letno. Reševanje prito b varovancev in reklamacij naroènikov storitev: Namen tega OP je, kako se rešujejo prito be in reklamacije v našem zavodu. Pri tem se upo rablja obrazec OB 6 021 01 01 - Zapis o pri to bi/reklamaciji. Ti obrazci se nahajajo v vsakem oddelku, pri glavni sestri in pri kurirki. Prevzem proizvodov in storitev: Ta OP je namenjen kakovostnemu in kolièinskemu prevzemu proizvodov (osnovna sredstva, pisarniški material, èistilna sredstva, zdravila,...) za potrebe ZD. OP se uporablja predvsem v nabavi oziroma ekonomatu in tudi za prevzem storitev, ki jih izvajajo zunanji izvajalci. Izdelava in pregled ponudb, pogodb ter naroèili: Nosilec izdelave ponudbe ali pogodbe je vodja enote oziroma odgovorni nosilec, ki izvaja storitve ali pripravlja predloge pogodb. Izjema je le ponudba ali pogodba z ZZZS, ki jo pripravi vodja plana in analiz. Na 5. poslovodnem timu kakovosti direktorice pa so bili obravnavani predlogi na slednjih dokumentov: Kontrola v procesih, statusno oznaèevanje ter odpravljanje neskladnosti: Ta OP je namenjen ugotavljanju skladnosti oziroma neskladnosti ter odpravi ne skladnosti z namenom poveèati uèinkovitost sistema kakovosti oziroma zadovoljstva varovancev in naroènikov storitev. Pri tem se izvajata prevzemna kontrola (ta opredeljuje prevzem dobavljenih proizvodov in storitev) in kontrola v procesih (nosilci te kontrole so: neposredni izvajalci aktivnosti s samokontroliranjem, vodje oddelkov, vodje enot ter pomoènica direktorice); Projektno vodenje: Namenjen je opredelitvi procesa projektnega vodenja v zavodu. Najprej se opredeli organizacijo projekta (kdo je naroènik projekta, vodja projekta in kdo so izvajalci projekta). Nato se opredeli faze projekta, ki jih je potrebno izvajati (pobude za projekt, zasnove projekta, definiranje projekta, izvedba projekta). Nato se doloèi projektni informacijski sistem in na koncu se zagotovi kakovost. Arhiviranje dokumentacije: Namen tega OP je doloèiti postopek zbiranja, shranjevanja in izloèanja arhivskega gra diva. Pri postopku arhiviranja dokumentacije je potrebno upoštevati tudi veljavne zakonske predpise. V arhiv se oddaja samo urejena in oznaèena dokumentacija v takšnem stanju, ki bo s pomoèjo pripomoèkov za iskanje (evidence, delovodniki,...) slu ila za hitro in natanèno arhiviranje. O izdaji arhivirane dokumentacije se vodi evidenca o izposojevalcu, o vrsti izposo jene dokumentacije ter datumu izdaje. Ugotavljanje zadovoljstva varovancev, naroènikov storitev, zaposlenih in dobaviteljev: Ta OP je namenjen ugotavljanju zadovoljstva varovancev, naro ènikov storitev, zaposlenih in dobaviteljev v skladu z zahtevami standarda ISO 9001. Doloèa tudi naèin ugotavljanja zadovoljstva, opredeljuje podroèja anketiranja in naèin izbora anketirancev. Te ankete se izvajajo vsako leto 1x letno. Notranja presoja kakovosti: Namenjen je doloèitvi postopka za planiranje in izvajanje notranjih presoj kakovosti ter izvajanje ustreznih korektivnih ukrepov v ZD. Notranja presoja kakovosti se praviloma izvaja v celotnem sistemu kakovosti ali na posameznih delih. Predstavnik vodstva enkrat letno planira notranjo presojo kakovosti. Ti dokumenti so v veljavi od 22.03.2002 in 30.04.2002 in jih je potrebno upoštevati in uporabljati. V okviru uvajanja Projekta ISO 9000 je obvezna tudi pridobitev osnovnega znanja za notranje presojevalce sistema kakovosti, zato je organizirano usposabljanje iz tega podroèja. Usposabljanja naj bi se udele ilo okoli 20 ljudi (èlani poslovodnega tima kakovosti direktorice-vodje enot, èlani projektne skupine ter nekatere vodje oddelkov). Seminar naj bi izvedli e 16.05.2002 in 17.05.2002 vendar je zaradi objektivnih, tehniènih in organizacijskih razlogov odpa del. Predvideni novi datum je 13.06.2002 in 14.06.2002. Vsi navedeni organizacijski predpisi so na voljo pri direktorici, pomoènici direktorice, glavni sestri, v tajništvu zavoda, pri vodji Projekta ISO 9000, pri vodjih enot in vodjih oddelkov zavoda. Obrazce za e izdane dokumente lahko dobite pri kurirki. Vodja Projekta ISO 9000 Matja Bo iè, univ.dipl.ekon. Novi dan 2
ŠOLA ZA PROMOCIJO ZDRAVJA IN PREPREÈEVANJE KRONIÈNIH BOLEZNI V OSNOVNEM ZDRAVSTVU / DRU INSKI MEDICINI V okviru programa CINDI Slovenija je potekala v našem Zdravstvenem domu Šola za promocijo zdravja in prepreèevanje kroniènih bolezni v osnovnem zdravstvu - dru inski medicini. Uène delavnice so potekale v dveh sklo pih in sicer tri dni v tednu s prièetkom v èe trtek, dne 7.3.2002 in zakljuèkom v soboto, dne 16.3.2002. Namen uènih delavnic je bila motivacija zdravstvenih delavcev za zdrav naèin iv ljenja, promocija zdravja in zdravstvenovzgojno svetovanje pri vsakdanjem delu. Vsebina šole je bila sestavljena iz dvanajstih uènih delavnic. Te so bile: pomoè ljudem pri spreminjanju tveganega ivljenjskega sloga; kajenje; alkohol; vpliv tveganega ve denja in primarne preventive na pojavnost raka v Sloveniji; telesna dejavnost; prehrana; èezmerna telesna te a - debelost; stres; motene mašèobe v krvi; zvišan krvni sladkor, sladkorna bolezen tip II, polimetabolni sindrom; droge in druga psihoaktivna zdravila in ocena celovite ogro enosti za NKB (nenalezljive kroniène bolezni), intervencija z ozirom na ogro enost in sprotno ocenjevanje uèinkovitosti preventivnih programov. Prvi dan èetrtek 7.3.32002, je bil namenjen predstavitvi uènih delavnic in spoznavanju udele encev izobra evanja. Bilo nas je okoli trideset in prihajali smo iz razliènih zdrav stvenih poklicev, ustanov iz dolenjske, belokranjske in zasavske regije. Preko celega dne smo dobili dodatna znanja o promociji zdravja, epidemiologiji NKB v Sloveniji ter o dejavnikih tveganja za NKB. Kazalci zdrav stvenega stanja in zdravstvene ogro enosti v Sloveniji nam ka ejo, da je velika obolev nost, umrljivost in zgodnja invalidnost zaradi srèno ilnih bolezni in drugih KB (kroniènih bolezni), predvsem pa visoka raven dejavnikov tveganja za KB in nezdravega naèina iv ljenja pri Slovencih. Ga. Jo ica Mauèec-Za kotnik,dr.med. nam je predstavila glavni cilj projekta zmanjševanja obolevnosti, umrljivosti in invalidnosti zaradi srèno- ilnih bolezni za 10-15% v petih letih. V petek dne 8.3.2002, je bila prva uèna de lavnica na temo pomoè ljudem pri spremin janju tveganega ivljenjskega sloga. Spoznali smo koristen pripomoèek za zdravstvene delavce in sicer Model procesa spreminjanja za nudenje stalnega svetovanja in pomo èi pri spreminjanju ivljenjskega sloga naših varovancev. Sledila je novinarska konferenca, za nas udele ence pa odmor za kosilo. Popoldne smo se pogovarjali o preh rambenih navadah Slovencev in o pripo roèilih ter svetovanju za zdravo prehrano ter sestavljali jedilnik. Na koncu predavanja smo se poslovili v upanju in z eljo po dobrih rezultatih naslednjega dne. Sobota dne 9.3.2002, je bila zelo aktivno pre iveta, saj smo na stadionu v Portovaldu praktièno izvajali Preizkus hoje na 2 km ter dobili analize rezultatov testiranja. Nato smo se vrnili v Zdravstveni dom in pridobili še dodatna znanja o telesni dejavnosti in njenem pomenu za zdravje. Sledil je še zakljuèek prvega sklopa teh uènih delavnic. V èetrtek dne 14.3.2002, nam je prim. Dušan agar, dr.med. s sodelavci predstavil delavnico na temo kajenja in opušèanja kajenja. Bolj natanèno nas je seznanil s pripo roèili za svetovanje pri prenehanju kajenja in predstavil priroènik Da, opušèam kajenje. Naslednji dan, v petek 15.3.2002, so bile teme alkohol, zmerno pitje, spreminjanje pivskih navad. Skupaj smo iskali rešitve za pomoè ljudem pri odvajanju od alkohola. Potekali so dialogi med udele enci. Popo ldne smo imeli temo èezmerna telesna te a, zdravo hujšanje in vzdr evanje zdrave te lesne te e. Dobili smo koristne napotke za izvajanje šole zdravega hujšanja. Zadnji dan, v soboto 16.3.2002, je bil namenjen preventivi koronarne bolezni v kli nièni praksi. Tako smo na koncu vseh delavnic prido bili vešèine uèinkovitega kratkega svetova nja in znanje o dejavnikih tveganja za KB. Poglaviten cilj šole za promocijo zdravja in prepreèevanje KB je vpeljati enotno doktrino v primarno preventivo in izvajanja le-te. Izobra evanje in uène delavnice so nam bile predstavljene na zelo zanimiv in slikovit naèin. elimo si še podobnih sreèanj. Ksenija Pavc, dipl.m.s. 3 Novi dan
SVETOVNI DAN ZDRAVJA GIBANJE ZA ZDRAVJE IN ZDRAVSTVENI DOM NOVO MESTO Tema letošnjega Svetovnega dneva zdravja je bila GIBANJE ZA ZDRAVJE. Ugotovitve raziskav Svetovne zdravstvene organizacije o dejavnikih tveganja ka ejo, da je sedeè naèin ivljenja eden od desetih glavnih vzrokov za smrt in prizadetost na svetu. Telesna nedejavnost poveèuje vse vzroke umrljivosti, podvaja tveganje za bolezni srca in o ilja, diabetesa tipa II in debelost. Poveèuje tudi tveganje za rakava obolenja na debelem èrevesju in dojki, visok krvni tlak, poveèane krvne mašèobe, osteoporozo in de presijo. Ocenjujejo, da se odstotek odraslih, ki imajo sedeè ali skoraj sedeè naèin ivljenja, giblje med 60 in 85%. Da bi vzpodbudili redno telesno dejavnost, smo se v Zdrav stvenem domu Novo mesto odloèili, da Svetovni dan zdravja pre ivimo aktivno. V soboto, 6. aprila 2002 smo na stadionu Portovald v Novem mestu organizirali test hoje na 2 kilometra, tokrat za delavce našega zdravstvenega doma in goste. S tem preizkusom hoje na 2 kilometra lahko izmerimo telesno OPUSTI KAJENJE IN ZMAGAJ Tudi v letošnjem letu poteka mednarodna akcija Opusti kajenje in zmagaj pod okriljem CINDI. Ljudje iz vsega sveta se bodo v èasu od 2. do 29. maja skušali vzdr ati kajenja. Akcija uspešno poteka tudi v Sloveniji. Med sodelujoèimi, ki v temu èasu ne kadijo, bodo 31. maja 2002 iz rebali glavnega nagrajenca, ki se bo potegoval za mednarodno super nagrado 10.000 USD. Tudi ostale nagrade so bogate, èeprav je vsakemu, ki preneha kaditi, e to glavna nagrada. V okviru kampanje Opusti kajenje in zmagaj je tudi v našem zdravstvenem domu organizirana delavnica Da, opušèam kajenje za tiste, ki potrebujejo pomoè pri opušèanju kajenja. Delavnica poteka v sodelovanji s CIN- DI in Radiem Slovenija 1. program, kjer se skupaj z lokalnim novinarjem zmogljivost ali fitnes indeks. To je enostaven, natanèen in ponovljiv test, ki so ga ra zvili na Inštitutu za telesno dejavnost na Finskem, izvajajo pa ga tudi e po nekaterih krajih v Sloveniji. V naravi bomo na osnovi tako hitre hoje, kot posameznik zmore in pri tem ne ogro a svojega zdravja, doloèili telesno zmogljivost testiranca. V bodoèe nameravamo tak test hoje na 2 kilometra organizirati tudi za naše varovance. Naše dru enje se je po vnetih predhodnih pripravah zaèelo e ob 9 uri. Po uvodnih besedah in pripravah smo se resno lotili sobotne akcije. Hoje se je udele ilo 29 sodelavcev. Rezultati so po kazali, da ima veèina povpreèno ali malo nad povpreèno fizièno kondicijo. Prijetno utrujeni smo nadaljevali dru enje v mrzlem dopoldnevu ob dobrotah naših sponzorjev ( Agencija za šport Novo mesto, Dolenjske pekarne Novo mesto, Ljubljanske mlekarne Novo me sto, Union iz Novega mesta, Dana iz Mirne, Greda iz Mirne, Eko projekt iz Ljubljane, Rajski vrt iz Novega mesta, Trgovina Lejla iz Novega mesta, Urarstvo Budna Novo mesto, Grans Novo mesto.) Zahvaljujemo se jim in se jim še priporoèamo. Za svoje zdravje in v dobro poèutje prispevajmo tako, da vkljuèimo èim veè gibanja v svoj vsakdan. Zmerna telesna aktivnost vsaj pol ure na dan 5-krat tedensko e pomembno vpliva na naše zdravje. Redna telesna dejavnost je namreè kljuè do zdravja. Andreja nidaršiè, VMS Jo etom ura javlja tudi naša skupina. V Sloveniji tokrat namreè poteka 10 takšnih delavnic v razliènih regijah. V delavnico se je tokrat prijavilo 17 udele encev. Delavnice potekajo v šestih sreèanjih na katerih se pogovarjamo o naèinu, kako zmanjšati število pokajenih cigaret, kako se pripraviti na opušèanje kajenja in kako se še bolj utrditi v svoji nameri. Tretje sreèanje je Veliki dan brez cigarete. Sledijo še teme kako premagati zasvojenost, kako nadzorovati telesno te o, kako premagati stres in kako ostati nekadilec. Ob našem petem sreèanju je 12 udele encev opustilo kajenje, ostali pa so zelo zmanjšali število pokajenih cigaret. Vsi si moèno elimo, da bi postali nekadilci. Andreja nidaršiè, VMS Novi dan 4
Je pogosta dilema s katero se sreèujemo tako v ambulanti kot v vsakdanjem ivljenju. Ker naj bi bili gibalno aktivni celo ivljenje, je prav izbor prave telesne dejavnosti zelo pomemben: aktivnost, ki jo bomo radi izvajali in se je ne bomo navelièali, hkrati pa jo bomo lahko sami pravilno dozirali. Tako gibanje bo koristilo zdravju: ohranjalo in krepilo bo zdravje, našo telesno in psihièno kondicijo. Izbor je seveda v naših rokah, odvisen od naših nagnjenj, sposobnosti, kondicije, zdravstvenega stanja, prostega èasa in okolja. Priporoèamo gibanje, za katerega je potreben kisik. Take telesne aktivnosti zahtevajo vztrajnost in izboljšujejo zmogljivost srèno- ilnega sistema. Vzdr ljivostna dejavnost pomeni trajno, ponavljajoèe, enakomerno ritmièno gibanje, kot so ivahna hoja, lahkoten tek, tek na smuèeh, plavanje in kolesarjenje. Telesne dejavnosti brez zraka pa so sestavljene iz kratkih obdobij zelo velikega napora in kratkih obdobij poèitka. Energijo, ki jo potrebuje za tako aktivnost, telo èrpa iz kemiènih procesov brez prisotnosti kisika. Tako gibanje ne krepi srèno- ilnega sistema, celo nasprotno: lahko ga preko-merno obremeni (na primer igre z ogo ali loparjem, tenis, dvigovanje ute i, šprint). KATERO VRSTO TELESNE DEJAV- NOSTI PRIPOROÈAMO zdravniki? Strokovnjaki trdijo, da je ivahna hoja najboljša in najmanj tvegana telesna dejavnost za krepitev srca in o ilja. Hoja je primerna za vsa ivljenjska obdobja. Velika prednost je v tem, da jo e obvladamo. Je dejavnost, ki se je ne navelièamo in èe ji posvetimo vsaj malo pozornosti, z njo dose emo boljše poèutje in si tudi izboljšamo zdravje. Je tudi najbolj varna aktivnost, saj je ena noga ves èas na tleh. Ena noga pristane na tleh s peto, telesna te a se prenese ZDRAVO IVLJENJE KATERO TELESNO DEJAVNOST NAJ SI IZBEREM? preko zunanjega roba stopala na prste. S prstov pa se odrivamo v naslednji korak. Hoja pa ne ohranja in ne razvija gibljivosti. Zato je potrebno mišice in sklepe, še preden jih po enemo na delo, ogreti in raztegniti. Enako pomembno je ohlajevanje in raztezanje po konèani hoji. Tako se tudi izognemo morebitnim poškodbam pri hoji. IN KJE NAJ HODIMO? Priporoèamo ivahno hojo po mehkih in pro nih tleh: v gozdu, po travniku, po pešèenih stezah. Èe to ni mo no, moramo skrbno izbrati obutev. Prav trde podlage (asfalt ali beton) povzroèajo veèino te av z nogami. Kdaj pa telesne dejavnosti NE PRIPOROÈA- MO? Èe imamo virozo ali drugo nenadno nastalo prehladno obolenje. enskam v èasu boleèih, moènih in dolgotrajnih menstruacij priporoèamo zmanjšanje intenzivnosti telesne vadbe. Kljub vsem pozitivnim uèinkom telesne dejavnosti, pa velja še nekaj opozoril! Èe nam med gibanjem za pogovor zmanjkuje sape, smo prehitri. Upoèasnimo tempo aktivnosti! Èe nas tišèi ali boli v prsih, èe nas bolijo èeljusti, tilnik, stopala, noga ali hrbet, smo prehitri. Priporoèamo tudi pregled in posvet pri osebnem zdravniku. Èe smo moèno utrujeni še eno uro in pol po telesni dejavnosti, smo zanesljivo pretiravali. Gibanje nas mora razvedriti, po iviti in nikakor ne zbiti. Ne smemo pretiravati, saj navadno s pretiravanjem pride tudi do navelièanosti. Idealno je, èe za gibanje navdušimo celo dru ino ne le posameznih èlanov. Naj se ob gibanju zabavajo in veselijo vsi. Naj vsem postane telesna dejavnost sprostitev in razvedrilo. PREVIDNOST NI NIKOLI ODVEÈ! Vsak, ki zaèuti boleèine v prsnem košu, ki ima visok krvni tlak, naduho, bronhitis, te- ave s hrbtenico, sladkorno bolezen ali kako drugo zdravstveno te avo, se mora pred prièetkom gibalne aktivnosti posvetovati z osebnim zdravnikom. Prav tako rabi razgovor s svojim zdravnikom vsak, ki je predebel, ki okreva po operaciji ali pa je drugaèe zaskrbljen zaradi svojega zdravja. Noseènost ni bolezen, zato pomeni, da telesna dejavnost noseèim enskam ni prepovedana, èe se le dobro poèutijo. Zato naj NADALJEVANJE se tudi noseènice posvetujejo z osebnim zdravnikom ali ginekologom, ali jim priporoèa telesno dejavnost ali ne. Ljudje se morajo izogibati vseh gibalnih aktivnosti, ki pomenijo zanje tveganje. enskam in starejšim ljudem odsvetujemo, da se sami ponoèi sprehajajo po nerazsvetljenih samotnih krajih. Oblaèila naj ne bodo tesna, ampak udobna. Priporoèljiva je obutev s podlo enimi podplati in opetnikom, ki varuje sklepe nog. Èe bo telesna dejavnost nekoliko bolj zahtevna, vsaj eno uro pred prièetkom ne jemo. Z aktivnostjo takoj prenehamo, èe nam je slabo, èe se nam vrti v glavi, èe smo izèrpani ali èe nas kaj boli. Èe se neprijetni znaki ponovijo ob naslednji telesni dejavnosti, se posvetujemo z osebnim zdravnikom. Èas trajanja gibanja podaljšujemo, jakost pa postopno veèamo nekaj tednov, dokler ne bomo zmerno telesno dejavni vsaj pol ure na dan. Telesna dejavnost je mo na tudi v naslonjaèu. Še posebno primerne so vaje za raztezanje in vaje za krepitev rok. Gibajte tudi med telefoniranjem. Obraèajte zapestja in gle nje v smeri urinega kazalca in obratno, gor in dol. Potem stisnite pesti, nato jih odprite in iztegnite prste. Vadimo lahko tudi na mestu. Vsakih 10 minut vstanite in sedite. Kro ite z rameni, dvignite k ušesu enkrat levo, drugiè desno ramo. Potisnite rameni naprej in nato zopet nazaj. Sklonite hrbet in se poèasi vzravnajte. In zakaj bi hiteli sami? V dvoje ali troje je bolj zabavno, mimogrede pa boste izvedeli še zadnje lokalne novice, ki bi vam sicer prišle na ušesa veliko pozneje. Kegljanje obteše boke, stanjša pas in poveèa gibljivost. Primerno je za vse ljudi. Ples je odlièna mo nost, da se ljudje z njim razgibamo in razvedrimo. Èe se bomo oblekli v narodne noše, pa bo tak ples še veè kot le zabava. Bo dogodek, ki bo o ivel in vzdr eval spomine na stare obièaje. Nekaterim so zopet pri srcu klasièni plesi. Latinsko-ameriški plesi so za ivahne. Poka imo ljudem, kako se pleše tango, lambada ali pa èa-èa-èa! In zakaj ne bi poskusili z novo telesno dejavnostjo? Z neèim, kar ste si vedno eleli, pa do tega niste prišli. Ne bodite za staro šaro, bodite radovedni! Postanite telesno aktivni! Peljite danes zveèer svojega psa na sprehod! Dobro zanj in še boljše za vas, dragi prijatelji! Prim.mag. Tatjana Gazvoda, dr.med. 5 Novi dan
MOJ OTROK JECLJA O govorni motnji govorimo takrat, kadar je moteno komuniciranje in kadar je razumljivost vsebine zaradi naèina govora, manjša ali slabša. Govornik ima pri tem èustvene te ave. Moten je njegov odnos do govora in poslušalca v negativnem smislu. Pojavljajo se strah, bojazen, kot posledica teh te av pa se lahko pojavi elektivni mutizem, kar pomeni, da oseba ne govori. Istoèasno s pojavom govorniških te av pa je moteno tudi poslušanje. Poslušalèeva pozornost se preusmeri z vsebine na naèin, oziroma obliko govora. Najpogostejša govorno-jezikovna motnja, pri kateri so naštete te ave najbolj izra ene, je jecljanje. V zavetju družine O vzrokih, èasu nastajanja in terapiji jecljanja so se in se še vedno pojavljajo razliène teorije raznih avtorjev.vsak od njih zagovarja svoje smernice v terapiji in s tem razliène teorije o jecljanju. Kljub vsemu pa še do dandanes niso znani vzroki za nastanek jecljanja.teorije in s tem terapije so vezane v glavnem na opis in odpravljanje simptomatike. KAKO SE JECLJANJE MANIFESTIRA: Navzven se jecljanje najveèkrat ka e kot ponavljanje dela besed (te-te-teta) - klonièno jecljanje ali pa podaljševanje glasov (mmmaaa) - tonièno jecljanje. Govor spremljajo: nekontrolirano grimasiranje, rdeèica, potenje, kretnje (z glavo, nogami..) Osebe imajo te ave z dihanjem (plitvo, neenakomerno...). Pri tem uporabljajo nepotrebne dihalne kretnje (dvigovanje ramen...). Zaradi trdega nastanka pri fonaciji se javljajo parakinezije. To so razni sogibi, kot so gubanje èela, gibi z glavo, izplazenje jezika, pa vse do aftongije (spastièni mutizem), ki nastane zaradi prehudega krèa v grlu. Najhujše te ave pa imajo osebe zaradi strahu pred govorom. Zaradi omenjenih te av (blokad) je moten socialni kontakt, socialno ivljenjev vrtcu, šoli, slu bi... Oseba, ki jeclja, se torej bori z eljo po vkljuèevanju in s strahom, kako bo sogovornik reagiral. Zato svoje te ave (nefluenten govor) prikrivajo na razne naèine (oblikujejo nove besede, izvajajo doloèene kretnje, molèijo...) MOJ OTROK JECLJA Prav gotovo se vsi spomnimo nekaterih momentov, v katerih smo naštete te ave (sicer v bla ji obliki) opazili tudi pri našem komuniciranju. Ravno zato smo starši toliko bolj prestrašeni in vznemirjeni, èe pri otroku opazimo kakršnekoli te ave z netekoèim govorom. Takoj pomislimo: Moj otrok je- clja! Zgodnje otroštvo je resnièno doba, v kateri se jecljanje najpogosteje pojavlja. Nekako ga omejujemo na starost med drugim in èetrtim letom. Kasneje se lahko pojavi še ob vstopu v šolo, v èasu pubertete, v odrasli dobi pa v glavnem le zaradi psihiènih travm. V zgodnjem otroštvu se otrok govorno najhitreje razvija. V tem èasu gradi osnovne besede, jezikovne strukture, pravilno rabo jezika, osvaja abstraktni nivo. Eksplozija vsega novega in nerodnost pri uporabi znanja so mnogokrat ob nepravilnih reakcijah okolice podlaga za nefluenten govor našega malèka. V tem starostnem obdobju je otrokova motorika, tudi govorna, nespretna, v fazi dozorevanja in zato otrok vseh novih zahtev ne zmore z lahkoto. Nove besede, besedne zveze, znanja eli uporabiti za komuniciranje z vrstniki in odraslimi. Odrasle ves èas obremenjuje z raznimi vprašanji. Otroci postajajo pravi Kajèki in Zakajèki. V tem èasu se vkljuèuje v vzgojno varstvene ustanove. Otrok se vse bolj socializira, vendar pa se mora (predvsem z govorom) boriti za pozornost odraslih in za mesto med vrstniki. Zato ni presenetljivo, da otrok v tem èasu, ko prviè uporablja mno ico besed, sestavlja stavke, porabi veliko energije, da uskladi svoj govor z zahtevami materinega jezika ( z govorom okolice). Pri teh poskusih se mnogokrat javljajo zastoji, ponavljanja glasov, zlogov, blokad, v glavnem kot rešitve iz te av. Otrok mora usklajevati svoje zamisli z jezikovnimi zahtevami. Pojav takega netekoèega govora je normalen in se z obvladovanjem govorno-jezikovne funkcije umiri. Ob pravilnem postopanju okolice tako jecljanje izbledi samo po sebi. OKOLICA IN OTROK Na alost odrasli, predvsem zaradi prehitrega tempa ivljenja in èasovne stiske, prezaposlenosti, postajamo nestrpni do otrokovega govorjenja in njegovih napak. Ravno tako tudi sami otroku podajamo informacije na naèin, ki je zanj te ko sprejemljiv (hiter govor, èustveno neprimerno obarvan...). Èeprav netekoè govor odgovarja naravnim procesom, pa se lahko ob nepravilnem odnosu okolice razvije v te je oblike jecljanja. Zato je prav, da se straši posvetujejo s strokovnjakom, ki jim bo svetoval in predvsem izkljuèil druge oblike jecljanja, ki zahtevajo e v tej starostni dobi terapijo. Nepravilne postopke, ki jih starši najveèkrat izvajajo v preprièanju, da s tem otroku pomagajo, ob pomoèi strokovnjaka prenehajo izvajati. Najpogostejša navodila, ki jih starši dajejo otroku, so: Govori poèasi! Poèakaj! Umiri se! Bova skupaj povedala.... V preprièanju, da otroku s tem pomagajo, pa ga le osvešèajo, da je z njegovim govorom nekaj narobe. Otroka postane strah govora, oziroma ne eli razjeziti, razburiti staršev. Mnogokrat zato zunanje manifestacije skriva. Strokovnjaki pri takem otroku ugotavljamo notranje te ave: rdeèico, bledico, neenakomerno dihanje, širjenje nosnic, napeto prepono, kretnje, zakrivanje ust z roko...okolica mnogokrat te znake zamenjuje z neznanjem. Pravo nasprotje tem staršem pa so roditelji, ki otroku razlagajo, da z njimi ni niè narobe, da lepo govori... Tudi tu zaide otrok v skrite manifestacije, saj je preprièan, da se starši njegovih te av sramujejo. Podobno situacijo do ivijo, èe vedo, da se je v vrtcu vzgojiteljica iz njegove skupine pogovorila z otroci: Ne norèujte se...! V èasu, ko otrokov molk odrasli interpretiramo kot neznanje, tremo ali trmo, pa otroci, ki se prestopajo, stojijo kot vkopani ali si lomijo prste, elijo odgovoriti na zastavljeno vprašanje, a tega ne zmorejo. Novi dan 6
POMAGAJMO OTROKU Takoj, ko starši zaznamo govorne te ave pri otroku in postanemo zaskrbljeni, poišèimo pomoè logopeda. - Prvi pogoj za premagovanje otrokovih te av je namreè umirjeno dru insko vzdušje. Le-tega nismo sposobni, èe smo zaskrbljeni, èe ves èas ocenjujemo otrokov govor. - Prijetno dru enje v domaèem okolju lahko omogoèa tudi dovolj spanca. Otrok, ki ima te ave, bi spal veè kot drugi otroci. Na alost pa je ravno te otroke pogosto strah teme. Pomagajmo jim! (Pravljice, luè, ljubkovalne igraèe...) - Starše je potrebno pomiriti z dejstvom, da se bo njihov otrok nauèil govoriti. Zato pa mu moramo dati prilo nost, da bo govoril, èeprav bo povedal po svoje. - Otroka ne silimo ponavljati besede, stavke, ampak ga vzpodbujamo (Kaj pa ti misliš?) - Izogibamo se siljenju k govoru v doloèenih situacijah. (Povej teti pesmico!) - Z otrokom govorimo umirjeno, s poèasnim tempom. - Otroka poslušamo brez prekinitev. Zato si moramo vzeti èas, da sledimo vsebini, ki jo eli povedati. Neprimerne so prekinitve. (Daj, povej e...) - Strah pred govorom bomo otroku pomagali premagati, èe se bomo zanimali za vsebino, torej, kaj eli otrok povedati in ne bomo pozorni na naèin otrokovega govora. - Otroku omogoèimo dru bo drugih otrok, v kateri bo poèel najveè stvari iz lastnega nagiba, pa èeprav bo to za odrasle le norenje. S tem bomo otroku omogoèili razvijati motoriène spretnosti in uèenje socializacije. Logopedi se s starši vedno pogovorimo o tem, da otroci potrebujejo topel dom, veliko razumevanja in ljubezni. Le tako bo neroden, netekoè govor majhnega otroka, v varnem zavetju dru ine, prešel tako rekoè sam po sebi. Otrok bo postal samozavesten, komunikativen le, èe ga bomo vzpodbujali in mu bomo zaupali. Do ivljanje jecljanja in reagiranje nanj je namreè odvisno od posameznika, njegove o je in širše okolice, ne pa od te e govorne motnje. Ob strokovni pomoèi bo otrok te ave prerasel. S pravilnimi postopki ne bomo ranili njegovega samospoštovanja in samopodobe. Le tako bodo odrasli v zadovoljne, komunikativne in sreène ljudi. Rada bi povedala, ampak... Marija agar, univ.dipl.def.-logopedinja NARCISA IN NARCIS Narcisoidnost je resen problem, saj si zakrito, a neusmiljeno utira poti. Za seboj pušèa prazne otroke, odvisne od obèudovanja in brezbri no hladne ljudi. Na Urbana sta starša dolgo èakala. Prestala sta osem let zdravniških pregledov in vsemogoèih terapij, preden se je rodil. Kakšno veselje in ponos! Pa ne le oèka in mamica, vse sorodstvo se je zbralo, da bi pomagalo z nasveti in darili. Ko je Urban mignil z oèesom, zazehal ali (bognedaj) zajokal, so tekali naokoli in iskali rešitev. Fantove elje so izpolnjevali hitro in dosledno. Razmetavanje in razbijanje sta postali vsakdanji opravili malega razgrajaèa in e zelo zgodaj je ignoriral starše ter se ravnal zgolj po svoji pameti. Silno spretno je obvladal tudi dogajanje zunaj doma. Med vrstniki je bil priljubljen, saj je vedno kaj prinesel, znal pa se je še kako drugaèe prilizniti in izjemno hitro prilagoditi - a le, dokler je bil v središèu pozornosti. Potem je hladno zamenjal publiko in spet so se vrstili obèudovalci, obèudovalke. S Kajo ni bilo tako. Na svet je prijokala kot tretji otrok v dru ini, ki je bila pred razpadom. Zakonca sta mislila, da bo novorojenèek prinesel v hišo duševno zadovoljstvo. A odtujenost in praznina sta se e davno tega naselili v otopeli dom. Partnerja sta poskušala otrokom nadomestiti izgubljeno so itje, še posebno mali Kaji. Kar naprej sta jo podkupovala in silila, da se odloèa, kdo je boljši, kdo ima prav, koga ima raje. Tavala je med njima in se zapirala v domišljijski svet, kjer je bilo ivljenje takšno, kakršnega si je elela. Samo v tej fantaziji je lahko gledala nase brez obèutka krivde, da se starša ne razumeta zaradi nje. Brezhibna zunanjost in neverjetna olikanost sta postali sredstvo njene samoprevare in la i. Be ala je od resniènosti in nazadnje pobegnila od doma. Še vedno se potika od prijateljice k prijatelju, od ljubimca do ljubimca, a vsi so le orodje, s katerim vzdr uje namišljen, neprizadet obèutek varnosti. Zdaj sta oba odrasla. Narcisa in Narcis, pripravljena narediti marsikaj, da bi ustrezala domišljijski podobi o samem sebi. Neutrudno se ogledujeta v zrcalu, obiskujeta studie za fitnes in kozmetiène salone. Preraèunano izkorišèata ljudi, da bi dosegla svoje cilje. V razmerjih in zvezah vztrajata le tako dolgo, dokler jih izbrani kuje v nebo, potem ga pustita in zavr eta. Urban se je celo poroèil, ima dru ino, a ena in otroci so le pretveza in še zadnja la, da je vse v najlepšem redu. Èe ne prej, ju bo v starosti morda dohitelo spoznanje, da sta v ivljenje umestila le sebe in svojo zunanjost, medtem, ko je ostal notranji kaos bolestno udomaèen. Nista osvojila zmo nosti, da bi sploh kdaj ljubila in bila sposobna ljubezen sprejemati! Saj poznate mit o mladenièu Narcisu, ki se je zaljubil sam vase, ko se je zagledal v potoku. Od hrepenenja po samem sebi je preminil. Bogovi so ga spremenili v narciso, ki je zrasla iz njegove krvi. Ah, zamislite si, da bi se zgodba starih Grkov uresnièila! Koliko narcis bi šele danes cvetelo okoli nas. Koliko livad, vasi in mest bi zapolnila ta kratkocvetoèa ro a. Iz revije Moj otrok - Mojca Peènik, univ.dipl.soc.pedagoginja 7 Novi dan
POTOPISI KO SE URESNIÈIJO SANJE Ko sem lansko pomlad odhajala v Kalifornijo, to preèudovito ameriško zvezno dr avo, sem si od vsega najbolj elela, da bi se nam uresnièil naèrt, ki smo si ga skovali e doma. Kalifornija je nam Evropejcem blizu zaradi moènega španskega vpliva v arhitekturi, imenih njenih mest, bujnem mediteranskem rastju in blagem podnebju. Naš prvi je bil San Francisco - eno najlepših mest na svetu, ki le i ob pacifiški Mogočna stena El Capitana obali in slovi po svojih Zlatih vratih, nad katerimi visi mogoèna konstrukcija mostu Golden Gate. Še poseben èar mestu daje lega na številnih grièih, kjer po strmih ulicah še slišimo zvonenje legendarnega tramvaja Cable Car, z grièev pa se nam ustavi pogled na nekdaj zloglasnem zaporu Alcatraz, ki sameva na otoèku pred mestom. Še bi lahko naštevala lepote San Francisca, toda naša drušèina štirih ljubiteljev narave se je odloèila za obisk narodnega parka Yosemite. Veliko so nam pomagali sorodniki iz San Francisca z rezervacijo prenoèišè in z nasveti. Z najetim avtomobilom, oboro eni z zemljevidi smo se odpeljali proti jugu, kajti mimogrede smo si eleli ogledati še znamenito ribiško mesto Monterey, ki je navdihnilo pisatelja Johna Steinbecka. Od tu smo nadaljevali pot vzdol divje pacifiške obale, ob kateri se vrstijo najbolj presti na golf igrišèa v Zdru enih dr avah, do znamenitega letovišèa Carmel, ki slovi po lepi pešèeni pla i. Poslovili smo se od obale, zavili v notranjost proti vzhodu in se prek neskonène ravnine pribli ali goram in s tem našemu cilju Yosemite Vally, globoko zajedeni in ledeniško preoblikovani dolini v osrèju Sierra Nevade. Dolina je osrednji del 1864 leta ustanovljenega zavarovanega obmoèja (prvo na svetu), od leta 1890 pa narodni park Yosemite, velik nekaj veè kot 3000 km2. Ko se po vijugasti cesti skozi tunele prebijemo do doline, nam zastane dih. Ledeniki so v ledeni dobi izbrusili gladke skalne stene, prek katerih padajo številni slapovi, ki globoko v kanjonu polnijo divjo reko Merced. Na desni strani doline kraljuje mogoèni Half Dome, najvišja gora v tem zahodnem delu parka, na levi El Capitan - najveèji naravni monolit na svetu, 1000 m visoka granitna stena, sanje in cilj vsakega izkušenega alpinista. Tudi na nas je naredila stena, o kateri smo toliko slišali in brali, velièasten vtis. Pod steno smo ustavili avtomobil in iskali v njej s prostim oèesom plezalce, ki so se zdeli manjši od mravljinèkov. Od blizu smo si ogledali tudi najbolj mogoèen slap v parku visok 740 m, ki ga štejejo med tri najveèje na svetu. Povzroèa moèno buèanje, tresenje tal in pršenje kapljic daleè naokoli. Naš naslednji cilj v tem obmoèju je bilo rastišèe gigantskih sekvoj - Mariposa Grove. Ob vstopu smo dobili opozorilne letake s pravili obnašanja v parku in svarili pred grizliji. Le-ti se namreè spravijo nad avtomobile, èe v njih zavohajo hrano. Zato so na vseh parkirišèih in v kampih namešèeni elezni zabojniki, v katere moraš spraviti hrano. Lahko si mislite, da nam ni bilo po vsem tem, skupaj z dokumentiranimi fotografijami na letakih, niè kaj lagodno hoditi po mogoènem gozdu sekvoj. Vsekakor pa se sekvojam nismo mogli naèuditi. Naša majhnost je še posebej prišla do izraza ob najveèji sekvoji v gozdu - Grizli sekvoja -, stari okrog 2700 let ali pa ob sosednji, skozi katero je speljan tunel. Naj povem še, da imajo ta drevesa izredno trden les, ki stoletja ne strohni. Videli smo mogoèno drevo, izruvano s koreninami vred, ki e 300 let le i na tleh, pa je videti, kot bi se podrlo pred petimi leti. Prepolni vtisov smo zapušèali park, jaz pa sem razmišljala o naših gorah in jih primerjala s temi. Gore so vedno lepe, le razse nosti so druge. Metka Škedelj, dr.stom. Kaskadni slap v Yosemite parku Novi dan 8 NA POHODU Dne 11.4.2002 je Društvo medicinskih sester pod vodstvom Vide Novak organiziralo pohod. Iz Novega mesta smo se odpeljale do Dolenjskih Toplic, od tam pa smo odšle peš po arheološki poti na Cvingerju èez Dolenje Polje v Gaberje, kjer smo se malo okrepèale. Pot smo nadaljevale po Straškem hribu v Stra o na avtobusno postajo, od tam pa nazaj v Novo mesto. Zaradi slabega vremena je bila udele ba zelo majhna, vreme nas je prikrajšalo tudi za lepši razgled po okoliških hribih. Kljub slabemu vremenu smo pre ivele popoldne v prijetnem in nepozabnem vzdušju. Nevenka Udoviè, VMS
BILI SMO NA IZLETU V sodelovanju s Splošno bolnišnico Novo mesto smo organizirali tridnevni izlet v Dubrovnik. Na pot smo se podali 17. in se vrnili 19.maja. V programu smo imeli ogled Meðugorja, Dubrovnika, Trogirja in slapove reke Krke. V petkovem zgodnjem jutru smo se odpeljali z dvema avtobusoma novim do ivetjem naproti. Vzdušje je bilo prijetno, saj je bil v našem avtobusu ansambel, ki je poskrbel, da ni bil nihèe utrujen - vo nja je bila celo u itek. Imeli smo èudovito vodièko, s prijetnim voznikom je bilo vse še lepše. Naša prva postaja je bila Meðugorje. Presenetil me je sam kraj, kjer se veèina prebivalstva pre ivlja s turizmom. Veliko je novogradenj - posel cvete. Tudi obiskovalcev je bilo veliko - veèina tujcev. Del naše skupine se je odloèil, da gre po poti Videnja, druge pa smo raje ostale v centru in se hladile v senèki. Po ogledu Meðugorja nas je pot vodila po dolini reke Neretve, kjer so nas pomaranèe e slastno vabile. Tu so kmetje pridno obdelovali svoja polja. V poznih popoldanskih urah smo prispeli v Dubrovnik, kjer smo tudi prenoèili. Naslednji dan smo imeli ogled starega dela Dubrovnika. Na vsakem koraku nas je spremljala starodavna kultura mesta. Veselo smo se sprehajali po samem Stradunu, kjer so tlakovane površine sijale v soncu kot biserna cesta. V marsikaterem kamnu so vidni ostanki fosilov. Preseneèena sem bila nad èistoèo tega starodavnega mesta. V eni od teh prepletenih ulic ivi tudi naša rojakinja Alenka. Obiskale smo jo. Pod njenim balkonom se razteza vinska trta stara 170 let, kar pomeni, da Alenka ni zatajila svojih dolenjskih korenin. Tako smo ob prijetnem klepetu, ki je bil v obojestransko veselje, vsrkale še sam dalmatinski melos, ki se je prijel naše rojakinje. Po obisku se je naša skupina odloèila najeti ladjico za ogled Dubrovnika z morja. U ivale smo ob lepem pogledu na mestno obzidje, pot nas je vodila okoli otoka Lokruma, kjer imajo nacionalni park. Ob vrnitvi v hotel se je naša Vesna s še nekaj pogumnimi dekleti osve ila v morju. Manj koraj ne pa smo to opravile kar v bazenu. Zveèer smo se obdani z rado ivo energijo sprošèali ob pesmi in plesu. Zabava je trajala še dolgo v noè. V nedeljo zjutraj smo po obilnem zaj-trku in popiti ukuvani kavi spet sedli na avtobuse in prepolni nepozabnih vtisov zapustili Dubrovnik. Med potjo smo si ogledali še Trogir in slapove Krke, kjer smo se nau- ili lepot narave. Domov smo prišli prepolni nepozabnih vtisov in Dubrovnik nam bo ostal v srcu. Zlatka Ku nik, sms CENTER ZA PREPREÈEVANJE IN ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI OD PREPOVEDANIH DROG ZA ALI PROTI LEGALIZACIJI DROG - MARIHUANA Razprave okoli legalizacije nekaterih vrst drog postajajo v zadnjem èasu vse bolj srdite in najveèkrat premalo podprte z argumenti, tako med zagovorniki legalizacije kot tudi med zagovorniki absolutne prepovedi. ZA V sredstvih javnega obvešèanja se kot najpogostejši argument za legalizacijo mehkih drog pojavljajo naslednje trditve: - razširjanje uporabe mehkih drog je nerešljiv problem, zaradi èesar je potrebno nadzorovati le preprodajo, - veliki finanèni dobièki so domena velikih zdru b organiziranega kriminala - vsak dolar, vlo en v nedovoljeno preprodajo drog, prinaša 170 dolarjev dobièka, - potreba po drogah sili odvisnike v razliène vrste kaznivih dejanj, ki jim omogo- èajo pridobiti finanèna sredstva, potrebna za nakup drog. Takšni argumenti se pojavljajo predvsem v nestrokovnih krogih, oziroma v tistih okoljih, kjer njihovi zagovorniki nimajo neposrednega stika s to populacijo. PROTI Zagovorniki prepovedi pa te argumente zavraèajo z naslednjimi trditvami: - razširjanje odvisnosti od drog je nerešljiv problem, saj so analize pokazale, da je ta problem povezan z brezposelnostjo ter vse moènejšo krizo veljavnih dru benih norm. Taki vzroki narekujejo pripravo ustrezne strategije, zlasti na podroèju preventive, za kar bi morala poskrbeti dr ava, - z legalizacijo mehkih drog ne bi onesposobili mafijskih oziroma kriminalnih oranizacij, saj so te v prete ni meri osredotoèene v preprodajo heroina in drugih drog, - legalizacija mehkih drog ne bi prepreèila narašèanja drugih vrst kriminala, saj je ta v povezavi s preprodajo heroina in ostalih drog. V praksi se velikokrat pojavi vprašanje, kdaj je posedovanje marihuane kaznivo dejanje, saj u ivanje ni kaznivo, posedovanje pa je prepovedano. V Sloveniji to ni natanèno definirano. V zadnjem èasu smo prièa vedno glasnejšim zahtevam po bolj liberalnem odnosu do proizvodnje in do u ivanja marihuane. Dejstvo pa je, da je Slovenija kot podpisnica mednarodnih konvencij o nedovoljenih drogah obvezna, da iz Tabele 1 navedenih v Enotni konvenciji o mamilih iz leta 1961, kjer se nahaja tudi konoplja, prepove sleherno uporabo, razen v znanstvene namene ali v zelo omejene medicinske namene. ALI BO MARIHUANA V SLOVENIJI KDAJ LEGALIZIRANA? To je odvisno od dr avne politike. Nekatere dr ave so bolj liberalne in brezbri ne, zato bodo mehke droge dopustile, druge dr ave - med njimi je tudi Slovenija, pa se temu moèno upirajo. Pa si poglejmo Nizozemsko. Marihuana je na Nizozemskem pravno dopustna, zato je nekakšen eldorado za mlade odvisnike. Veèina mladih v njej vidi ideal sodobne liberalne dr ave. Zadnja leta tudi vlada Nizozemske priznava, da s tem, ko je legalizirala mehke droge, ni storila prave poteze, saj je število u ivalcev skokovito naraslo in to e povzroèa probleme v zdravstvu. Po vsem tem so se na Nizozemskem zaèeli pogovarjati, da bi marihuano prepovedali! KAJ PA MI? ALI SMO ZA ALI SMO PROTI? Pripravila: Violeta Krampelj, zdrav.teh. 9 Novi dan
SLU BE SE PREDSTAVIJO AMBULANTA ZA BOLEZNI DOJK Nadaljevanje EUROPA DONNA Po statutu Europa Donna (ED), Evropska zveza za boj proti raku dojk, zdru uje nacionalne skupine prostovoljk iz evropskih dr av. ED deluje politièno in z izobra evanjem povezuje posameznike, organizacije in institucije v boju proti raku dojk. Deset ciljev Europe Donne 1. širi in izmenjuje informacije o raku po Evropi in v svetu 2. seznanja javnost z boleznimi dojk 3. poudarja pomen ustreznega pregledovanja in zgodnjega odkrivanja raka dojk 4. prizadeva si za najboljše zdravljenje 5. prizadeva si za popolno oskrbo med zdravljenjem in po njem 6. podpira ustrezno dodatno izobra evanje zdravstvenih strokovnjakov 7. podpira kakovost strokovne obravnave in pospešuje njen razvoj 8. trudi se za nenehno posodabljanje medicinske opreme 9. skrbi, da enske kar najbolje razumejo vse predlagane naèine zdravljenja, da sodelujejo v kliniènih študijah in da lahko uveljavljajo pravico do dodatnega strokovnega mnenja 10. podpira raziskave o raku dojk ONKOLOŠKO GENETSKO SVETOVANJE PRI RAKU DOJK Dedni rak Dejavnike, ki sodelujejo pri nastanku raka, delimo na dve skupini: genetske dejavnike in dejavnike iz okolja. Obièajno se ti faktorji med seboj prepletajo - enkrat prevladujejo dejavniki iz okolja, drugiè spet genetski faktorji. Pri 5-10% bolnikov z rakom pa prevladujejo genetski dejavniki v tolikšni meri, da govorimo kar o dednem raku. Pri tej skupini bolnikov povzroèi nastanek raka sprememba genetskega materiala v ravni germinalne celice, ki se prenaša iz roda v rod na avtosomen dominanten naèin. Skupne znaèilnosti vseh dednih vrst raka so: - pozitivna dru inska anamneza s prizadetostjo veè o jih dru- inskih èlanov; - starost bolnika z rakom ob postavitvi diagnoze je za veè let (10-20) ni ja, kot je obièajno za vrsto raka, ki ga ima bolnik; - multipli primarni tumorji (dojka in ovarij; kolon in endometrij; šèitnica in suprarenalka) in bilateralnost Prepoznavanje te skupina bolnikov nam lahko omogoèi, da pri bolniku pravoèasno odkrijemo novo primarno obliko raka, pri drugih dru inskih èlanih pa nastanek raka prepreèimo ali pa ga odkrijemo v zgodnejšem stadiju in s tem moèno pov- eèamo mo nost ozdravitve. Pri vseh bolnikih, pri katerih dobimo v dru inski anamnezi podatke, ki so znaèilni za dedni rak, je indicirano onkološko genetsko svetovanje. V ta namen na Onkološkem inštitutu Ljubljana deluje skupina za onkološko genetsko svetovanje, ki jo sestavljajo zdravniki onkologi (senolog, ginekolog, gastroenterolog), psiholog in višja medicinska sestra. V prihodnosti bi radi vkljuèili v to skupino še kliniènega genetika. Naloge skupine so naslednje: - oceniti, kolikšna je verjetnost, da gre pri dru ini, ki ji doloèena oseba pripada, za dedno obliko raka. V ta namen konstruiramo rodovnik, ki zajema vsaj tri generacije. Pri vseh prizadetih dru inskih èlanih, ki so e zboleli za rakom, so za potrditev za elene histološke diagnoze. - S pomoèjo statistiènih modelov (BRCA pri dednem raku dojk in jajènikov) ocenimo verjetnost, da so navzoèe mutacije genov, ki povzroèajo raka v dru ini (pri dednem raku dojk in jajènikov BRCA 1/2) - V primerih, ko je verjetnost mutacije veèja od 10%, predlagamo genetsko testiranje. Pri tem je osnovno vodilo, da predlagamo test le, èe je njegove rezultate mogoèe ustrezno interpretirati in èe rezultati bistveno vplivajo na obravnavo bolnika ali njegove dru ine - V primerih, ko je verjetnost mutacije majhna ( 1%), opravimo le natanèno svetovanje. Razlo imo, za kakšno bolezen gre, kakšno je tveganje, da bolezen nastane ali da se ponovi. Predlagamo konkretne ukrepe (redne kontrolne preglede, presejalne preglede dru inskih èlanov...). Èeprav je kar 5-10% vseh vrst raka dednih, pa imamo ustrezne genetske teste na voljo le pri naslednjih vrstah dednega raka: - Dedni rak širokega èrevesja in danke, - Dedni rak dojk in ovarijev, - Multiple endokrine neoplazije z medularnim rakom šèitnice, - Dedni maligni melanom V èasu, ko dobivajo odkritja baziènih znanosti veliko uporabno vrednost tudi v kliniki, je dol nost vseh, ki obravnavamo bolnike z boleznimi, katerih nastanek je povezan z dednimi dejavniki, da bolnike in njihove svojce na to tudi opozorimo. Rak dojk je lep primer bolezni, pri kateri na nastanek v 5-10 % primerih vplivajo predvsem dedni dejavniki. Èe to upoštevamo, bomo lahko pri teh bolnikih pravoèasno odkrili nov primer primarnega raka, pri drugih dru inskih èlanih pa nastanek raka prepreèili ali pa ga odkrili v zgodnejšem stadiju, kar pomeni veliko veèjo mo nost ozdravitve. S tem se bomo zelo pribli ali osnovnemu cilju v medicini, ki poskuša bolezen odkriti v najzgodnejši fazi, èe e ne prepreèiti. Èe ima kdorkoli pozitivno dru insko anamnezo in bi elel genetsko svetovanje, se lahko posvetuje po telefonu štev. 01-522-26-74. Pripravila Dragica Jane iè, sms Novi dan 10
SLU BE SE PREDSTAVIJO PREVENTIVNA DEJAVNOST AMBULANTE ZA BOLEZNI DOJK Podobno kot v veèini razvitih dr av je tudi v Sloveniji rak dojk najpogostejši rak pri enskah. Raziskave po svetu in pri nas ka ejo, da je pre ivetje bolnic odvisno od velikosti odkritega tumorja. Pri nas si veèinoma ensk bolezen še vedno odkrije sama, zato je samopregledovanje dojk, predvsem pa èimprejšnji posvet z zdravnikom o spremembah, ki jih odkrije, pomemben ukrep za to, da bo uspešnost zdravljenja èim veèja. Mojca Prah, VMS Zdravstvena vzgoja in opozarjanje na to, naj si enske enkrat meseèno pregledujejo dojke, je pomemben ukrep za zmanjšanje umrljivosti za rakom dojk. Iz podatkov registra raka za Slovenijo je jasno razbrati, da se je pre ivetje bolnic z rakom poveèalo od 42% na 60%. Pri izboljšanju teh izjemnih rezultatov ima veliko zaslug vzgojnoizobra- evalno delo na tem podroèju ter izboljšane diagnostiène metode in sodobna oprema. Za zgodnje odkrivanje raka je še vedno najpomembnejše znanje o tej bolezni - informacija. Omenjena dejstva in elja po izboljšanju kvalitete v zdravstvu na podroèju preventive s poudarkom na zdravstveni vzgoji so me vodili k pripravi zlo enke - ANA PRIPOVEDUJE. Zlo enka predstavlja pomemben del vzgojnoizobra evalnega gradiva, ki je na voljo obiskovalcem ambulante za bolezni dojk. Pripravila in oblikovala sem jo leta 1998. Ob 10. obletnici obstoja ABD je ugledala luè sveta in je iz dneva v dan bolj aktualna. S pomoèjo Ane in njene zgodbe o pomembnosti samopregledovanja dojk, se z naèinom dela in njeno razèlenitvijo predstavi tudi ambulanta sama. Z uvodnimi besedami: ponosna sem sama nase, da skrbim za svoje zdravje tudi tako, da svak mesec, takoj po konèanem perilu, sama pregledam dojke; sem elela vzbuditi obèutek po-membnosti skrbi za lastno zdravje in samospoštovanje. Le tako se samozaupanje in lastno vrednotenje razvije v cvet, ki kasneje rodi plod. Tako se tudi Anina zgodba nadaljuje in zakljuèuje z mislijo: trdno sem odloèena, da bom svoje hèerke e sedaj, ko so obolenja še daleè, daleè od njih, nauèila vsega, kar morajo vedeti- tudi o samopregledovanju dojk. Pomagala jim bom pri oblikovanju pravilnih stališè do rakavih obolenj. Nauèili so me tudi, pojasnjuje, da si enske med noseènostjo in v obdobju mene pregledujejo dojke vsak mesec, vselej isti dan v mesecu. Moje delo in delo mojih sodelavcev v ABD mnogokrat poistovetim z razmišljanjem Phila Bosmana, ki pravi: Kdor ima semenje, mora sejati, èe ga stiska v pesti v strahu, da ga bo izgubil, ne bo nikoli do ivel radosti etve! 11 Novi dan
VSE VEÈJA SKRB ZA ZDRAVE ZOBE Tekmovanje za zdrave in èiste zobe v Osnovni šoli u emberk poteka e dvanajsto leto, na podru nièni šoli Dvor pa šesto. Vanj so vkljuèeni uèenci od prvega do èetrtega razreda. V Zdravstveni postaji u emberk, v zobni ambulanti za otroke in mladino, ki jo vodi Mirjana Povše, dr.stom., ob pomoèi zobne asistentke Sandre Škedelj, veliko skrbi namenjamo naravnemu zobovju, njegovi èistoèi in zdravju. Novi dan 12 Pri tekmovanju za èiste in zdrave zobe sodelujejo preventivne sestre ZD Novo mesto Mojca Gajiè in Marjanca Kušljan. To leto je tekmovalo 250 uèencev, kar je najveèje število do sedaj. V tekmovanju je zmagal 3.a u emberške šole in 4.razred iz podru niène šole Dvor. Zmagovalni razredi so se za nagrado udele ili zakljuène prireditve v Cankarjevem domu v Ljubljani. Vsi udele enci tekmovanja z našega obmoèja so bili še posebej nagrajeni. Ob pomoèi Obèine u emberk smo jim podarili 250 novih zobnih krtaèk in zobnih nitk. Darilo smo jim predali na slavnostni prireditvi, ki jo je organizirala Osnovna šola u emberk, dne 16.5.2002. Na prireditvi so bili udele eni vsi sodelujoèi uèenci, njihove uèiteljice, vodstvo šole, preventivni Tekmovanje za èiste in zdrave zobe je letos potekalo e devetnajsto leto. Organizator tekmovanja je Stomatološka zbornica Slovenije in vsako leto organizira zakljuèno prireditev v Ljubljani. V dolenjski regiji je letos tekmovalo enaindvajset šol. Sodelovali so uèenci ni je stopnje osnovnih šol. Preventivne zobozdravstvene sestre so dva do trikrat meseèno testirale èistost zob izbranim petim uèencem v razredu. Ti so bili toèkovno nagrajeni. Otroci so se prireditve veselili e med šolskim letom, zato so se za toèke zelo trudili. Zmagal je razred, ki je zbral najveè toèk. Dolenjski zmagovalci so bili tokrat uèenci 4.razreda Osnovne šole Dol. sestri ter referent za socialna vprašanja obèine u emberk gospod Darko Pucelj. Ob tej prilo nosti bi se še enkrat zahvalili vsem udele encem tekmovanja, preventivnim sestram, vodstvu šole ter posebej Obèini u emberk za denarno pomoè in veliko razumevanja za naše preventivne akcije. Upamo, da bomo še naprej dobro sodelovali. Šolska zobna ambulanta u emberk Povše Mirjana, dr.stom. in Sandra Škedelj ZAKLJUÈEK TEKMOVANJA ZA ÈISTE IN ZDRAVE ZOBE OB ZDRAVI PREHRANI Vsi zmagovalni razredi so odšli na zakljuèno prireditev, ki je bila v hali Tivoli v Ljubljani. Da smo akcijo lahko izpeljali, smo za pomoè prosili Tovarno zdravil Krka iz Novega mesta, ki nam je omogoèila udele bo na prireditvi. Za pomoè se najlepše zahvaljujemo. elimo si, da bi tekmovanje za ohranjanje zdravih zob v mladosti postalo tradicionalno. Akcija je bila dobro sprejeta med starši, otroki in v širši javnosti. To je pravi naèin vzpodbujanja mladih za osebno higieno in lastno zdravje. Mojca Gajiè Bojanc
O ZGODOVINI RDEÈEGA KRI A Zdi se, da le malo ljudi ve, kako zelo pomembna je vloga Rdeèega kri a, ki si ga je leta 1859 zamislil Švicar Henry Dunant in štiri leta pozneje zamisel izpeljal skupaj s štirimi somešèani Po bitki pri vasici Solferino, 24.junija 1859, ko sta se spoprijeli avstrijska vojska na eni in italjansko-francoska na drugi strani, je na bojišèu oble alo 17.000 pobitih in ranjenih Francozov in Piemontcev ter 22.000 avstrijskih vojakov. Kljub temu, da sta vojski šteli po okoli 170.000 mo, med njimi sanitetnega in zdravniškega osebja skoraj ni bilo. Ker ni bilo prave, predvsem pa pravoèasne pomoèi, je veliko ranjencev umrlo, èeprav so jim okoliški prebivalci pomagali kot so najbolje vedeli in znali. Vse to je do ivel tedaj tridesetletni Švicar Henry Dunant, ki ga je trpljenje vojakov tako pretreslo, da je skupaj z domaèini organiziral pomoè ranjencem v cerkvi v Castiglionu. O svojih do ivetjih je Henry Dunant leta 1862 napisal knjigo Spomin na Solferino. V njej je predstavil zamisel, da bi v vojnem èasu vojaško medicinsko slu bo dopolnili s civilno oziroma z dr avnimi organizacijami za pomoè. Predlagal je še, da bi ranjence in vse tiste, ki bi jim na bojišèu pomagali, imeli za nevtralne. Za svoje zamisli je Dunant hitro dobil somišljenike in skupaj so ustanovili Mednarodni odbor za pomoè ranjencem. Vse to se nanaša na zaèetke danes po vsem svetu uveljavljenega humanitarnega gibanja Rdeèega kri a in ( v muslimanskih de elah ) Rdeèega polmeseca, ki je bil ustanovljen oktobra 1863 v enevi, ko so se na povabilo Mednarodnega odbora sestali predstavniki 16. dr av. Henry Dunant je za pobudo o ustanovitvi gibanja Rdeèega kri a leta 1901 dobil Nobelovo nagrado za mir. Švicarska vlada je leta 1864 sklicala v enevi diplomatsko konferenco z namenom, da odposlanci sprejmejo osnutek pogodbe, ki se je imenoval enevska konvencija za izboljšavo razmer vojaških ranjencev na bojišèu. Vojskujoèe se strani morajo od podpisa te pogodbe reševalna vozila, vojne bolnišnice in medicinsko osebje priznavati za nevtralne in jih kot take varovati in spoštovati...ranjene ali bolne vojake, ne glede na to, kateri dr- avi pripadajo, je treba zbirati in skrbeti zanje. V pogodbo so dodali tudi zašèitni znak vojaških zdravstvenih slu b rdeè kri na beli podlagi. Rdeèi kri ima številne naloge na podroèjih zdravstvenega in socialnega varstva, njegova dejavnost se je z leti in glede na potrebe nacionalnih društev diferencirala. Nacionalna društva v industrijsko razvitih dr avah imajo drugaène naloge kot nacionalna društva de el v razvoju. Najveèji problem zadnjega èasa predvsem v dr avah v razvoju prinaša strahovito narašèanje števila beguncev. Naloga Rdeèega kri a je lajšanje pogojev ivljenja in dajanje pomoèi beguncem. Ena najstarejših dejavnosti Rdeèega kri a je poleg poizvedovanja o izginulih oziroma pogrešanih ljudi tudi pomoè rtvam naravnih katastrof. V takih primerih se vkljuèi Mednarodna zveza društev Rdeèega kri a in Rdeèega polmeseca, ki deluje kot usklajevalka njunih operacij. Danes najdemo Rdeèi kri ali Rdeèi polmesec skoraj v vsaki dr avi sveta. Slovenski Rdeèi kri je vse pogoje za èlanstvo v mednarodnem gibanju izpolnil leta 1993, èeprav je e prej deloval avtonomno v okviru Rdeèega kri a Jugoslavije, nastal pa je e v okviru avstroogerske kot ensko društvo za pomoè ranjenim in bolnim vojakom leta 1866. Dr avni zbor RS je 26.januarja 1993 sprejel Zakon o Rdeèem kri u Slovenije, ki doloèa pravice in dol nosti Rdeèega kri a. To so pomoè pri lajšanju trpljenja ljudi, sodelovanje s Civilno zašèito Slovenije in usposabljanje enot za prvo pomoè, izvajanje akcij za pridobivanje krvodajalcev in organiziranje krvodajalskih akcij, naloge v zvezi z obvešèanjem, evidentiranjem in poizvedovanjem za rtvami oboro enih spopadov in prizadetimi v naravnih in drugih nesreèah, organiziranje usposabljanja osebja za opravljanje nalog, ki jih doloèajo enevske konvencije. Struktura organiziranosti našega Rdeèega kri a je v 56 obmoènih zdru enjih RK, ki so ustanovljena na geografsko zaokro- enih obmoèjih. Obmoèna zdru enja RK se opirajo na delovanje svojih sodelavcev ter na delo krajevnih organizacij in dejavnosti kro kov po osnovnih in srednjih šolah. Obmoèno zdru enje RK Novo mesto deluje v šestih obèinah (Novo mesto, Šentjernej, Mirna peè, Škocjan, u emberk, Dolenjske Toplice), v 35 krajevnih organizacijah s 650 prostovoljci, v 11 osnovnih šolah s kro ki RK s 330 mladimi èlani kro kov. Posebnost dela našega zdru enja je organiziranje letovanja za socialno in zdravstveno ogro ene otroke s preko 40 letno tradicijo in delovanje Sklada za pomoè ljudem v stiski, s pomoèjo katerega redno s paketi ali finanènimi pomoèmi oskrbujemo socialno ogro ene dru ine in posameznike zadnje dve leti. Zapisala: Barbara Ozimek, RK Novo mesto POSTATI TO, KAR SI ELIMO Neka deklica se je rodila v revni dru ini, ki je ivela v borni koèi sredi gozda. Bila je dvanajsta od dvaindvajsetih otrok. Vsi so bili rahlega zdravja in slabotni. Tudi zanjo so dvomili, èe bo pre ivela. Ko je bila stara štiri leta, je zbolela za škrlatinko in pljuènico, ki se ji je ponovila. Bila je v smrtni nevarnosti; posledica bolezni je bila ohromela leva noga. Morala je nositi jekleno opornico. Na sreèo pa je imela mater, ki jo je opogumljala. Mama je svoji hèerki, ki je bila zelo bistra, govorila, da kljub svoji nepokretni nogi lahko v ivljenju naredi, karkoli hoèe. Rekla ji je, da ji je za to potrebna vera, vztrajnost, pogum in trdna volja. Ko so ji pri enajstih letih odstranili opornico in je zaèela hoditi, so ji zdravniki rekli, da nikoli ne bo normalno hodila. V štirih letih se je nauèila ritmiène hoje, kar je bil medicinski èude. Potem je dekle dejalo, da namerava postati najhitrejša tekaèica na svetu. Pri trinajstih letih je zaèela teèi. V šoli se je vedno udele evala tekmovanj, a je vedno zasedla zadnje mesto. Vsi so ji govorili, naj neha. Toda nekega dne je na cilj prispela predzadnja. In potem je nastopil dan, ko je na teku zmagala. Od takrat je zmagala na vsa- kem teku, ki se ga je udele ila. Wilma, tako je bilo dekletu ime, se je vpisala na univerzo, kjer je sreèala dobrega trenerja. Ta je opazil neunièljiv duh, njeno vero v uspeh in njen izreden naravni talent. Tako dobro jo je treniral, da se je udele ila olimpijskih iger. Tam je postala njena tekmica najboljša tekaèica na svetu Nemka Jutta Heine.Nihèe je še ni premagal. Toda v teku na 100 metrov jo je premagala Wilma Rudolf. Tudi na 200 metrov je Jutto premagala. Tako je Wilma osvojila e dve olimpijski medalji. Konèno je prišel na vrsto tudi štafetni tek na 400 metrov. Bo Wilma tudi tokrat premagala Jutte? Prvi dve tekaèici v Wilmini skupini sta svojo nalogo odlièno opravili. Ko pa je tretja tekmovalka predajala štafeto Wilmi, je bila tako vznemirjena, da ji je padla na tla. In Wilma je videla, kako je Jutta pred njo. Nemogoèe je, da bi jo kdorkoli dohitel, kaj šele prehitel. Toda Wilma je naredila prav to! Osvojila je tretjo olimpijsko medaljo. Pripravil Dušan Erhovnic Iz knjige: Drobne zgodbe z biserom - Bo o Rustja 13 Novi dan
NENAVADNO SREÈANJE V torek, 14.5.2002 ob 5,45. uri zjutraj se je v Soteski zgodila nenavadna nesreèa našemu reševalcu Ðuranoviè Danijelu. Na poti iz Novega mesta proti virèam je na cesto prilomastil medved in jo hotel preèkati. Zgodilo se je tako neprièakovano, da se voznik reševalnega vozila ni mogel izogniti trèenju. Medved je oble al na vozišèu, voznik Danijel pa je izstopil, da bi s trikotnikom zavaroval kraj nesreèe. V tem èasu se je na kraj dogodka pripeljalo vozilo Clio in voznik je s trobljenjem opozarjal Danijela, da se medved premika. ival se je postavila na noge in šepaje odšla k Cliu, kjer je izlila svoj bes nad vozilom. Voznik jih je odnesel brez poškodb, vozilo pa je ostalo brez zadnje šipe. Poškodbe reševalnega vozila, nastale ob trčenju s kosmatincem Po odhodu medveda v gozd sta na cesti ostala dva poškodovana vozila in šokirani vozniki, za ranjenim medvedom pa so v gozd odšli tamkajšnji lovci. Zapisal: Erhovnic Dušan Poroko je mo no vèasih poimenovati tudi ne ni karambol. Po zneje si partner v npr. štirièlanski dru ini razèetveri svoje pravice in poèetveri svoje dol nosti. Tako postane lahko le delnièar svoje in dol nik skupne sreèe. Gradišar Cveto, dr. med. Pri reševanju ne delamo razlik.. Avtor karikature: Metod Blatnik KADROVSKO POROÈILO PRIŠLI: Zobozdravstvena slu ba 1. Irena Adamoviè, ing.radiologije - doloèen èas 2. Biljana Barišiæ, dr.stom. - doloèen èas Patrona a 1. Mojca Zoran. vms - nedoloèen èas ODŠLI: Dispanzer za medicino dela, prometa in športa 1. Katica Kvasiè, dr.med. - upokojitev 2. Zobozdravstvena slu ba: 3. Jela Makovec, zob.asist. - doloèen èas MAREC - MAJ 2002 IZOBRA EVANJE: HELENA RIHAR, dr.med., je uspešno zakljuèila specializacijo iz pediatrije in si pridobila naziv specialistka pediatrinja. MIRJAM VIDE KATIÈ, dr.med., je uspešno zakljuèila specializacijo iz splošne medicine in si pridobila naziv specialistka splošne medicine. Pripravila: Jelka Fajdiga ÈESTITAMO! ÈOKOLADA Skrivnosti o èokoladi, ki vam jih nihèe ne pove Èokolada je dober vir magnezija (koristi za presnovo, mišice, o ilje in ivce), eleza (koristen za kri in rast), ter kalija (koristen za ivce, ledvice in srce). Èokolada je e stoletja znan afrodizijak, saj vsebuje feniletilamin, ki vpliva na naša èustva in vzpodbuja seksualni apetit. Ni èudno torej, da si zaljubljenci tako radio podarjajo èokoladne srèke, romantiki pa sedijo v slašèièarni in si preko èokoladne tortice zrejo globoko v oèi. 100 g temne èokolade vsebuje veè kofeina kot skodelica instantne kave, zato pomaga, kadar morate ostati budni. Daje nam energijo, zato pomaga tudi po prekrokani noèi, nekateri pa celo prisegajo, da daljša ivljenje. Ni nobenih dokazov, da bi èokolada vplivala na slabšanje ko e, akne ali mozolje. Ti nastanejo, kadar smo pod pritiskom in obèutimo stres, takrat pa tudi dostikrat prigriznemo èokolado, ki nas umiri. Pripravil Dušan Erhovnic Novi dan 14
Podzemlje SKRIVNOSTNA OSEBA V Zdravstvenem domu so prostori, katere obišče le malokdo - kotlovnica in zaklonišče. Ne dopustimo, da v nas umira èlovek in da kot jutranja megla v poletnem jutru izgine duh, ki v nas prebiva! Ne dopustimo, da nas sirene, ki so sli minevanj, zvabijo v globine! Ne dajmo se, ivimo! Rad te imam. Rada te imam. Ko ni nikogar veè, s katerim bi izmenjali te besede, smo samo še odmev, ki se izgublja med gorovjem. Za spoznanje, da v ivljenju malo potrebujemo, moramo veliko rtvovati. Misli iz knjige: Gledam modro, vidim plavo Pogosto - Rudi v slovenski Kerševan dru ini oèe emigrira v vikend, mati bulji v limonado Santa Barbaro, otroci pa dobe odpustek za disko urko. Bolj ko spoznavam ivljenje, bolj se mi zdi, da je tudi nedelja navaden dan. Modrost se pojavi prepozno, da bi nam lahko ško dovala. Ko nas zapusti zadnji prijatelj, je èas, da razmišljamo sami o sebi. Razmišljam, ker noèem, da bi bil le eden izmed mno ice, ki razume. Samo su enj svobode je njen gospodar. So boleèine, zaradi katerih joèemo in boleèine, za radi katerih se ne bomo nikoli veè smejali. Zadnji v vrsti pride na vrsto, ko ni veè vrste. (Misli iz knjige: Mislim modro, vidim plavo-rudi Keršovan) Fotografija izpred èetrt stoletja. Ko jo vidim, se vedno znova vprašam: kako je mo no, da se nekdo postara, pa je še vedno tako lep. Velike mandljeve oèi, rdeèi lasje, speti v èop, širok in prijazen nasmeh - dobra vila suhokranjskih hribov. Za nagrado bi uspešnemu reševalcu rada obljubila njen poljub, a verjetno iz te moke ne bo kruha. A nagrada vsekakor bo! Uspešna reševalka prejšnje nagradne uganke - na stari fotografiji sta bila Metka Škedelj,dr.stom. in Dušan Erhovnic, zobotehnik - je naša upokojenka Marija Perme.Nagrado dobi po pošti. Vsako leto obiščejo Zdravstveni dom Novo mesto dijaki Srednje zdravstvene šole iz Novega mesta. Sprejme jih glavna sestra Alenka Piškur, DMS. Dijaki si z zanimanjem ogledajo reševalno službo, urgenco, laboratorij in fizioterapijo, saj bodo mogoče prav oni nekoč delali v teh prostorih. 15 Novi dan
ZGODBE NAŠIH LJUDI: VÈERAJ, DANES, JUTRI MARIJA FLORJANÈIÈ Sediva pred vrstno hišo na Lebanovi ulici. S pogledom objamem okna polna ro. Tri vijolice, oran na begonija, jesenska resa. Begonije tudi na ostalih oknih. Sama vzgaja samo vodenke. Na mizi je šopek iz drobnih, pisanih cvetov. Diši po ljubezni - darilo hèerke ob nedavnem rojstnem dnevu. O številu let modro molèiva. A na pogled vidim: kar nekaj let manj ima, kot pa jih je vèasih nosila na svojih ramenih. Vidim spoèit obraz, zagorelo polt. Spoèita sem, mi pravi ga.marija. Šele sedaj èuti, v kako hudem stresu je ivela vseh 38 let delovne dobe. Pol leta je rabila, da si je odpoèila. Dolgo se je zbujala s prvo mislijo: slu ba, kaj je treba postoriti! Je vse v redu? Po izobrazbi in po ivljenjskih izkušnjah je ekonomistka. V zdravstvu je delala kot pomoènica direktorja od leta 1979, pred tem je bila v šolstvu. Oboje je bila podobna dejavnost, povsod delo z visoko izobra enimi ljudmi. Premenjalo se je kar nekaj nadrejenih - pet v šolstvu, trije v zdravstvu. Z vsemi je rada delala. Svoje delo je skušala opravljati resno in odgovorno. Jaz sem se vas majèkeno bala, sem danes pogumna pred njeno domaèo hišo. Res sem vèasih nekaj takega zaèutila v odnosih s sodelavci, pa mi to ni bilo prav, mi z nasmeškom pove. In jaz ji verjamem. Beseda nanese na horoskop. Jaz sem lev - prav kraljevsko se poèutim, èe mi le dajo dihati in mi ne zategujejo uzde. Ljubim svobodo in sonce. Gospa Marija pa je bik po horoskopu. V svoji naravi èuti moè in energijo. Vse izzive rada sprejema, èe le vidi v tem realen cilj. Dnevi v pokoju so lepi. Zjutraj v miru spije kavo in prebere èasopis. Vèasih telovadi, nato pa dan mine po usklajenem redu. Rada gre na delo v vinograd in na vrt. Izhaja iz kmeèke dru ine, delo z zemljo jo pomirja in osreèuje. Ima dva vnuka. Dino hodi v 5.razred, Larisa pa je drugošolka. Naenkrat nekaj nebeško zadiši skozi odprto okno: ga. Marija obèasno doma speèe kruh. Sicer pa kuhanja ne obo uje preveè. Nikoli ni rada govorila o sebi, ugotoviva, ko sva e skoraj pri koncu najinega pogovora. Pa vendar jo vprašam: Kakšen pa je bil Vaš zadnji dan v slu bi? Jaz mislim na pojedino, darila... solze in objemi, ga. Marija pa se nasmehne: Tak kot vsi drugi. Dopoldne smo imeli še komisijo za tehnièni prevzem za opravljena zunanja dela ob zdravstvenem domu. Ob 13 h Svet zavoda - zakljuèni raèun in program dela. Ob 16 h pa sva prièeli s primopredajo poslov z go. Meri Munih. Tako sem se zadnji dan domov vrnila v zelo poznih veèernih urah. Tišina je nastala v najinem pogovoru. Bilo mi je zelo nerodno. Samo na zabavo mislim. Izgubila sem nit pogovora. Iz zadrege me je rešila ga. Marija: Tega dne se ne spominjam rada. Z veseljem pa se pogosto spominjam mojih èudovitih sodelavcev, ki so mi pomagali, me podpirali. Teh je bilo zelo veliko. Seveda je bila pozneje ob slovesu tudi zabava, kakršna se ob takih prilikah spodobi! En velik del mene je ostal v slu bi! In jaz ji to verjamem. Ne ka Dular, dr.med. Novi dan 16
STAVKALI SMO... FIDES - Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije je dne 26. februarja 2002 napovedal splošno stavko zdravnikov in zobozdravnikov v javnih zdravstvenih zavodih, to je bolnišnicah in zdravstvenih domovih v dr avi, z zaèetkom 19. marca 2002 ob 7.00. Stavkovne zahteve so bile usmerjene v boljši - to je ustrezen delovno-pravni polo aj zdravnikov in zobozdravnikov, k odpravi nevzdr nega pomanjkanja zdravnikov in zobozdravnikov na doloèenih podroèjih zdravstvenih strok in k naèrtovanju sanacije kadrovskih te av v prihodnosti ter k odpravi finanènih izgub v nekaterih pomembnih zdravstvenih ustanovah v Sloveniji. Stavka je bila odlièno pripravljena in vodena tako na dr avnem kot seveda na lokalnih nivojih, torej v samih javnih zdravstvenih zavodih. Oblika stavke je bila 40-urni delovni teden z zakonsko doloèenimi desetimi nadurami tedensko, kjer je bilo to nujno potrebno za zagotavljanje kontinuiranega oziroma neprekinjenega zdravstvenega varstva. Stavka je trajala do 5.aprila, dan poprej je bil s posredovanjem zdravniške zbornice Slovenije podpisan sporazum o naèelnem in èasovnem razporedu reševanja stavkovnih zahtev. Podpisniki sporazuma so bili vlada republike Slovenije, Zdravniška zbornica Slovenije na strani delodajalcev in FIDES- Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije na stani delojemalcev. Rok za pogajanje je bil 1 mesec. Izredna konferenca FIDES-a je sprejela prekinitev oziroma odlog stavke do zaèetka maja 2002. Ko je bilo po izteku enomeseènega odloga in številnih sestankih pogajalskih skupin vlade in FIDES-a jasno, da se ne da dogovoriti nièesar, kar je bilo sprejeto v prej omenjenem sporazumu, je glavni stavkovni odbor zamrznil stavko, verjetno do jeseni letos in si zadal nalogo, da skuša nekatere pereèe probleme, ki se dotikajo kršitev obstojeèe poklicne kolektivne pogodbe rešiti preko poravnalnih svetov in delovnih sodišè. al splošna situacija v zdravstvu in posebej javno-finanèni polo aj, pa sedaj izprièane proraèunske zagate in vedno oèitnejše politiène ter ekonomske zablode aktualne oblasti, tudi zdravstvene, niso omogoèile vzpostavitve ustreznega socialno pravnega in plaènega statusa zdravnikov in zobozdravnikov. Takšne razmere vodijo v nadaljevanje sindikalnega boja, ki ga bo še naprej za svoje èlanstvo udejanjal FIDES. Za konec pa še zahvala èlanom stavkovnega odbora FIDES Zdravstvenega doma Novo mesto in vsem zdravnikom ter zobozdravnikom v naši hiši za pomoè in odlièno sodelovanje v èasu, ki ga obravnava omenjeni èlanek. Ivan Mrzlikar, dr. stom. sindikalni zaupnik ZD Novo mesto Posnetek je nastal na predavanju iz varstva pri delu za naše delavce, ki ga vodijo strokovnjaki iz podjetja Varing iz Novega mesta. Vsi udeleženci so po predavanju opravili pismeni preizkus znanja iz tega področja. AFORIZMI GRADIŠAR CVETO, DR.MED. Otroci na pragu ivljenja ne morejo biti le starševska radost ali njihova reklamacija. Pripadajo predvsem sebi in ivijo izkljuèno svo je ivljenje. Èlovek se poroèi z zunanjimi oèmi in potem ivi z notranjimi. Lahko pa vse ivljenje le škili. V tipièni slovenski dru ini je oèe pre ivitveni lovec, mati enakopravna dekla, otroci luksuzni blagoslov. 17 Novi dan
ZGODBE IZ AMBULANTE Starejši pacient pride po zdravila zase in za eno. ivita sama, otrok nimata. Iz kartona je razvidno, da bi moral imeti še dovolj zdravil. To mu tudi povem. Tako mi pove, da jih je e pojedel. Stvar se zapleta. Zvem, da ne ve natanèno, kako bi moral jemati terapijo. Dobro, reèem, v kratkem bom prišla k vam domov in bova natanèno pregledala zdravila. Na en velik list bom na pisala, kako jih morate pravilno jemati. Mo akar je tiho. Na vratih ambulante se ustavi: Kdaj boste prišli? V kratkem! ponovim. Èez dva dni zgodaj zjutraj pride ena. Me je mo poslal - zaradi zdravil! Nato zvem, da je mo prišel iz ambulante zelo zaskrbljen in razburjen. Sedaj sva pa gotova. Prišla bo in bo nama vsa zdravila prekomandirala. Nato je cel dan bo jal po hiši, kam bi jih skril. Ne sme jih najt! je ponavljal. Menda jih je nesel na ske denj. Jaz v ambulanti obstanem brez besed. Kaj naj reèem? Niè - in še enkrat niè. Vèasih sem pa zares nemoèna. Ne ka Dular, Dr. med. V avli Zdravstvenega doma Novo mesto je razstava likovnih del učencev OŠ Šmihel na temo Gibanje za zdravje. Nekaj novih izrazov : HUMOR OSTEOPOROZA - OSTOPORKOLOZA SAHARIN - NAHTALIN LASIX- LASI, LASIK, LASEK APAURIN- PURIN AMYZOL- MOZOLJ UROLOG- OROLOG Ne ka Dular, dr.med. KAZEN Policist ustavi blondinko: Peljali ste skozi rdeèo luè na semaforju. Ali naj sedaj za kazen poèakam pri zeleni? ZADNJA ELJA Ata, kam naj vas pokopljemo? V morje me vrzite! Zakaj pa? Vaša mama mi e dvajset let obljublja, da bo zaplesala na mojem grobu. SANJE Direktor je ob jutranji kavici razlagal tajnici: Nocoj sem sanjal o vas. Kaj ste? Ne, to pa nisem. Je ura prej zvonila. PREDOR Mejdun, je dolg tale predor, se je zaèudil Jo e. To e, vendar ne smeš pozabiti, da sediva v zadnjem vagonu. PI AMA Zakaj si Mujo obleèe pi amo, ko gre na kolesarjenje? Da bolje le i na ovinkih. ALKOHOLNO ZLO Dva alkoholika se pogovarjata: Alkohol je najveèje zlo. Res? Kako si to spoznal? Preprosto. Zaradi alkohola sem se skregal z eno, s sosedi in prijatelji, pa še tašèo sem zgrešil, ko sem pijan streljal nanjo. Novi dan 18
NOVICE IZ NAŠIH VRST Zelo smo veseli, da vam lahko predstavimo najmlajše dru inske èlane naših sodelavk in sodelavcev! Antič Sanja, zobotehnica, s sinom Matjažem Novorojenka Marija z očkom Knez Blažem, dr. stom. Fortuna Gašper, dr.stom., s sinom Feliksom Malavašič Urban, sin Malavašič Mateje, dr. stom. Veliko veselja je prinesel Höfferle Simoni, dr.stom., sin Filip ter Gašperšiè Vesni, zob. asist. in Miru, dr.stom. sin Arne. ÈESTITAMO! Glavna in odgovorna urednica: Ne ka Dular, dr.med.; Tehnièna urednica: Irena Èešarek; Èlani uredniškega odbora: Nevenka Gošnik, Marija Kuzmanoviè,; Foto: Dušan Erhovnic, Andreja Èešarek; Oblikovanje in raèunalniški prelom: Špes grafika Novo mesto; Tisk: arko Šepic s.p. Novo mesto; Naklada: 500 izvodov 19 Novi dan
Novi dan 20