Zbirka medijskih objav

Transkript

1 Zbirka medijskih objav Zdravniška zbornica Slovenije, za obdobje Število objav: 15 Tisk: 15 Spremljane teme: Zdravniška zbornica...: 2 ZZZS: 0 FIDES: 0 Zdravniki: 0 MZD - Ministrstvo za zdravje: 0 Zdravstveni... bolnišnice: 0 Andrej Možina: 0 zdravstvo: 12 Dr. Vinko Dolenc: 0 Otroška srčna kirurgija: 0 prof. dr. Borut Geršak: 0 združenje zdravstvenih...: 0 Slovensko zdravniško društvo: 1 bela napotnica: 0

2 Seznam objav v zbirki: Tisk Naslov Zobna higiena 1 5 Medij; Doseg Delo - Ona; Stran: 47 Površina: 149 cm 2 Rubrika, Datum Priloga Ona; Denišlič Tatjana Leskošek Slovensko zdravniško društvo...šoli Kette Murn v Ljubljani in mu ni para v svetu. Po štirih letih je omenjeno tekmovanje pod strokovnim in organizacijskim vodstvom Stomatološke sekcije Slovenskega zdravniškega društva postopno prešlo v slovenske osnovne šole. Letos zaključujemo že 32. tekmovanje - sodeluje 98 odstotkov osnovnih šol in 100 odstotkov šol in zavodov za... Tisk Naslov "Oropani" najboljših materialov in postopkov 2 6 Medij; Doseg Delo; Stran: 11 Površina: 356 cm 2 Rubrika, Datum Ostalo; Diana Zajec Zdravniška zbornica Slovenije...čakajočemu na pregled, poliranje, vrtanje in plombiranje ali puljenje pove pogled na stensko dekoracijo čakalnice, na kateri precej prostora zavzemajo plakati zdravniške zbornice oziroma tamkajšnjega odbora za zobozdravstvo. Kaj mora vedeti pacient Pod povednim napisom Kaj morate vedeti kot zavarovana oseba? jasno piše, da obvezno... Tisk Naslov Za pomoč umirajočim iščejo sestre 3 7 Medij; Doseg Delo; Stran: 10 Površina: 322 cm 2 Rubrika, Datum Slovenija; Mateja Celin zdravstvo...bolnika {poskrbijo za lajšanje bolečin, omogočajo zdravstveno nego in se za uravnavanje bolezenskih simptomov povezujejo s patronažnimi službami, osebnimi zdravniki, specialisti in drugimi), so v oskrbo vključeni še koordinatorji družine (socialni delavci), ki dajejo psihosocialno in duhovno podporo bolniku in družini... Tisk Naslov Preprečiti nadaljnje puščanje krvi 4 9 Medij; Doseg Delo; Stran: 5 Površina: 838 cm 2 Rubrika, Datum Mnenja; Janez Tršan zdravstvo...da ni ustrezne in prepotrebne osredotočenosti na zdravstveni sistem kot celoto in da se zdravstvo kar istoveti z zdravniki na individualni ravni. Skrajni čas je, da absolutizacijo osebne svobode zdravnikov in njihovih interesov podredimo ciljem zdravstvenega sistema, ki so tudi edini legitimni in tudi legalni v vsaki demokratični... Tisk Naslov Kdaj je antibiotikov preveč? 5 11 Medij; Doseg Jana; Stran: 46 Površina: 406 cm 2 Rubrika, Datum Ostalo; Sanja Lončar zdravstvo...ki so odporne proti njim. Zgovorno dejstvo je nedvomno tudi razglasitev evropskega dneva antibiotikov. Tako 18. novembra vsako leto, vse od leta 2008, ministrstvo za zdravje poziva k preudarni uporabi antibiotikov. Namreč antibiotiki, ki so res močno orožje in lahko pri hudih obolenjih rešijo marsikatero življenje, se mnogokrat... 2

3 Tisk Naslov Do kdaj bodo varna naša semena? 6 15 Medij; Doseg Jana; Stran: 15 Rubrika, Datum Ostalo; Jamnik Biba Vidic zdravstvo Površina: cm 2 DO KDAJ BODO«VARNA NAŠA 7 SEMENA? korporacij Vsako pomlad je k moji stari mami prišla soseda s polno košaro»flanc«. Ko sta popili kavo, ji je mama izročila še vrečko svojih semen. Pred dvema letoma pa je med ljudi butnila novica, da bo take izmenjave nepreklicno konec.»generalni direktorat Tisk Naslov Svetovni dan zdravja posvečen varni hrani 7 16 Medij; Doseg Gorenjski glas; Stran: 2 Površina: 53 cm 2 Rubrika, Datum Ostalo; Unknown zdravstvo...obeležujemo svetovni dan zdravja, ki je posvečen varni hrani. Varna, zdravju koristna, lokalno in trajnostno pridelana hrana je ključno izhodišče, zato je tudi Ministrstvo za zdravje varno hrano postavilo med prednostna področja predloga Resolucije o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje S celovitim... Tisk Naslov Kdo si upa 8 17 Medij; Doseg Finance; Stran: 24 Površina: 38 cm 2 Rubrika, Datum F; Unknown zdravstvo KDO SI UPA Računam, da bom ministrica še vsaj dv< mandata. (Vir: Mladina) Čeprav ministri vlade Mira Cerar ja padajo kot domine Milojka Kolar Celarc računa na to, da bo lahko na zdravstvenem ministrstvu pognala korenine. Tisk Naslov Osebni zdravnik, srčika oskrbe in povezovanja 9 19 Medij; Doseg Primorske novice; Stran: 13 Površina: 575 cm 2 Rubrika, Datum Zdravje; Ambrož Sardoč zdravstvo...stroka o paliativni oskrbi: Niso nujne nove zaposlitve, pač pa drugačna komunikacija Osebni zdravnik, srčika oskrbe in povezovanja "Zatakne se, ko pričakujemo, da bo kdo drugi zavrtel telefon, kes, utrujajoče je, zahteva veliko klicanja, a se kasneje obrestuje."... Tisk Naslov Večina vsaj enkrat zboli zaradi hrane in vode Medij; Doseg Primorske novice; Stran: 2 Površina: 737 cm 2 Rubrika, Datum Aktualno; Jasna Arko zdravstvo...ljudi varno pitno vodo. Oboje je temelj preživetja, za ohranjanje in krepitev zdravja morata biti varni in kakovostni. Povsod po svetu, tudi pri nas, se zdravniki vsak dan soočajo z obolelimi, ki zbolijo zaradi oporečne hrane in vode. Odvisno od stopnje neprimernosti teh dobrin so težke tudi posledice za zdravje... 3

4 Tisk Naslov Referendum o gledanju Medij; Doseg Delo - Plus 50; Stran: 2 Površina: 271 cm 2 Rubrika, Datum Novice; Marjan Bauer zdravstvo AVV.* JLw*JL %m» A lvl Il^LJL J. JL o gledanju novoroienckov MARJAN BAUER Pred dnevi smo na radiu slišali, da morajo očetje ki želijo biti zraven, ko mamice rojevajo naslednico ali naslednika, to plačati. Povedano bolj natančno: gledanje in navzočnost na tem čustvenem in izjemno lepem družinskem Tisk Naslov Sestra, ki vedno pride Medij; Doseg Delo - Plus 50; Stran: 28 Površina: 680 cm 2 Rubrika, Datum Novice; Sergeja Širca zdravstvo...vidi telesno, duševno, duhovno, družabno in socialno bitje. Za izvajanje na domu je potrebna licenca, ki jo kot dovoljenje za opravljanje dejavnosti izda ministrstvo za zdravje (seveda je za to treba izpolnjevati predpisane pogoje). Zdravstvena nega na domu je v slovenskem prostoru zelo redka in žal samoplačniška. Svojci kljub... Tisk Naslov Bitka za Vebra, vojna za Telekom Medij; Doseg Reporter; Stran: 36 Rubrika, Datum Slovenija; Igor Kršinar zdravstvo Površina: cm 2 IGOR KRŠIHAR foto: PRIMOŽ LAVRE, BOBO igor.krsinarigrreporter.si Potem ko je premier Miro Cerar predlagal razrešitev obrambnega ministra Janka Vebra, so zazevale koalicijske razpoke med največjo SMC in koalicijsko SD, ki jo v bitki proti privatizaciji Telekoma podpira tudi Desus. Poleg tega sta Tisk Naslov Serijska blamaža Medij; Doseg Reporter; Stran: 26 Površina: 195 cm 2 Rubrika, Datum Mnenji; Marko Medvešek Zdravniška zbornica Slovenije... marko medvešek o godlji v primeru Radan marko, medvesek@reporter.si Primer zdravnika Ivana Radona se je izkazal za popolno godljo za zdravniško stroko, za ljubljanski UKCintudiza policijo. Primer zdravnika Ivana Radana se je izkazal za popolno godljo za zdravniško stroko, za ljubljanski UKC in tudi... Tisk Naslov Detektor Medij; Doseg Reporter; Stran: 9 Površina: 119 cm 2 Rubrika, Datum Periskop; M.M., I.P., B.K.C. zdravstvo IVAN KUKAR, odvetnik, je na protestu Odbora 2014 priznai, da je še pred letom menil, da bo, če/ko bo življenje postalo neznosno, spakiral in odšel v tujino. Pod vplivom stopnjujoče se represije nosilcev moči se je začel spraševati, zakaj bi moral prav on z družino v prostovoljno ali celo 4

5 Delo - Ona Doseg: Stran: 47 Površina: 149 cm 2 1 / 1 Zobna higiena č < t^ ~*5i' fk Upam, da se na vaš prispevek o zobnih vsadkih Nasmeh brez prepiha (Ona, , stran 50) oglasi strokovni vrh otroškega zobozdravstva. Jurij Žargi, dr. dent. med., ki se je vrnil z enoletnega izobraževanja iz implantologije v Kaliforniji, v zapisu meni, da je ustna higiena odraslih Slovencev slaba in je»morda za to krivo otroško zobozdravstvo, ki otrokom ne pokaže, kako izjemnega pomena je zobna higiena...«. Temu zapisu ostro oporekam kot nedavno upokojena zobozdravnica, kije več desetletij delala z otroki. Mlademu kolegi bi rada osvežila spomin - morda je že sam v osnovni šoli spoznal Tekmovanje za čiste zobe ob zdravi prehrani, ki se je rodilo leta 1979 na osnovni šoli Kette Murn v Ljubljani in mu ni para v svetu. Po štirih letih je omenjeno tekmovanje pod strokovnim in organizacijskim vodstvom Stomatološke sekcije Slovenskega zdravniškega društva postopno prešlo v slovenske osnovne šole. Letos zaključujemo že 32. tekmovanje - sodeluje 98 odstotkov osnovnih šol in 100 odstotkov šol in zavodov za otroke z nižjim izobraževalnim standardom. Tekmovanje in vse ostalo raznoliko preventivno delo vestnih, vztrajnih in požrtvovalnih zobozdravstvenih delavk in delavcev Slovenije, ki jim je zaupana skrb za zobe otrok in šolarjev, je botrovalo drastičnemu padcu zobne gnilobe pri dvanajstletnikih (KEP leta 2013 je bil 1,9, pred 3 desetletji pa več kot 5). Razumljivo, saj so čisti zobje tudi zdravi zobje! Zaključila pa bi z dejstvom, da se mlade kolegice in kolegi pogosto otepajo dela z otroki in vidijo svojo prihodnost le v delu z odraslimi, še zlasti na področju protetike in implantologije. Prim. mag. Tatjana Leskošek Denišlič, dr. dent. med. 5

6 Delo Doseg: Stran: 11 Površina: 356 cm 2 1 / 1»Oropani«najboljših materialov in postopkov Preventiva Kako se izogniti kariesu, najbolj pogosti nenalezljivi bolezni na svetu - Čim manj sladkega Čas je za nasmeh, je bilo geslo nedavnega svetovnega dneva ustnega zdravja, ob katerem so slovenski stomatologi javnost, predvsem pa»odgovorne politike«opozorili tako na ključno vlogo preventive kot na pomen pravočasnih zobozdravstvenih storitev, ki morajo pri nas (p)ostati dostopne, materiali za zdravljenje pa sodobni, kakovostni in varni. DIANA ZAJEC Da glede sistemske ureditve zobozdravstva še vedno ni vse tako, kot bi moralo biti, čakajočemu na pregled, poliranje, vrtanje in plombiranje ali puljenje pove pogled na stensko dekoracijo čakalnice, na kateri precej prostora zavzemajo plakati zdravniške zbornice oziroma tamkajšnjega odbora za zobozdravstvo. Kaj mora vedeti pacient Pod povednim napisom Kaj morate vedeti kot zavarovana oseba? jasno piše, da obvezno zdravstveno zavarovanje pacientom ne zagotavlja uporabe najboljših materialov, postopkov in zdravljenja po najvišjih strokovnih dognanjih. Po tej logiki moramo biti zadovoljni že z malim, kajti iz zdravstvenega zavarovanja je plačana zgolj osnovna strokovno še sprejemljiva zobozdravstvena oskrba - tako imenovane standardne storitve. Pri zdravljenju sredstva obveznega zavarovanja pokrijejo 85 odstotkov stroškov, prostovoljno zdravstveno zavarovanje pa 15 odstotkov, medtem ko zneski s področja stomatološke protetike obvezno zavarovanje obremenijo v 25 odstotkih, v preostalih 75 odstotkih pa jih krije prostovoljno. Na ta račun lahko pacient dobi prevleke iz najcenejšega materiala, (vlite) plombe, ki jih ni mogoče obnoviti, proteze, delne ali totalne, prav tako iz najcenejšega materiala ter mostiček - če manjkajo najmanj trije zobje v eni vrzeli zapored, ki niso na koncu zobne vrste, ali če manjkajo do štirje zobje v vidnem polju... Ključna je preventiva Zaradi takšnih danosti našega zobozdravstvenega varstva - njegovi nosilci zaradi veljavnega modela financiranja že dolgo opozarjajo na nevarnost povečanja števila brezzobih po 60. letu starosti - velja staviti na preventivo, s katero se je mogoče izogniti prenekateri bolezni zob. Tudi kariesu, ki je najbolj pogosta nenalezljiva bolezen na svetu. Ključ za vzdrževanje dobrega ustnega zdravja je trojen: dobra ustna higiena, ki vključuje uporabo zobne paste s fluoridi, redno obiskovanje zobozdravnika in pravilna prehrana, v kateri sme biti res zelo malo sladkih pijač in s sladkorji bogate hrane. Da je marsikaj od navedenega težko uresničiti, potrjujejo tako podatki o ustnem zdravju Slovencev kot najnovejša statistika. Ta kaže, da otroci in mladostniki iz dežele na sončni strani Alp še vedno kar za 70 odstotkov presegajo še sprejemljiv vnos sladkorjev, medtem ko je slovenska mladina po priljubljenem uživanju sladkih pijač v mednarodnih primerjavah zasedla vrh lestvice, ki kaže akutnost tega za zdravje škodljivega početja. I^^PjBp^EEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEE«MaHPit* BHeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeBbm^ Čas je za nasmeh, pravijo zobozdravniki. Foto AFP Še dopustni vnos sladkorjev je pri slovenskih otrocih in mladih presežen za kar 70 odstotkov. TtetJ«* 6

7 Delo Doseg: Stran: 10 Površina: 322 cm 2 1 / 1 Za pomoč umirajočim iščejo sestre Društvo Hospic Za financiranje zaposlitev medicinskih sester zaprosili občine - Povpraševanja vse več DRAVOGRAD - Društvu Hospic, ki zagotavlja celostno oskrbo umirajočim in njihovim svojcem, je država letos omogočila zaposlitev socialnih delavcev, še vedno pa jim ni uspelo pridobiti novih koncesij za medicinske sestre, s katerimi bi pokrili mrežo paliativne oskrbe, po kateri je čedalje večje povpraševanje. Zato so se za fi-. nančno pomoč obrnili na občine, da bi jim v vmesnem času pomagale do kadra. Mateja Celin Društvo Hospic ima po Sloveniji osem območnih odborov (Ljubljana, Maribor, Celje, Velenje, Slovenj Gradec, Radovljica, Novo mesto, Murska Sobota), v ustanavljanju so še štirje: goriški, obalno-kraški, notranjsko-kraški in zasavski. Vodja progama Hospic Mojca Pavšič je povedala, da je ministrstvo za delo letos podprlo postavljanje mreže za enako dostopnost do Hospicevih brezplačnih storitev za vse državljane in jim omogočilo zaposlitev dodatnih socialnih delavcev. Že dlje časa pa si prizadevajo pridobiti nove koncesije za zaposlitev diplomiranih medicinskih sester, za katere po dve koncesiji že imajo za Maribor in Ljubljano. Pavšiče- Va pravi, da kakovostno izvajanje paliativne oskrbe zahteva timski pristop; poleg medicinskih sester, ki koordinirajo oskrbo bolnika {poskrbijo za lajšanje bolečin, omogočajo zdravstveno nego in se za uravnavanje bolezenskih simptomov povezujejo s patronažnimi službami, osebnimi zdravniki, specialisti in drugimi), so v oskrbo vključeni še koordinatorji družine (socialni delavci), ki dajejo psihosocialno in duhovno podporo bolniku in družini (tudi v procesu žalovanja), hkrati pa usmerjajo delo prostovoljcev. Teh je v Hospicevih območnih odborih že 136, trinajst sodelavcev pa je redno zaposlenih. Ministrstvu se zatakne pri denarju»zaradi togosti zdravstvenega sistema in reorganizacije patronažne službe nam še ni uspelo pridobiti novih koncesij za medicinske sestre,«pravi Pavšičeva, čeprav se na ministrstvu za zdravje strinjajo, da je treba v sistem umestiti tudi DVAKRAT VEČJE POVPRAŠEVANJE Koroški oskrbovanci Hospica prihajajo iz vseh 12 občin, prostovoljci pa iz osmih. Na leto pomagajo okrog 12 umirajočim, zelo pa se povečuje število svojcev, ki v času žalovanja poiščejo pomoč. Leta 2013 je bilo takšnih na Koroškem 43, lani že 64. V koroški bolnišnici so lani obravnavali 122 paliativnih bolnikov, po vsej državi pa je Hospic lani pomagal več kot 2500 uporabnikom. V zadnjih petih letih seje povpraševanje po njihovih storitvah podvojilo. Hospic.»To potrebo prepoznavajo, a se zatakne pri financiranju.«zato so se za začasno podporo obrnili na regijske svete, in sicer s predlogom, da bi s sofinanciranjem po ene medicinske sestre na regijo občine omogočile delovanje timov, dokler se Hospic zanje ne bi dogovoril z ministrstvom. Predsednica koroškega območnega odbora Hospica Marjetica Stojanovič Verdinek poudarja, da so od ustanovitve regijskega odbora pred osmimi leti v Hospicu delali samo prostovoljci.»zaradi večjega povpraševanja ne zmoremo več v svojem prostem času toliko narediti. Potrebovali bi medicinsko sestro kot koordinatorko med osebnim zdravnikom, bolnikom in svojci ter patronažo in domovi. Prav medicinska sestra je tista, ki pozna diagnoze, se spozna na potek obolenja, lažje skoordinira in potem vpelje prostovoljce.«koroški župani so zamisli naklonjeni, a pravijo, da evrov na leto zaradi že sprejetih proračunov ne morejo namensko zagotoviti, zato bodo proučili možnosti, da bi Hospicu pomagali na razpisih. AmmmmmmA^mmmmvmKk '"'"'-, mwmwmwmmmwmwmwmm^m. ronpj^p^hf PJ ",,,» mmmmwmmmmm, m^m^ m^ mm m^ m^ m^ m m mffii0jmfc,_, '&&»*jmmmlmmwmwm Medicinske sestre so pomembne za kakovostno izvajanje paliativne oskrbe. Na ministrstvu za zdravje se s tem strinjajo, a dodatnih koncesij zanje Društvu Hospic še niso podelili. Foto Igor Zaplatil 7

8 Delo Doseg: Stran: 5 Površina: 838 cm 2 1 / 2 Preprečiti nadaljnje puščanje krvi Javno zdravstvo Zakonska razmejitev zasebnega in javnega je sistemsko nujni ukrep Pred dnevi smo izvedeli, da pri nas, v Republiki Sloveniji, vsak dan ugasnejo tri življenja zaradi napak v zdravstveni obravnavi bolnikov, ki bi jih bilo mogoče preprečiti, da je tisoč prezgodaj ugasnjenih življenj na leto in da petintrideset tisoč državljanov utrpi škodo pri zdravju zaradi neučinkovitega zdravstvenega sistema. Vse to je posledica tega, da ni ustrezne in prepotrebne osredotočenosti na zdravstveni sistem kot celoto in da se zdravstvo kar istoveti z zdravniki na individualni ravni. Skrajni čas je, da absolutizacijo osebne svobode zdravnikov in njihovih interesov podredimo ciljem zdravstvenega sistema, ki so tudi edini legitimni in tudi legalni v vsaki demokratični družbi. Trdno sem prepričan, da je to jasno vsem tistim zdravnikom, ki dosegajo nadpovprečne rezultate. Takšno stanje v zdravstvu je tudi objektivno pogojeno predvsem zaradi dveh vzrokov. Prvi je, da tudi v zdravstvu izredno primanjkuje konceptov sistemskega mišljenja in sodobnih organizacijskih teorij. Nasproti temu prevladuje strokovni klientelizem, politično in ideološko ocenjevanje stanja brez povratnih informacij, kar predpostavlja strateško planiranje, brez katerega noben sistem ne more napredovati. Strategija neoliberalizma, ki potrebuje zmedo in kaos, je še vedno prevladujoča, ker se tako uresničujejo tako imenovani partikularni interesi, pa vse do korupcije. Nekompetentnost in odsotnost zdrave pameti Ko se ugotavlja, da je temeljna napaka v celotni Sloveniji slabo upravljanje in vodenje, je temeljni vzrok tega prav v strokovni nekompetentnosti in popolni odsotnosti zdrave pameti. Poleg tega je intelektualna podhranjenost pri zdravnikih, ki predstavljajo zdravstveno sfero, tako izrazita, da se normalen človek kar čudi. Vsekakor je lep primer predsednik Fidesa, ki se zavzema za uvedbo zasebnega upravljanja v javnih zavodih in pravi, da bi takšno upravljanje povzročilo pri zdravnikih še najmanj odpora. Takšne zmedene ume dodatno onesnažujejo ostanki samoupravnega socializma, ki so postavili interese in delitev po delu v temelj sistema. Moralni filozofi pa so lepo povedali, da le uresničevanje individualnih interesov in koristi uničuje moralnost. Z drugimi besedami, ko smo nagrajeni za svoje dobro delo, to postane sredstvo za doseganje osebnih koristi. Glavni zidaki dobre družbe in države pa so medsebojno dobronamerni odnosi. Nasproti temu koristoljubje in pohlep (po Adamu Smithu) nikoli ne more biti dobro za družbo in zdravo državo. Enako sta povedala Hume in Mili, ki pravita, da bi moral vsak poskrbeti za maksimiranje koristi celote. V dobri družbi bi moral državljan to storiti prostovoljno. Temu principu nasprotno je, ko se individualne koristi maksimirajo na zasebni ravni v škodo skupnosti, še posebno zaradi naravnega monopola, kar je praksa in filozofija zdravstvenega ceha. K temu je treba dodati, da brez principov tržnega tekmovanja v demokratični družbi tudi ne gre. Da bi učinkovali moralni etični principi prostega trga, sta nujno potrebni odgovorna politika in dobra država. Vsak zdravnik se bo pač moral odločiti sam Vsa ta filozofija ima seveda zelo neposredne konsekvence za pravilno razumevanje posameznih pojavov, ključnih za naš namen. Zdravnik, ki poleg tega, da je zaposlen v javnem zavodu, morda opravlja še pedagoško delo in v popoldanskem času privatno prakso, nima osebne kredibilnosti za kakršno koli razpravo o javnem zdravstvu. Popolnoma jasno je, da je s tem dal prednost interesu za denar, namesto da bi deloval v korist uspešnega sistema javnega zdravstva. Seveda nihče ne nasprotuje zasebnemu zdravstvu. To bi se že davno razvilo na potrebnem nivoju, če bi preprečili parazitiranje osebnega na račun javnega zdravstva. In tako so številke iz uvoda tega članka več kot jasni rezultat takega dejanskega stanja. Tudi več kot petindvajsetodstotni absentizem v UKG in drugih javnih zavodih je logična posledica dejanskega stanja. Sistemsko nujni ukrep je zato zakonska razmejitev zasebnega in javnega zdravstva. Vsak zdravnik sam se bo pač moral odločiti, kaj mu je primarni cilj. Katerakoli pot je družbeno enake vrednosti. V zasebnem zdravstvu je maksimiranje osebnih dohodkov legitimni cilj, ker imamo tržne, odnose in tržno konkurenco med izvajalci zdravstvenih storitev. V javnem zdravstvu pa nimamo tržnega tekmovanja med izvajalci. Primarni so družbeni cilji sistema, kriteriji za posamezne plače pa so podrejeni družbeni sprejemljivosti. Vidimo, da sta javno in zasebno zdravstvo popolno- _ ma različna sistema. Sistemsko je nujno preprečiti nadaljnje puščanje krvi javnemu zdravstvu. Da je res tako, imamo lep primer v zobozdravstvu, kjer se je prav zaradi razsula javnega zdravstva uveljavilo zasebno zobozdravstvo. Zdaj je le še treba, da v okviru zdravstvene reforme ukinemo javno zobozdravstvo. Objektivno izmerjena odgovornost za upravljanje Drug temeljni ukrep nove zdravstvene reforme je uvedba tako imenovanega točkovnega sistema, o katerem sem že pisal v enem od svojih predhodnih prispevkov. Zato ga bom na tem mestu samo še dopolnil. Točkovni sistem zdravstvenih storitev bi v celoti odpravil čakalne vrste, saj bi ponudniki zdravstvenih storitev pridobili tako imenovano tržno nišo, za katero so zdaj čakalne dobe. Za odpravo čakalnih vrst ne bi bilo potrebnega nobenega dodatnega denarja. Tega bi prispevali tisti izvajalci zdravstvenih storitev, ki ne bi bili dovolj udeleženi pri realiziranem deležu v skupnih sredstvih za javno zdravstvo. Poleg tega bi bile plačane vedno vse opravljene storitve vseh izvajalcev javnega zdravstvenega varstva. Seveda bi morali, to je obvezni pogoj, vsi zdravstveni izvajalci izdajati račune pacientom po kalkulacijskih cenah. S tem bi ustvarili specifični trg zdravstvenih storitev, saj bi si tisti izvajalci, ki ne bi naredili zadostnega obsega svojih storitev, odrezali od skupnih finančnih sredstev za javno zdravstvo zelo 8

9 Delo Doseg: Stran: 5 Površina: 838 cm 2 2 / 2 način bi bila objektivno izmerjena odgovornost za upravljanje javnih zavodov, ki jo imajo občine in država. S tem pa tudi odgovornost ravnanja in vodenja zavodov. Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva. Gostujoče pero Mag. Janez Tršan pse^^bfc svetovalec za javni sektor Zasebno zdravstvo bi se že davno razvilo, če bi preprečili parazitiranje osebnega na račun javnega zdravstva. - 'ASIBimmL %^MHI^^^^^^^^^H^MMHMHI^^^^H i/it *. M r^h^n^^i^ft R^^^B'^^^^^^^^^^^^^^^^^H *-v*'''v' B mmwbmfflim~iwm B^B $immb$bm^l^l^l^l^l^l^l^l^l^l^m '*?! * **"^"žlf''' * B\ ' lamm Jč-^Šli^HI^^^^^^^^^^^^H.. ' Am w _ ' "»*"- i^j^hhh^t^b - %tf> f^m BmfB'9 V: i^i^i^i^i^i^i^h^hsh^hb*«**^ -SJHH^Hi^i^i^i^i^i^i^i^i^i^i^i^i^i^i^i^H ' & *%%%%} \B m^mm^ mm^ mm^ mm^ mm^ mm^mmmm B B m m^l WMnW*^ m <Htif9 I 7 > r^^h^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^h «*. igbpfl* Am\m\\\m i^^^^^^^^^^b^bfe iilw "" '*fl^b I^I^I^I^I^I^I^I^hs^j^h^^V, *li^^^l ij^^i^i^i^i i ^\^K\\\ON^QraPll^iv v^^sk^ 3^^^H >s. jmfatjk^sahbbfr j*ar* ; s-*<>», " * "* a»..%jj^j^i^h, S^@Tl^9'''&i' ' -^ J&MfiflHlMHite^. "'j^^^^l.^. RXcP? *- A-*Ammm\WH '"*' 'T^BBmmmmBBBŠmmmmmmmm ' % mmmmmwy*d- >wl^kmmmmmmwaal >. _Mk^k^A%w^ At^-fWt^^mm\^m^m^m^m^mM k \\mwm\mmm±' 4. VT ^> y3b^b verjetno premalo denarja za uspešno poslovanje. Na ta način bi bila opredeljena odgovornost ustanoviteljev javnih zavodov za pozitivno poslovanje. Izgube poslovanja bi morali ustanovitelji pokrivati iz svojih virov, in ne iz skupnih sredstev za zdravstveno varstvo. Na ta J:,WB ^B i^^^^^^^^^flbp^flft' "v^".^^^^^^b^^bul*^' šm^^^lšl^hi^^^h i^^^hp^^hhbt abefco AW%A4B\Bmmmm\.JFdtJii^^^^V^^^^^^H i^i^eibk^pp- -ssfsifc* -A*^AWBmWBmWBmWt mrna^am^a^a^a^a^am \^BwmWm!^^^^m^^AWk\ \mm\\\\\\\\\w^ '*JAf Am^m\\\\\\\\\\ mmwawm\~\~\l^^.'j. :*.)XI^&m~M^mi0^.^ '5^».. AWMWm.!^W -'^m. jmb\wbmbm^m^m^m^m\ v< *Tfck..^ Amm\\wmmm ~ '^ra^mm^a^a^mm^mm^am ma^a^m^m^m\\*^aw\\a\\^m^m^m^m^m^m^m^mm\ HII^HHHBBHHHHHHMHHHHHHHMHHBMnaF^^^^^^HH^^H^^HBI^^^HI^^^^^^^Hi«t». JHMHMMHHMM^«.4III^MI^^^HHHII^^^^^^^^MMMMMi 9

10 Jana Doseg: Stran: 46 Površina: 406 cm 2 1 / 2 Kdaj je antibiotikov preveč? Antibiotike so razvili, da bi reševali življenja. So zagotovo eno najmočnejših zdravil - vsaj bili so, dokler jih nismo začeli zlorabljati. Včasih so jih ljudje zaužili nekajkrat v življenju. Danes pa jih, kot sami navajate, tudi večkrat na leto. Preveč antibiotikov vodi v razvoj bakterij, ki so odporne proti njim. Zgovorno dejstvo je nedvomno tudi razglasitev evropskega dneva antibiotikov. Tako 18. novembra vsako leto, vse od leta 2008, ministrstvo za zdravje poziva k preudarni uporabi antibiotikov. Namreč antibiotiki, ki so res močno orožje in lahko pri hudih obolenjih rešijo marsikatero življenje, se mnogokrat uporabljajo nepreudarno in nepotrebno. Posledice tega zbujajo veliko skrb. Ena od posledic takšne uporabe antibiotikov je naraščanje števila mikrobov, ki so odporni proti njim. Bolezni, ki jih povzročajo odporni mikrobi, so težko ozdravljive, saj nimamo več antibiotika, ki bi jih bil sposoben uničiti. V Evropski uniji zaradi takšnih okužb vsako leto umre najmanj ljudi ( Da je problem resen, opozarja čedalje več strokovnjakov, saj se število okuženih s takšnimi bakterijami nevzdržno veča. Odpornost bakterij proti antibiotikom pa ni problem samo pri ljudeh, temveč tudi pri živalih, opozarjajo na ministrstvu za kmetijstvo in okolje. Pri tem navdaja s skrbjo dejstvo, da se bakterije, odporne proti antibiotikom, lahko z živali prenesejo na ljudi. Prenos bakterij je lahko neposreden ali posreden prek živil živalskega izvora (meso, mleko, ribe...). Ne gre pa zanemariti tudi prenosa odpornih bakterij na ljudi z okuženo hrano, vodo, predmeti, ki so bili v stiku z urinom, blatom ali drugimi izločki okužene živali. Da bi se izognili posledicam čezmerne uporabe antibiotikov, obe ministrstvi pozivata, naj se za obolenja, kjer ne pomagajo ali niso potrebni, antibiotiki ne uporabljajo. Ministrstvo za zdravje tako med drugim svetuje, naj se prehlad ali gripa zdravita brez antibiotikov. A prav tu se po navadi»zatakne«, kot boste lahko prebrali v nadaljevanju. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje celo rejcem živali svetuje, da je za obvladovanje obolenj bolje izbrati strategijo»preprečevanja kakor zdravljenja«. To dokazujejo številni primeri dobre prakse, kjer je reja živali usmerjena v čim optimalnejšo zadovoljevanje potreb živali. Pri tem niso mišljene le fizične potrebe živali, temveč tudi njihovo dobro počutje. Preveč antibiotikov lahko izzove kronična obolenja. Prav pri obvladovanju blažjih zdravstvenih težav najpogosteje storimo napako, saj z nepotrebno uporabo antibiotikov ob prehladu, gripi, blažjem vnetju grla poleg tega, da vplivamo na povečevanje števila bakterij, odpornih proti antibiotikom, povzročimo tudi hujši padec odpornosti telesa. To pa za sabo potegne niz kroničnih obolenj, s katerimi se danes srečuje čedalje več ljudi. Obolenja, kot so kronične težave z dihali, prebavili, sečili, alergijami, slabokrvnostjo, težave s kandido, na videz nimajo nič skupnega. Če pa se v težave poglobite, boste ugotovili, daje njihova skupna točka porušena črevesna flora. Seveda črevesno floro lahko poškoduje tudi veliko drugih dejavnikov, a med najbolj uničevalne sodijo prav antibiotiki. Vsi vemo, da ti v telesu uničujejo patogene bakterije, za kar smo jim zlasti ob hujših infekcijah hvaležni. Ne vemo pa, da antibiotiki uničujejo tudi številne koristne bakterije, brez katerih ne moremo pričakovati optimalnega zdravja. Te bakterije najdemo tako na kot v telesu. Najbolj poznane med njimi so dobre probiotične bakterije (npr. Lactobacillus acidophilus...), ki so sestavni del naše črevesne flore. Te bakterije imajo pomembno vlogo za ohranjanje našega zdravja. Več o tem si lahko preberete v knjigi Vojna ali mir z bakterijami. Kadar jih z antibiotiki uničimo, prizadenemo prebavo zaužite hrane, srkanje hranil iz črevesja v telo, zrušimo obrambo črevesne stene, povečamo nevarnost za razvoj sindroma prepustnega črevesja, povečamo vdor toksinov in patogenih bakterij v telo skozi črevesno steno... in tako si»pridelamo«povečano zakisanost, zastrupljenost telesa, pomanjkanje številnih vitalnih snovi (železa, kalcija, aminokislin, esencialnih maščobnih kislin, vitaminov...) in ne nazadnje padec imunskega sistema. To pa je tudi eden od pomembnih razlogov, zakaj se pojavlja čedalje več zgoraj omenjenih kroničnih obolenj, ki se jih ponovno lotevamo z antibiotiki! Preveč antibiotikov povezujejo celo z epidemijo avtizma Če začaranega kroga obolenj in jemanja antibiotikov ne prekinemo, se lahko sčasoma pojavijo hujša obolenja, kot so npr. osteoporoza, depresija, druge motnje počutja, pri otrocih govorne in bralne motnje, hiperaktivnost in celo avtizem. Te težave so se po mnenju nevrologinje in nutricionistke dr. Natashe Campbell začele intenzivneje pojavljati prav po drugi svetovni vojni, ko so antibiotiki doživeli»razcvet«. Delež avtizma, kot pravi, danes tako hitro narašča, da lahko upravičeno govorimo o njegovi epidemiji. Namreč: pred 20 leti je za njim obolel 1 otrok na , leta 2001 pa 1 otrok na 483 (European Journal of Child and Adolescent; 2001, volume 9)!! l\ako zmanjšati uporabo antibiotikov? Še bi lahko naštevali, kako strategija, usmerjena pretežno v uničevanje mikrobov tako na področju zdravja ljudi kot na področju zdravja živali in rastlin, ni najboljša pot, pa si raje namesto tega poglejmo, kaj lahko storite drugače, da brez prepogoste uporabe antibiotikov ostanete zdravi. Če stremimo za tem, da so naše potrebe na vseh področjih (fizičnem, psiho-socialnem in duhovnem) zadovoljene, kar nas navdaja z notranjim mirom in zadovoljstvom, ustvarjamo tudi v naših telesih okolje, kjer se patogeni mikrobi ne morejo razmnoževati. Kadar vam kljub prizadevanju po ohranjanju zdravja to zaniha, ukrepajte takoj in čim bolj naravno. To pomeni, da z naravnimi metodami in pripravki čim prej podprete telesno obrambo. O tem, kako si na naraven način lahko pomagate pri težavah z dihali, sečili, ušesi, prebavili, si lahko preberete v že omenjeni knjigi. Obstajajo namreč številne preverjene naravne metode, ki vam lahko uspešno pomagajo premagati tako prehlad kot vnetje mehurja, ki vas je to zimo pestilo. 10

11 Jana Doseg: Stran: 46 Površina: 406 cm 2 2 / 2 Treba jih je le spoznati, pa bodo antibiotiki za vas preteklost. Sanja Lončar je vodja projekta Skupaj za zdravje človeka in narave. Vprašanja o naravnem zdravljenju, zdravem prehranjevanju, naravni kozmetiki in podobnih temah za rubriko Naravno in enostavno pošljite na naslov: jana@media24.si ali Revija Jana, Bmčičeva31, 1231 Ljubljana Črnuče. To zimo sem zaradi prehlada in vnetja \ sečil kar trikrat dobila antibiotike. \ Zadnjič pa mi je zdravnica rekla, daje J to že nevarno in da se moram potruditi, da jih vsaj do konca leta ne bom več potrebovala. Nisem vedela, daje količina antibiotikov, kijih smem zaužiti, omejena. Zato me zanima, ali to drži in kako ukrepati, da vnovično jemanje antibiotikov ne bo potrebno. Jelka S. 11

12 Jana Doseg: Stran: 15 Površina: cm 2 1 / 4 DO KDAJ BODO«VARNA NAŠA 7 SEMENA??**~ Lf^fm**"^^^ 'A^g* *-m^^'^% ' * \ -\ v^i^fli^n^i^i^i m^br A A *mm% ' jjsj ' Vsako pomlad je k moji stari mami prišla soseda s polno košaro»flanc«. Ko sta popili kavo, ji je mama izročila še vrečko svojih semen. Pred dvema letoma pa je med ljudi butnila novica, da bo take izmenjave nepreklicno konec.»generalni direktorat za zdravje in potrošnike Evropske unije (DG SANCO) je ljudi želel prepričati, da semena, ki jih pridelujejo posamezniki na svojih vrtovih in malih kmetijah, niso varna za naše zdravje. Zato so se domislili, da bi ljudje uporabljali le še 'preverjena) semena, ki jih pridelujejo velike korporacije.«špela Bavec, predsednica Društva Natura Kultura, ki je pred dvema letoma obiskala center dr. Vandane Šive, začetnice globalnega gibanja za svobodo semen, pravi, da je še najbolj sporno to, da je predlog prišel iz sveta za varstvo potrošnikov.»vse je en sam velik biznis.«tekst: BIBA JAMNIK VIDIC V '-^-1 * * korporacij lg Priborili smo leto miru. DG SANCO je novembra 2012 izdal osnutek uredbe EU o semenih s številnimi spornimi predlogi, med njimi je bila celo prepoved proste izmenjave doma pridelanih semen med vrtičkarji. Ker so se na predlagano uredbo nemudoma odzvale različne organizacije po Evropi in civilna družba, je evropska komisija maja 2013 objavila nov predlog.»v njem je bilo še vedno precej spornih določil. Med njimi je bila zahteva, da se registrirajo vsi pridelovalci semen, vključno s kmeti in vrtičkarji.«tudi to popravljeno verzijo je evropski parlament 11. marca lani, spet zaradi močnih pritiskov civilne družbe, zavrnil in poslal nazaj evropski komisiji. Sedmega marca letos so predlagano uredbo ura- si 12

13 Jana Doseg: Stran: 15 Površina: cm 2 2 / 4 dno umaknili.»zdaj bomo vsaj eno leto imeli mir. Predlog morajo namreč popolnoma spremeniti, potem sledi še javna diskusija, šele nato gre lahko v ponovno presojo v evropski parlament. Imam pa občutek, da se bomo morali v bližnji prihodnosti bolj kot v bran semenom postaviti v bran ekološkemu kmetijstvu. To bo nadgradnja boja za semena. V Sloveniii ie na tem področju stanje alarmantno. Po zadnjih podatkih Inštituta za trajnostni razvoj je samo en odstotek živil na našem trgu iz ekološke pridelave. In še pri tem enem odstotku je samo petina živil pridelana v Sloveniji.«Vpliv hrane na naše zdravje. Špela je jeseni 2013 odpotovala k izvoru gibanja za ohranitev semen, v indijski Center za ohranjanje biodiverzitete in semen Bija Vidyapeeth, ki ga je leta 1987 ustanovila Vandana Šiva. Doktorica nuklearne fizike, okoljska aktivistka, začetnica gibanja za svobodo semen, borka za človekove pravice na področju prehranske varnosti, zagovornica biodiverzitete in ekološkega kmetijstva, je pred 30 leti s somišljeniki začela načrtno hoditi od vrat do vrat, od vasi do vasi in zbirati avtohtona semena. Potem je na severu Indije našla posest, kjer je bila zemlja zaradi pretirane uporabe kemikalij popolnoma izčrpana.»čez tri leta je bila s pomočjo tehnik ekološkega kmetijstva spet zdrava. S prizadevnostjo posameznikov in ljubeznijo do narave ter spoštovanjem življenja vsakega bitja so nekoč zastrupljeno ozemlje spremenili v pravo tropsko oazo. Na kmetiji shranjujejo semena in pridelujejo hrano po naravnih metodah. V svoji semen ski banki imajo denimo več kot 600 vrst riža.«sicer pa v Indiji po zaslugi Vandane Šiva deluje že več kot sto semenskih bank. Špela seje udele žila tečaja agroekologije - ekološkega kmetijstva od A do Ž.»Tja sem šla zaradi svojega zdravja.«več let je imela hude probleme s kožo. Prišlo je tako daleč, da ji je dermatolog predlagal zdravljenje z zelo močnimi zdravili.»ko sem se odločala, kaj naj naredim, sem na svetovnem spletu našla posnetek predavanja gospe Šive o tem, kako velik vpliv ima hrana na nase zdravje. Odtlej nisem več kupovala zelenjave v trgovskih centrih, jedla sem samo tisto, ki jo pridelujejo naši kmetje. Dermatitis sem si pozdravila brez agresivnih zdravil«razkrinkala prvo zeleno revolucijo, zdaj se bori proti drugi. Ključni trenutek, ki je Sivo usmeril na pot gibanja za svobodo semen, se je zgodil leta 1984, ko se je v Bhopalu zgodila ena najhujših industrijskih nesreč na svetu. Iz tovarne pesticidov je ušel strupen plin, zaradi česar je v trenutku umrlo pet tisoč ljudi.»še danes, po skoraj 30 letih, se tam zaradi zastrupljenega okolja rojevajo bolni otroci, rak in telesne hibe pa so vsakdanjik skoraj vsakega posameznika. Po tej nesreči je Vandana Šiva začela raziskovati. Ugotovilaje, daje šlo za preusmeritev povojne kemične industrije (bojnih živčnih strupov in dušika) v kmetijstvo. Ker naravne vrste rastlin kemikalij niso dobro prenašale, se je industrija usmerila še v manipulacijo s semeni. Tako so si podjetja odprla dva trga, trg za kemikalije in trg za spremenjena semena. Začela se je utopija 'zelene revolucije 1, ta je sprva najmočneje zaznamovala kmetijstvo Indije. Ko so kmetje začeli kupovati semena korporacij, so počasi izgubili svoja in postali odvisni. Začeli so se zadolževati. V zadnjih 30 letih je skoraj tristo tisoč kmetov zaradi velikih dolgov naredilo samomor. Pogosto si življenje vzamejo tako, da gredo na svoje polje in popijejo insekticid.«šiva je te stvari razkrinkala v knjigi Nasilje zelene revolucije. Zadnja leta se bori proti drugi zeleni revoluciji agrokemičnih korporacij.»tokrat gre za problem gensko spremenjenih semen. V semena so vstavili gene, zaradi katerih so rastline odporne proti pesticidom, medtem ko vse drugo, kar je živo na polju, pocrka. Hkrati take rastline ne semenijo več. Potem so napisali zakone in semena patentirali. Ti zakoni so opredeljeni v Svetovni trgovinski organizaciji (STO). Vse države, ki so vključene v STO, med njimi je tudi Slovenija, naj bi priznavale pravico do patentiranih semen. To se mi ne zdi prav, saj niso oni izumili semen.«ameriška koncema Monsanto in Dupont ter švicarski Syngenta danes obvladujejo kar 53 odstotkov svetovnega trga semen. Registrirana in patentirana semena ne samo povečujejo odvisnost kmetov od velikih semenarskih koncernov, temveč tudi povzročajo izumiranje rastlinskih vrst in vedno manjšo biotsko raznovrstnost. Strokovnjaki ugotavljajo, daje v zadnjih sto letih izginilo skoraj 90 odstotkov semen rastlin, ki so jih nekoč gojili. Indija naprednejša od zahodnih držav. Člani organizacije dr. Šive sodelujejo s kmeti iz različnih indijskih držav. Njihova naloga je preusmerjanje kmetijstva v pridelavo hrane brez uporabe kemikalij. Sodelujejo pa tudi z vlado kraljevine Butan.»V Butanu se je vlada odločila, da mora njihovo kmetijstvo v desetih letih postati stoodstotno biološko. Čeprav nam ves čas govorijo, da je zahodni svet naprednejši od vzhodnega, lahko rečem, daje precej očitno, da je naš tehnizirani zahodnjaški svet velika iluzij a. Zavedati se moramo, da smo ljudje na zahodu ves čas, od rojstva do smrti, pod nadzorom, zdaj pa nam želijo še legalno ukazovati, kaj, kdaj, kje 13

14 Jana Doseg: Stran: 15 Površina: cm 2 3 / 4 in kako bomo sadili in, še huje, jedli.«siva se je projekta ohranitve avtohtonih semen lotila tako, daje zbrala somišljenike, napisala pritožbo in jo odnesla na vlado.»vlada je pritožbe s podpisi dolžna obravnavati. Šiva nam je na svojem predavanju položila na srce, da moramo ljudi začeti osveščati, da se je treba povezovati in zahtevati svoje pravice, sicer nam jih bodo vzeli.«oe lahko v Indiji, lahko tudi pri nas. V Sloveniji je stanje, kar se tiče avtohtonih semen, sploh kulturnih rastlin, že kritično. Večino semen moramo namreč uvoziti. Čeprav imamo še vedno na voljo široko paleto domačih sort sadja in zelenjave, v njihovo pridelovanje in vzgajanje ne vlagamo veliko. Položaj se je začel spreminjati šele pred približno štirimi leti, ko se je začelo govoriti o uredbi o semenih. Takrat je med Slovenci znova oživela zavest, da je sajenje starih in redkih domačih sort zelo pomembno za našo prehransko varnost, pojavile so se pobude, kot je Štafeta semen, in podobno.»vendar se na ravni države ne bo spremenilo nič, če ne bomo ljudje tega odločno zahtevali. Ko sem bila lani na kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni, je bila tam tudi gospa z ministrstva za kmetijstvo. Povedala nam je, da se z vsem, kar smo ji povedali, strinja, vendar si v parlamentu tega ne upa povedati na glas, ker nima zadostne podpore ljudstva. Politiki, ki želijo kaj spremeniti, potrebujejo veliko maso ljudi, ki bo govorila na glas in je ni strah. Potem bo tudi vlada to morala sprejeti oziroma vsaj razpravljati o tem.«speli se zdi pohvalno, daje naša država zdaj začela projekt, v katerem bodo za vsako vrsto žita vzgojili po eno ekološko seme.»semenska banka je sicer super, vendar če je seme dlje zamrznjeno, ni več kakovostno. Semena se morajo stalno obnavljati. Pri nas bi morali ustanoviti več centrov, kjer bi jih posadili in potem dobili nova. Problem je, da pri nas večino semen ohranjajo čisto navadni ljudje, ki se ne udeležujejo srečanj in niso člani društev. Ki jim je to preprosto v krvi.«vsak od nas lahko kaj naredi. Špela verjame, da lahko vsak od nas naredi kaj za ohranitev naših semen in avtohtonih rastlinskih vrst.»ljudje se lahko priključijo raznim društvom za ohranitev semen. Veliko pa lahko naredijo že s tem, da nehajo v nakupovalnih centrih kupovati dobesedno smeti. Raje naj se odpovedo kakšni nepotrebni stvari in naj denar raje namenijo za nakup zdrave hrane. Namesto v trgovino naj gredo po sadje in zelenjavo naravnost na kmetijo ali na tržnico. Čeprav ljudje mislijo, da ni tako, je dejstvo, da že s tem, ko spremeniš nakupovalne navade, nekaj narediš.«naša sreča pa je, pravi, da zaradi naše majhnosti verjetno ne bomo zanimivi za trge gensko spremenjenih semen.»in to bi bila lahko naša priložnost, da naredimo majhne butične ekološke kmetije in trgovine, v katerih prodajajo lokalne pridelke. V tem vidim prihodnost Slovenije. Da bodo ljudje na zdravo hrano začeli gledati kot na dobrino in na nekaj, kar jim prinaša zdravje.«dr. Vandana Šiva je doktorica nuklearne fizike, okoljska aktivistka, ki je leta 1993 prejela nagrado right livelihood award, alternativno Nobelovo nagrado. Že skoraj trideset let se bori proti ameriškim koncernom, ki so si na ameriških sodiščih prilastili patentno pravico že do tretjine vseh indijskih kulturnih rastlin. Leta 1982 je ustanovila Foundation forscience, Technology and Ecology, javno interesno raziskovalno organizacijo. Potuje po svetu in predava o nevarnostih genskega inženiringa, biopiratstva in patentiranja semen ter o pomembnosti sonaravnega kmetijstva in ohranjanja različnih vrst semen. Bila je tudi pomembna članica diskusije v evropskem parlamentu glede sprejetja nove uredbe o semenih septembra

15 Jana Doseg: Stran: 15 Površina: cm 2 4 / 4 Špela Bavec se je v centru Bija Vidyapeeth septembra 2013 udeležila tečaja Agroekologije- Organskega kmetijstva od A do Ž. Na kmetiji, ki deluje pod okriljem dr. Vandane Šive, začetnice globalnega gibanja za svobodo semen, vzgajajo, shranjujejo semena in pridelujejo hrano na naraven način. Sicer pa v Indiji po zaslugi Vandane Šiva deluje že več kot 100 semenskih bank.»šiva je udeležencem tečaja položila na srce, da moramo ljudi začeti osveščati, da se je treba povezovati in zahtevati svoje pravice, sicer nam jih bodo vzeli,«pravi Špela Bavec. 15

16 Gorenjski glas Doseg: Stran: 2 Površina: 53 cm 2 1 / 1 Svetovni dan zdravja posvečen varni hrani Ljubljana - Danes obeležujemo svetovni dan zdravja, ki je posvečen varni hrani. Varna, zdravju koristna, lokalno in trajnostno pridelana hrana je ključno izhodišče, zato je tudi Ministrstvo za zdravje varno hrano postavilo med prednostna področja predloga Resolucije o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje S celovitim pristopom želijo izboljšati prehranske navade prebivalcev Slovenije in povečati njihovo telesno dejavnost med vsemi starostnimi skupinami. S tem naj bi zaustavili trend naraščanja čezmerne telesne teže, zmanjšali število kroničnih nenalezljivih bolezni in posledično tudi stroške zdravstvenega sistema. Poleg zagotavljanja varne hrane pristojnih institucij lahko veliko storimo tudi sami: skrbimo za čistočo, ločujemo kuhana in surova živila, hrano toplotno obdelamo,... 16

17 Finance Doseg: Stran: 24 Površina: 38 cm 2 1 / 1 KDO SI UPA Računam, da bom ministrica še vsaj dv< mandata. (Vir: Mladina) Čeprav ministri vlade Mira Cerar ja padajo kot domine Milojka Kolar Celarc računa na to, da bo lahko na zdravstvenem ministrstvu pognala korenine. 17

18 Primorske novice Doseg: Stran: 13 Površina: 575 cm 2 1 / 2 Stroka o paliativni oskrbi: Niso nujne nove zaposlitve, pač pa drugačna komunikacija Osebni zdravnik, srčika oskrbe in povezovanja "Zatakne se, ko pričakujemo, da bo kdo drugi zavrtel telefon, kes, utrujajoče je, zahteva veliko klicanja, a se kasneje obrestuje." Tudi tako je specialistka za paliativno oskrbo Mateja Lopuh na simpoziju v Novi Gorici ponazorila, da je za razvoj takšnega pristopa do kroničnih bolnikov in neozdravljivo bolnih med drugim ključen stik med zdravniki v bolnišnicah in na primarni ravni. Društvo Goriška proti raku je pred dnevi pripravilo strokovni simpozij o paliativni oskrbi za severno Primorsko. Zbrani so torej govorili o pomoči trpečim pacientom z napredovalimi kroničnimi ali neozdravljivimi obolenji in njihovim svojcem, namenjeni preprečevanju in lajšanju trpljenja, stisk, zagotavljanju bolj kakovostnega, dostojnega življenja. Delajo prve korake Kot pojasnjuje državna koordinatorica razvoja paliativne oskrbe in tudi vodja te dejavnosti na Jesenicah Mateja Lopuh, ustrezni državni program predvideva razvoj oskrbe na vseh ravneh ter vmesno povezavo z mobilnimi timi. A to prepušča regijam. "Mreža po načelih programa deluje le na Gorenjskem. Severna Primorska je z današnjim simpozijem naredila prvi korak: indentifikacijo struktur, ki obstajajo. V nadaljevanju bo treba izdelati načrt, kaj dopolniti," pravi zdravnica, ki Istro pri tem priznava, da je storila že korak dlje. Vodja palitativne ekipe v novogoriški bolnišnici Matjaž Figelj soglaša, da so na začetku, a trdi, da tudi na boljšem kot v drugih pokrajinah. Imajo enega redkih paliativnih bolnišničnih oddelkov, namenjenega povečini nekajdnevni hospitalizaciji bolnikov, ki jim doma ni moč ustrezno lajšati muk. Hkrati je v Šempetru ambulanta za tovrstno oskrbo, ki je po besedah Figlja celostna: spoprimejo se tudi s socialnimi stiskami obolelih, se posvečajo svojcem, ki skrbijo za bolne, saj ti morajo vedeti, kaj pričakovati. Izvid ni dovolj! Toda dejavnosti v bolnišnici po besedah Figlja ne bodo širili in, kot meni, tudi območni hospic ne bi bil rešitev: "Zavedamo se namreč, da si večina bolnikov želi oskrbo doma." Podobno Lopuhova paliativnim oddelkom pripisuje vlogo izhoda v sili za obolele, in če ga kje ni - kot v Izoli -, ni usodno. Kajti, kot poudarjata oba, bolj pomembna je oskrba na primarni ravni. Zagotavlja jo mreža več služb, s socialno vred, osebni zdravnik pa je glavni koordinator, pravi Lopuhova: "On najbolje pozna pacienta. Bolnišnični specialisti zadeve velikokrat vidijo preozko in zato kdaj načrtujejo napačne odločitve. Če se posvetujejo z osebnim zdravnikom, pa je vse lažje." To pa je že naslednji temelj paliativne oskrbe: sporazumevanje med specialisti v bolnišnicah in kolegi za splošno medicino, ki ne sme biti omejeno na suhoparne izvide. V tem Obalno-kraška regija po besedah Lopuhove prednjači pred Goriško. Lopuhova obenem dodaja, da "so že prepoznali ključne elemente mreže; na njih je, da oblikujejo mobilni tim in povežejo ti dve ravni zdravstva. Organizacija dela je na Obali korak dlje. Tam so se že začeli povezovati tako, da imajo znotraj zdravstvenih domov sestanke, obveščajo dežurno službo o kritičnih bolnikih, bolnišnico pa o tem, kdaj je kateri od njih napoten vanjo." Na severnem Primorskem pa te povezave manjkajo, trdi sogovornica. Med drugimi pomanjkljivostmi je tudi, denimo, redka mreža lekarn. Prava pot K čemu stremeti? "Pristop, ki ga zagovarjamo, zahteva, da kot specialist ob odpustu pacienta iz bolnišnice pokličem osebnega zdravnika, povem, kakšno oskrbo smo načrtovali, vprašam, ali je glede na okolje bolnika ustrezna. Povem, kam klicati, če so simptomi prehudi. V naši bolnišnici na Jesenicah, kjer mreža deluje, na ta način vodimo 80 odstotkov pacientov," opisuje Lopuhova način dela, ki bi lahko bil za zgled. Prav zato imajo med drugim 24 ur dosegljivo ekipo za podporo zdravnikom na terenu in za klice ljudi. Če naj "paliativa" deluje, je treba tudi možne razmere vnaprej predvideti, urgenca mora vedeti, kateri kritični bolniki utegnejo iskati pomoč. Hkrati pa so potrebne usposobljena patronažna in sorodne službe in ozaveščeni svojci, je dejal gostitelj srečanja Marko Vudrag. "Ob tem osebne zdravnike pri delu s pacienti ne bi smel omejevati normativ sedmih minut," je pribila predsednica združenja Europa donna Mojca Senčar, Za takšno oskrbo ni nujno imeti na voljo več osebja, na podlagi izkušenj omenja Lopuhova: "Na Jesenicah nismo zaposlili nikogar." Dodaja še, da pa zadeve še zdaleč niso nastale čez noč. AMBROŽ SARDOČ 18

19 Primorske novice Doseg: Stran: 13 Površina: 575 cm 2 2 / 2 Na novogoriški okrogli mizi o paliativni oskrbi so dosedanje izkušnje in poglede o njeni organizaciji razgrnili (z leve) državna koordinatorica razvoja'paliativne oskrbe in tudi vodja te dejavnosti na Jesenicah Mateja Lopuh, predsednica Europe donne Mojca Senčar, vodja palitativne ekipe v novogoriški bolnišnici Matjaž Figelj in Marko Vudrag, predsednik društva Goriška proti raku. Neozdravljivo bolni pogosto potrebujejo tudi bolnišnično oskrbo, vendar pa je v celotni paliativni oskrbi takšnega bolnika ključna tesna komunikacija z njihovimi osebnimi zdravniki, ki bolnike najbolje poznajo in kontinuirano zdravijo ter oskrbujejo. Mateja Lopuh: "Osebni zdravnik najbolje pozna pacienta. Bolnišnični specialisti zadeve velikokrat vidijo preozko in zato kdaj načrtujejo napačne odločitve. Če se posvetujejo z osebnim zdravnikom, pa je vse lažje." 19

20 Primorske novice Doseg: Stran: 2 Površina: 737 cm 2 1 / 2 Svetovni dan zdravja opozarja na varno hrano in pitno vodo Večina vsaj enkrat zboli zaradi hrane in vode zdravstvenega, Letošnji svetovni dan zdravja, 7. april, je posvečen varni hrani, ki obsega tudi za zdravje ljudi varno pitno vodo. Oboje je temelj preživetja, za ohranjanje in krepitev zdravja morata biti varni in kakovostni. Povsod po svetu, tudi pri nas, se zdravniki vsak dan soočajo z obolelimi, ki zbolijo zaradi oporečne hrane in vode. Odvisno od stopnje neprimernosti teh dobrin so težke tudi posledice za zdravje. V primeru hujših zastrupitev so SLOVENIJA Zato Svetovni dan zdravja vsako leto ljudi opozarja na tiste temeljne probleme, ha katere morajo biti pozorni vsi, od vlad držav do posameznikov. Hkrati je ta dan rojstni dan ustanovitev Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), "rojene" leta Hrana - vir zdravja in bolezni lahko celo usodne. SZO ob letošnjem Svetovnem dnevu zdravja sporoča: "Ne glede na kontinent, državo ali kraj bivanja, bo večina ljudi v svojem življenju vsaj enkrat zbolela zaradi bolezni, kije posledica uživanja neustrezne vode ali hrane. To potrjuje, kako pomembno je, da uživamo hrano, ki ni kontaminirana z nevarnimi povzročitelji bolezni (virusi, bakterijami, paraziti), s strupi ali kemikalijami." S hrano se lahko prenaša več kot 200 bolezni. Samo zaradi driske po svetu vsako leto umre poldrugi milijon otrok, kar bi lahko preprečili že s higieno, varno vodo in živili, varnim postopkom oziroma časom kuhanja. Uživanje živil dvomljive varnosti prispeva k nastanku več kroničnih bolezni. Prisotnost strupov ali težkih kovin v hrani povzroča tudi nevrološke motnje in raka. Nevarni dejavniki tveganja Na udaru zaradi nevarnosti okužbe in zastrupitve s hrano in vodo so zlasti nosečnice, ostareli, dojenčki in otroci, kronični bolniki ter ljudje z oslabljenim imunskim sistemom. K obolevnosti prispevajo še okolja, kjer zaradi slabe infrastrukture ni dostopa do varne vode in živil, pa tudi revščina, ko si ljudje varnih živil in vode revni ne morejo kupiti. Posledice uživanja nevarne hrane so lahko usodne. V slovenskem nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja (NIJZ) opozarjajo: "Do onesnaženja hrane lahko pride kadarkoli v procesu pridelave na farmi oziroma kmetiji, pri zakolu ali žetvi, med obdelavo, skladiščenjem, transportom in distribucijo. Zaradi daljših predelovalnih verig, zapletenih distribucijskih mrež in novih načinov prodaje (tudi po spletu) je informiranje potrošnikov in umik živil lahko zelo kompleksno in oteženo tudi v Sloveniji." Varnost hrane je izrazito multisektorska in multidisciplinarna zadeva, zato je nujno tesno sodelovanje kmetijskega, trgovskega, izobraževalnega sektorja, civilne družbe in drugih v potrošniški verigi. Vloga SZO za zagotovitev vsem varne hrane SZO pomaga državam zagotavljati varno hrano s pomočjo mednarodne zbirke prehranskih standardov, smernic in posopkov Codex Alimentarius. V sodelovanju z njeno organizacijo za prehrano in kmetijstvo FAO pa opozarja države članice, kadar gre za mednarodna tveganja za zdravje zaradi nevarne hrane. ljno izhodišče SZO za varno hrano je Resolucija generalne skupščine o varni hrani in s hrano prenesenih zoonozah za obdobje Države evropske regije SZO so septembra leta 2012 sprejele še strateški dokument Zdravje 2020: temeljna evropska izhodišča za vsevladno in vsedružbeno akcijo, ki opozarja, da lahko vlade dosežejo bistvene izboljšave zdravja, če okrepijo medsektorsko sodelovanje, ki izboljšuje zdravje vseh in zmanjšuje neenakosti v zdravju. "Oskrba z varno hrano, ki ne ogroža zdravja ljudi s fizikalnimi, kemičnimi, biološkimi in drugimi onesnaževali, je temelj zdrave prehrane in pomemben dejavnik varovanja zdravja kot javnega interesa," sporoča SZO. Hrana pri nas pod redno kontrolo Hrana na trgu EU in v Sloveniji mora biti varna, sporočata NIJZ in uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Gre za osnovno načelo živilske zakonodaje, ki jo povzema krovna evropska uredba ES št. 178/2002. Njej je prilagojena tudi slovenska zakonodaja. Matjaž Emeršič iz omenjenega urada pravi, da gre za predpisan režim o kakovosti z vsemi parametri, oznakami in sledljivostjo. "Naša zakonodaja ureja nadzor od vil do vilic, do zadnjega člena v trgovini. Zajema redni nadzor nad gostinskimi in obrati javne prehrane, klavnicami, krmo, proizvodnjo in predelavo živil..." Vsa živila so pod redno kontrolo, opravljajo pa še druge nadzore, mikrobiološke analize in preverjanja. Glede uporabe gensko spremenjenih organizmov poudarja, da mora biti njihova prisotnost v živilih. posebej označena. Glede gojenja teh rastlin je Slovenija bolj rigorozna od Evrope in ZDA, zato naj jih pri nas (še) ne bi gojili. Voda v povprečju dokaj kakovostna Kakšno pitno vodo imamo Sloveniji? Zdravnica Biona Miljevac, vodja skupine za pitno vodo v NIJZ poudarja, da so razlike po območjih, je pa pitna voda v velikih vodovodnih sistemih s profesionalnimi upravljalci za glavnino prebivalstva pod rednimi kontrolami in analizami ter varna. Izjeme so občasni izredni dogodki, ko je nujno ukrepanje in obveščanje ljudi ter prekuhavanje vode. Na Primorskem je, na podlagi podatkov rednega mo- 20

21 Primorske novice Doseg: Stran: 2 Površina: 737 cm 2 2 / 2 nitoringa, voda v novogoriškem, kraškem in rižanskem javnem vodovodnem sistemu načeloma varna. "Bolj problematični so manjši sistemi, ki oskrbujejo od 50 do 300 uporabnikov in nimajo upravljalcev, ki bi nenehno in skladno s predpisi ter postopki, skrbeli za analize, ukrepanje in odpravo nevarnih dejavnikov, kar je že občasna kalnost. Najbolj pa nas skrbijo sistemi, ki oskrbujejo do 50 prebivalcev, saj ti niso pod nobenim nadzorom," pravi Miljavčeva. Po podatkih NIJZ imajo občasno težave s primernostjo in varnostjo pitne vode na območju Kamenja, Lokavca, Vrtovina, Trente, Kanala ob Soči, Avč, Deskel in Goljevice. "Na severnem Primorskem je še približno šest odstotkov prebivalcev, za katere ne vemo, kakšno vodo pijejo. Na južnem Primorskem je takšnih manj kot 300 prebivalcev, kar to območje po pokritosti oskrbe s pitno vodo uvršča med najboljša v državi," omenja Biona Miljavac. JASNA ARKO i^^prrjrrrrbj Rj1RjRj^R*jjjBBJRSS^%'' ' :^l 3jRjBjBfl m BwVe«mm jamr ~^' -sliljiiim jjbvjp^nbshhrhjira: RBBBmShSiu -»&. VV II^BBS«XjhRjL Rjf iu^^rirjf N^HjSBjL '"SflSttSk ''! KEbvRRR^Rj^RRRRR^ T BjbE jrj '>. rr^i^i^i^i^i^i^i^i^i^i^hi^i^i^i^ihi^i^i^i^b KE^^K^RRBRBERRBRm RnRt, -evj T&* WRBbRRBbRRBbRRBbRRBbRB1 'R^HKAf^^EEsB^EB^EB^EHBBBRBEEERB^r^'' vribeb^rib^r^b^rb^bib^b^rbh ik^hkrjhi^^sbrbbrrbbrrbrbbrrberrbb >)^Re8RBbRRBRbRBRBR3RjRjiRjjRjk\,tj)ie^^RjS - "'^""TC j *?." Jkj^RRjBBRRRRRBRRjkRj^BjBjRjB^^Ri^I JDCTo^rrjr fl* * ' \ 7"*-:^* " - - * -, /*; - Hrana v naših trgovinah in v potrošniški ponudbi je pod kontrolo in načeloma varna. Ob današnjem Svetovnem dnevu zdravja bo v Ljubljani nacionalni posvet o varnosti živil, ki ga pripravlja NIJZ v sodelovanju z ministrstvoma za zdravje in za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, z uradom EFSA - informacijska točka in uradom SZO v Sloveniji. Strokovni posvet o varni hrani bo v četrtek tudi v Celju, ki se ponaša z nazivom zdravo mesto. Govorili bodo o varni hrani in ozaveščanju ljudi o varni hrani s ciljem ohranjanja zdravja. Ukrepi za varno hrano v gospodinjstvu Za varno hrano lahko veliko naredimo sami, če upoštevamo pet temeljnih ukrepov: skrbimo za čistočo (umivanje rok, kuhinjskih površin in opreme); ločujemo kuhana in surova živila; hrano vedno ustrezno toplotno obdelamo; hrano hranimo pri ustrezni temperaturi (pod 5 stopinj Celzija ali nad 60 stopinj Cwlzija); za pripravo hrane uporabljamo varno vodo in surovine. Pri pripravi hrano ic varnosti in higieni. *reba upoštevati temeljna priporočila o 21

22 Delo - Plus Doseg: Stran: 2 Površina: 271 cm 2 1 / 1 AVV.* JL\w*JL %m» A lvl Il^LJL J. JL o gledanju novoroienckov MARJAN BAUER Pred dnevi smo na radiu slišali, da morajo očetje ki želijo biti zraven, ko mamice rojevajo naslednico ali naslednika, to plačati. Povedano bolj natančno: gledanje in navzočnost na tem čustvenem in izjemno lepem družinskem dogodku sta zastonj, računajo pa stvari, s katerimi opremijo očka, torej kapo, haljo, stol, na katerega bo sedel, ko z mamico, ki bo vse opravila sama, čaka, kdaj se bo zgodil prvi jok, prvi krik. Povedano je bilo, da načelo»vse se plača, vse se vrača«velja v vseh slovenskih porodnišnicah. Izjema daje samo jeseniška, kjer je predstojnik v hipu izračunal, koliko je 1 krat 2 ali 2 krat 1, toliko naj bi namreč stale tista papirnata zaščima kapa in druge malenkosti, s katerimi opremijo skrbno radovedne očete. Reci in piši: 2 evra! Ena kavka. In je predstojnik s pomočjo kmečke, naravne, bio pameti sklenil, čeprav so Jesenice še vedno na Gorenjskem, da tega ništrca ne bodo zaračunavali. Ponarodelo lahko vzkliknemo: Bravo, vse kape dol! V jeseniški porodnišnici se vsako leto rodi okoli 700 otrok, če bi bili pri porodu zraven vsi očetje, bi stroški znesli 1400 evrov. V medicini in zdravstvu je to totalen nič, en pošten zobni vsadek. Država pa se ne da, ureditev okoliščin, da očetje lahko prisostvujejo rojstvu otroka, po njenem ne more biti zastonj, ni je mogoče dodati ceni poroda. Res brezdušno, malenkostno in gnilo. Če vemo, da se v Sloveniji vsako leto rodi otrok, pred pol stoletja jih je bilo več, nas bi vse očetovske navzočnosti stale manj kot evrov na leto. V resnici bi bilo ceneje, saj številni očetje nimajo poguma biti zraven. Brezdušna oblast nas prezira že, ko ji podarjamo otroke, ki bodo nekoč delavci vseh vrst, vojaki, policisti, ministri in predsedniki, vsi pa davkoplačevalci. Popisani, registrirani, nadzorovani. Začne se, ko birokrati zaračunavajo očetom, ki gledajo, kako novodobni tlačani in vladarji prihajajo na svet. Oblast, katere ministri padajo hitreje Država pada zaradi dveh evrov za papirnato kapo. kot nekoč vezirji na sultanskih dvorih, pa se čudi, daje ne maramo. Priljubljenost bo kmalu pod deset odstotkov, banke skrivajo še kakšno presenečenje, ponosnemu očetu zaračunajo 2 evra za papirnato kapo, bivša premierka in bivši obrambni minister pa sta, spomin je najboljše državljanovo orožje, obiskala silno vojaško ladjo Triglav, ki ni na reševalni odpravi v Sredozemskem morju ne videl in ne rešil niti enega ubogega afriškega begunca. Pravijo, da so si nabirali izkušnje. Pa menda ja ne za takrat, ko bomo Slovenci s plavanjem čez Piranski zaliv bežali v tudi nič pravljično Italijo. Vrhunec sprenevedanja je v tej veliki majhni zadevici na koncu. Izvedeli smo, daje bilo že več pobud, predlogov, da očetovske navzočnosti ob rojstvu otrok ne bi zaračunavali. Vendar nikoli ni bilo časa za obravnavo. Ker je neznansko veliko bolj važnih zadev. Pa oblast menda ja ne misli, da bi bilo treba o tem razpisati referendum ali izredno sejo parlamenta. Gospa Milojka Kolar Celarc, aktualna ministrica za zdravje, namreč ne daje vtisa, da bi jo to zanimalo, da bi to uredila po najkrajši poti. Gospod obrambni minister Janko Veber bi bil najbrž bolj uspešen. Če sije upal vojaške obveščevalce in protiobveščevalce poslati v menda civilni Telekom, bi morda na kateri drugi funkciji tudi napol skrivaj podpisal uredbo, da lahko zastonj gledamo, kako prihajajo med nas otroci, ljudje, ki bodo krojili prihodnost te neuresničene države. 22

23 Delo - Plus Doseg: Stran: 28 Površina: 680 cm 2 1 / 2 Sestra, ki vedno pride Vse več Slovencev potrebuje zdravstveno nego na domu ali vsaj pomoč pri gospodinjskih opravilih, popravilih ali denimo dostavo hrane. SERGEJA SIRCA Verjetno si želi skoraj vsak upokojenec živeti v domačem okolju, ki daje občutek varnosti in vzbuja veliko prijetnih spominov. Otroci so sicer odrasli, odselili so se od doma ter si ustvarili družine in se zaposlili drugje - a to starše osrečuje. Vendar leta med drugim žal prinesejo tudi bolezni in s tem različne ovire pri samostojnem življenju. Čez čas, včasih pa tudi zelo hitro, se številni starejši znajdejo v položaju, ko potrebujejo strokovno pomoč oziroma zdravstveno nego na domu. Vemo, da se Slovenija stara. Lani je bilo po podatkih Statističnega urada Slovenije 17,7 odstotka prebivalcev naše države starejših od 65 let. Skoraj vsak dvajseti Slovenec je starejši od 80 let. Jasno je torej, da jih vse več potrebuje zdravstveno nego na domu ali vsaj pomoč pri gospodinjskih opravilih, popravilih ali denimo dostavo hrane. Kaj je zdravstvena nega na domu Ko življenje starostnika oteži bolezen, je vsekakor treba dobro premisliti, ali se ne bi bilo smiselno odločiti za zdravstveno nego na domu. To je zdravstvena dejavnost, ki jo izvaja zdravstveni delavec, torej medicinska sestra. Njen namen je celostna obravnava zdravega ali bolnega človeka: dober izvajalec nege človeka doživlja in razume kot celoto, v njem vidi telesno, duševno, duhovno, družabno in socialno bitje. Za izvajanje na domu je potrebna licenca, ki jo kot dovoljenje za opravljanje dejavnosti izda ministrstvo za zdravje (seveda je za to treba izpolnjevati predpisane pogoje). Zdravstvena nega na domu je v slovenskem prostoru zelo redka in žal samoplačniška. Svojci kljub ljubezni in razumevanju niso vsemu kos Po zdravstveni negi na domu največkrat povprašujejo kronični bolniki, osebe, ki nimajo dovolj moči ali znanja, da bi lahko samostojno živele z boleznijo, in starostniki - predvsem tisti, ki presodijo, da zaradi določenega zdravstvenega stanja potrebujejo dodatno strokovno pomoč medicinske sestre na svojem domu. Med najpogostejšimi razlogi so denimo uporaba stalnih urinskih katetrov, po negi povprašujejo osebe z ranami ali stomo pa tudi starostniki, ki pogosto potrebujejo aplikacijo inzulina, merjenje krvnega pritiska ali sladkorja. Zdravstvena nega na domu se lahko izvaja večkrat na dan, odvisno od potreb in seveda dogovora z bolnikom. Pogosto se vsa družina znajde v težkem položaju, ko nepokretnega starostnika iz bolnišnice odpustijo v domačo oskrbo. Svojci takrat dobijo veliko informacij: v bolnišnici, pri osebnem zdravniku, patronažni medicinski sestri, tudi na spletu. Odločiti se morajo za izposojo ali nakup različnih medicinskih pripomočkov in materialov za oskrbo rane in se jih morajo tudi naučiti pravilno uporabljati. Pravočasna strokovna pomoč je zelo pomembna, ko je starostnik popolnoma vezan na posteljo in pomoč drugih. Takrat je namreč treba poskrbeti za redno spreminjanje lege telesa, podlaganje nog, pravilno posedanje in vstajanje iz postelje ali invalidskega vozička ter za vse druge ukrepe za preprečevanje nastanka preležanin. Včasih se lahko pordela koža v nekaj urah spremeni v mehurček, ki lahko pomeni začetek preležanine. Starostnika je treba zavarovati pred padci, pri čemer so nam v pomoč pripomočki, kot so električna postelja, trapez ali ograjica - a le če jih pravilno uporabljamo, da preprečimo nastanek odrgnin. Tudi spodbujanje samostojnosti Starostnika je treba spodbujati k čim večji samostojnosti, seveda v okviru zmožnosti, ki jih dopušča zdravstveno stanje. Bolj ko bo samostojen, bolje se bo počutil, pa tudi novih negovalnih zapletov in s tem zapravljanja 23

24 Delo - Plus 50 Doseg: Stran: 28 2/2 Površina: 680 cm2 denarja za nove materiale in več pomoči na domu ne bo. Medicinska sestra med delom opazuje starostnika, beleži spremembe in tudi svetuje svojcem, kako mu pravilno in varno pomagati. V Sloveniji je sicer bolj znana pomoč in oskrba na domu, ki jo izvajajo oskrbovalci in negovalci, ki pridobijo poklicno kvalifikacijo v sklopu certifikatnega sistema. Njihova pomoč na domu je velikokrat dobrodošla in potrebna, vendar naj strokovne storitve s področja zdravstvene nege izvaja diplomirana medicinska sestra, ki je za to usposobljena in fakultetno izobražena. Skobaj Slovenec je starejši od 80 let. wsak dvajseti 24

25 Reporter Doseg: Stran: 36 Površina: cm 2 1 / 3 Bitka za Vebra, vojna za Telekom IGOR KRŠIHAR foto: PRIMOŽ LAVRE, BOBO igor.krsinarigrreporter.si Potem ko je premier Miro Cerar predlagal razrešitev obrambnega ministra Janka Vebra, so zazevale koalicijske razpoke med največjo SMC in koalicijsko SD, ki jo v bitki proti privatizaciji Telekoma podpira tudi Desus. Poleg tega sta premierjev ugled omajala še imenovanje in odstop plagiatorske ministrice Klavdije Markež. Toda poznavalci razmer ne verjamejo v odhod SD iz vlade in razpad koalicije, ki skupaj z ZAAB in ZL presega ustavno večino. Položaj bi zapletla le morebitna Cerarjeva vezava zaupnice vladi na razrešitev samovoljnega ministra. Po dobrega pol leta vlade Mira Cerarja se mnogi sprašujejo, koliko časa bo sploh zdržala in kdaj bodo nove predčasne volitve. Izkazalo se je tudi, kako šibek kadrovski bazen imajo sveži politični obrazi. Tako kot prejšnja premierka Alenka Bratušek je tudi Miro Cerar razočaral v svoji ministrski ponudbi. Predvsem v gospodarskem resorju, kjer je zelo težko našel ministra: najprej je nameraval predlagati Ervina Pfeiferja, vendar se je zaradi medijsko razkrite afere v NLB potem odločil za Jožefa Petroviča, ki pa je zaradi afe- Verjetnost, da bi SD zaradi razrešitve Janka Vebra zapustila vladno koalicijo, je zelo majhna, saj bi v primeru razpada vlade tvegala, da na predčasnih volitvah ostane zunaj parlamenta. Vebru sta v bran stopila tudi predsednik stranke Dejan Zidan in velenjski župan Bojan Kontič. 25

26 Reporter Doseg: Stran: 36 Površina: cm 2 2 / 3 mf" -"v xk_^h_ Bir_W_^ ' š^^ba -*d yp«_^_ir^v7_-irft_^ HKf_H PH^. 7 SmMm^mm^^^^mK Jl^lli^^ -m^^^^^^^^r^^ jh^^h^huusi**^'*' J_Nfi_<\ mm\\\\\\\\\\\w _E _H^ ^ ^_f-"~---^^_^ ^ H ' _H_i^_l 4mmmmmmW. A^A^A^A^A^A^A^A^A^^m ihe _ ^^^vm^h^^^v m^^mm^^^^^^^mm wwk HMM^^^^^^^^^^^V^t m^a^a^a^^kammw Am^m^m^mm^.^k^^^^^^^^^^^^^v '* lammmwswm jr ip i^.3a~m^0mwm^m^m^mmf' "-^T"*^ '^Htautitf' "" Premier Miro Cerar in predsednik Borut Pahor: Če Cerarjevo Ali bo nova ministrica za izobraževanje vodja poslanske skupine SMC vlado odpihne, Pahor ne namerava predlagati novega mandatarja, Simona Kustec Lipicer? Ob njej poslanec Mitja Horvat, predsednik «_«_ ampak razpisati predčasne volitve. mandatno-volilne komisije. Cankar, nato je po vsega skupaj treh dneh zaradi plagiatorstva magistrske naloge po kratkem postopku odstopila še Klavdija Markež, ki je bila tudi sicer brez resnih strokovnih in političnih izkušenj. Vodenje večerne šole za odrasle, kar je ljudska univerza, gotovo ni referenca za ministra za izobraževanje, v poslanski klopi pa je sedela vsega skupaj pol leta. Cerar se je sam zavedal, da Markeževa ni najboljša izbira, a boljše kandidatke preprosto ni našel. Zanimivo, da vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer ni imela tako visokih ambicij, čeprav ima drugače od sporne Markeževe vsaj doktorat in je tudi podpredsednica stranke SMC. Po nekaterih virih naj bi bila v igri za ministrico zdaj (zato v javnosti v imenu poslanske skupine zadnje dni nastopa njena namestnica Lilijana Kozlovič), po drugih pa naj bi to mesto prevzel Aleksandar Kešeljevič, honorarni svetovalec v kabinetu predsednika vlade. Oba sta seveda daleč od strokovnih avtoritet na področju izobraževanja. Ključna Cerarjeva težava so svetovalci, ki mu predlagajo napačne kadre. Gre za krog okoli glavnega tajnika Erika Kopača, znance s počitnikovanja, in njegovo sedanjo življenjsko partnerico. Klavdijo Markež naj bi mu priporočil njegov svetovalec v kabinetu Nejc Brezovar, med lokalnimi volitvami je v stranki nadomeščal Erika Kopača, ki je bil takrat na enomesečnem poročnem potovanju. Jožefa Petroviča naj bi mu za gospodarskega ministra svetovala njegova partnerica Vesna Arnšek, ki se z njim pozna iz Posavja, Gojka Koprivca pa upokojeni direktor Horst Hafner, namestnik glavnega tajnika, ki spada v krog Cerarjevih znancev iz Koversade. Iz tega kroga naj bi prišel tudi enotedenski direktor Sove Andrej Oček, ki je odstopil po medijskem razkritju, da pravzaprav sploh ne izpolnjuje pogojev za to funkcijo. Sedanjega direktorja Sove Zorana Klemenčiča obremenjuje žena, ki je v kriminalistični preiskavi zaradi suma gospodarskega kriminala. Glavno je, da se je Cerar znebil prejšnjega direktorja Staneta Štembergerja, ki je svak poslanre DZS odstopil čez mesec dni. Nato je predlagal upokojenca Gojka Koprivca, ki pa je še pred zaslišanjem v parlamentu odstopil, uradno zaradi zdravstvenih razlogov. Nazadnje je našel Zdravka Počivalška, ki se mu je iztekal mandat predsednika uprave Term Olimia, pa še ta ima težave s srečanji z angleško govorečimi poslovneži. Sporni svetovalci Mira Cerarja Podobna saga se zdaj dogaja z ministrico za izobraževanje, zaradi afere z visokimi honorarji je odšla Stanka Setnikar ca Bojana Dobovška, s katerim je premier v osebnem sporu. V kakšni resni stranki z daljšo zgodovino, kjer imajo strokovne svete ali podobne organe, kadrovske politike ne vodijo tako diletantsko. Šibka točka v vladi naj bi bila tudi notranja ministrica Vesna Gyorkos Žnidar, ki je ob nastopu funkcije zamenjala ne samo prvega človeka policije, ampak celotno skupino Cerarjevih varnostnikov. Govorice, da naj bi bila noseča, je zavrnila in nam zaupala, da je bila dlje časa odsotna zaradi tega, ker je imela hudo pljučnico. Tako vsaj za zdaj ni več na seznamu ministrov, ki naj bi odšli. Vprašanje pa je, ali bo ves mandat zdržala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, ki vse do zdaj ni pripravila nobene zdravstvene reforme, zaradi česar jo imajo mnogi za navadno bleferko. Pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča naj bi še vedno čakala interpelacija, saj v SDS zbirajo obremenilno dokumentacijo. Vprašanje pa je, koliko bo sploh uspešna, saj kljub kratenju ustavnih pravic, ko je vodil KPK, še naprej uživa podporo ustavnega pravnika Mira Cerarja. Edini iz Cerarjeve ministrske ekipe, ki obeta, je minister za javno upravo Boris Koprivnikar, ki se ga zaradi odličnih medijskih nastopov splača zapomniti. Koalicija brez avtoritete Toda najtrši oreh za Cerarja je predlog za razrešitev obrambnega ministra Janka Vebra zaradi njegove nedopustne zlorabe vojaške obveščevalne službe za strankarsko-politične interese, med katere sodi nasprotovanje SD privatizaciji Telekoma. S predlogom za Vebrovo razrešitev si je Cerar vsaj malo popravil ugled, ki je precej»popacan z marmelado«zaradi neskladja med njegovimi etičnimi standardi in dejanji v praksi. Težava so tudi razpoke, ki so zaradi tega predloga nastale v koaliciji. SD je napovedala, da bo svojega ministra branila, z njim pa tudi njegove napake, ki jih nočejo priznati. Prejšnji teden so ministri iz vrst te stranke kolektivno odšli na dopust in niso sodelovali na seji vlade. Na vprašanje, ali bodo v primeru razrešitve ministra zapustili vladno koalicijo, si 26

27 Reporter Doseg: Stran: 36 KI _^_r Površina: cm 2 3 / 3. _> ^ VV' i~*^_b I mwm ts Wkt^mmBBf^d 'jbba Ljubica Jelušič je že bila dobra obrambna Kari Erjavec in Bojan šrot sta minirala ministrica, toda v SD jo premalo cenijo. privatizacijo Telekoma leta 2007, ko je bil vreden štirikrat več. ' K Ammm\ ne upajo odgovoriti. Po mnenju poznavalcev razmer tega ne bodo storili, ker bi se v tem primeru izgubili v opoziciji skupaj z radikalno Združeno levico. Če bi zaradi SD padla Cerarjeva vlada, bi jih volivci zelo verjetno kaznovali z izstopom iz parlamenta. Prvak Desusa Kari Erjavec je prepričan, da bo Janko Veber odstopil tik pred glasovanjem o njegovi razrešitvi (tako kot je ravnal tudi sam, ko so ga v času Pahorjeve vlade razreševali zaradi»kant«), koalicija pa bo šla naprej:»kaj pa bodo naredili? Če gredo v opozicijo, stranke ni več.«prvak Desusa že kadruje v SD:»Ljubica Jelušičje že bila obrambna ministrica in je dober kader.«in kaj bo, če Veber ne bo odstopil? V tem primeru poslanci Desusa verjetno ne bodo glasovali za njegovo razrešitev, pravi Erjavec, ki je še dva dni prej v oddaji Odmevi na TVS razlagal, da je Vebrova uporaba OVS za civilne zadeve nedopustna.»namen je imel dober, ker je želel zaščititi Telekom in obrambni sistem. Njegov problem je to, da tega ni storil v skladu z zakonom, da je imel očitno slabe svetovalce v obveščevalno -varnostni službi,«opravičuje svoje spreobračanje. Erjavec ni povedal, da si je Veber slabe svetovalce izbral sam. Najprej je kljub izrecnemu nasprotovanju predsednika države Boruta Pahorja zamenjal načelnika generalštaba Slovenske vojske, nato še direktorja OVS, ki mu je dva dni pozneje naročil sporno analizo privatizacije Telekoma. To že samo po sebi kaže na namerno zlorabo obveščevalne službe za politične namene. Erjavec je tudi zamolčal, da je prav njegova stranka preprečila prvi poskus privatizacije Telekoma leta 2007, in sicer z SLS pod vodstvom Bojana Šrota. A ostanimo pri vladni koaliciji. Če bi Cerar užival nesporno moralno avtoriteto med svojimi koalicijskimi partnerji, bi minister Veber, potem ko se mu je odrekel premier, sam odstopil z ministrskega položaja, SD ne bi rožljala z izstopom iz koalicije, prav tako bi tudi Desus spoštoval premierjevo odločitev. Videti je, da so se v spor zaradi vloge vojaške obveščevalne službe v demokratični družbi vmešali lobiji, ki nasprotujejo prodaji Telekoma. Z izgovorom, da cilj poveličuje sredstva, so stopili v bran Vebru in poleg SD prepričali tudi Desus, da v tem sporu obrne hrbet predsedniku vlade. Bitka za Vebra je postala vojna za Telekom. Za razrešitev ministra mora glasovati absolutna večina poslancev, torej najmanj 46. Če ima SMC 36 glasov in je podporo razrešitvi napovedala še NSI s petimi poslanci, je to premalo, če se bosta SDS (21) in ZAAB (4) vzdržali. Glasovanje o zaupnici vladi? Najbolj pogumna poteza premierja Mira Cerarja bi torej bila, da na glasovanje o razrešitvi ministra Vebra veže zaupnico vladi. V tem primeru ne bi več mogel računati na glasove opozicije, saj bi njeni poslanci reševanje vlade prepustili koaliciji. Zanimivo bi bilo videti zadrego, v kateri bi se znašla SD, ko bi z glasovanjem za Vebra in proti lastni vladi tvegala, da na morebitnih predčasnih volitvah ne pride več v državni zbor. Iz istega razloga bi bili v zadregi tudi poslanci Alenke Bratušek, pa tudi za Desusove bi bilo vprašanje, ali bi si upali glasovati za konec vlade in predčasne volitve. Predsednik Pahor je namreč dejal, da v primeru padca Cerarjeve vlade ne bi predlagal novega mandatarja, med seboj sprte stranke pa bi najbrž zelo težko sestavile novo koalicijo z najmanj 46 glasovi poslancev in izvolile novega predsednika vlade. Še ene predčasne volitve bi pomenile tudi novo priložnost za zdesetkano desnico, a vendar je v teh okoliščinah težko pričakovati, da bi lahko upala na zmago. SMC bi lahko izgubila polovico glasov, na vidiku pa ni nobene nove stranke, razen če bi jo na hitro ustanovili libertarci Janeza Šušteršiča. Zato je najverjetnejši scenarij tisti, ki ga je napovedal Erjavec: da bo Veber na četrtkovi seji o njegovi razrešitvi predstavil svoj zagovor, nato pa odstopil kot minister - in koalicija bo rešena, vsaj do naslednjega nesporazuma. SD bo nato imenovala novega kandidata oziroma kandidatko, možno pa Veber z ovadbo nad Tonina I i m" if i-a^mmm&r*^^--*-^ m^m^m^m J*_Tj ^ ^ r B Kazenska ovadba zoper Mateja Tonina Slovenijo postavlja v družbo z Belorusijo. Po posegu vojaške obveščevalne službe v civilni Telekom si je obrambni minister Janko Veber privoščil še nov škandal. Obveščevalno-varnostna služba obrambnega ministrstva je zaradi izdaje tajnih podatkov kazensko ovadila poslanca NSI Mateja Tonina. Ta je vodil nenapovedan nadzor parlamentarne komisije v OVS, med katerim je ugotovila, da je minister Janko Veber tej službi naročil analizo učinkov privatizacije Telekoma. Sporno analizo je Veber naročil dva dni potem, ko je vlada na njegov predlog za novega direktorja OVS imenovala Gorazda Rednaka.»Gre za maščevanje in politični obračun. Vso podlago za moje delovanje in razkrivanje informacij imam v sklepu komisije za nadzor nad obveščevalno-varnostno službo,«je zapisal na tviterju Matej Tonin. Predsednica NSI Ljudmila Novak pa je ob tem dodala, da je»žalostno, da vedno napademo tistega, ki odkrije nekaj nezakonitega, in ne tistega, ki je nezakonitosti povzročil.«kriminalisti NPU so potrdili, da so»prejeli prijavo zoper znano osebo zaradi suma izdaje tajnih podatkov.«preučujejo, ali so bili podani razlogi za sum uradno pregonljivega kaznivega dejanja, vsi nadaljnji ukrepi pa bodo usklajeni z državnim tožilstvom. Kot je znano, sta Tonina najprej kazensko ovadila nekdanji član uprave AUKN Marko Golob in nekdanji uslužbenec obrambnega ministrstva Ludvik Zvonar. je tudi, da bo z SMC zamenjala resor in namesto obrambe spet dobila izobraževanje, ki ga je žrtvovala zaradi Vebrovih ministrskih ambicij. Težko je verjeti, da bi se levica odpovedala dvotretjinski večini v državnem zboru, ki je po morebitnih predčasnih volitvah verjetno ne bi več imela. Ta»mavrična koalicija«, kot so jo poimenovali, omogoča ustavne spremembe po njihovih trenutnih ali daljnosežnih potrebah. Veber bo pač padel v junaškem boju za Telekom, ki ga zaradi»prenizke cene«ne bodo prodali. Čim nižje bodo kotirale delnice, tem več je možnosti, da ostane v naši, slovenski (državni) lasti. Tujega nočemo, svojega kmalu ne bomo več imeli! 27

28 Reporter Doseg: Stran: 26 Površina: 195 cm 2 1 / 1 marko, medvesek@reporter.si Serijska blamaža marko medvešek o godlji v primeru Radan Primer zdravnika Ivana Radona se je izkazal za popolno godljo za zdravniško stroko, za ljubljanski UKCintudiza policijo. Primer zdravnika Ivana Radana se je izkazal za popolno godljo za zdravniško stroko, za ljubljanski UKC in tudi za policijo. Prejšnji teden sta notranja nadzora dveh primerov smrti Radanovih pacientov lahko le pokazala, da je zdravnik verjetno skrajšal življenje bolnikoma. Verjetno, a ne gotovo. Za stroko je hud udarec in madež na zdravniškem ugledu početje zdravnika, ki je v najboljšem primeru čudaško, v najslabšem pa zločinsko. Kaj je, bo odločila policija, ki trenutno obravnava kar 40 smrti Radanovih pacientov. Slovenske zdravnike je blamirala tudi odločitev zdravniške zbornice, ki je svojemu kolegu izrekla javni opomin, ni pa mu odvzela licence. Za vsak primer - če bo na sodišču morda oproščen ali bo sum kaznivega dejanja ovržen, bi bil odvzem licence nezakonit in težave bi imelo vodstvo zbornice. S hudimi obtožbami obremenjeni zdravnik teoretično lahko še naprej opravlja svoje delo, res pa je v tem trenutku njegovo ime tako toksično, da v Sloveniji še lep čas, če sploh kdaj, ne bo mogel obleči zdravniške halje. UKC se je osramotil z odzivom na vso zadevo. Če v bolnišnici že niso mogli pravočasno odkriti, da zdravnik počne nekaj nenavadnega in potencialno kaznivega, je vodstvo ustanove s paničnim obtoževanjem zdravnika in njegovih nadrejenih povzročilo, da se je zadeva hkrati z internim nadzorom razčiščevala v javnosti. Radan je v intervjujih obtoževal svoje sodelavce in nadrejene in še bolj zameglil vso zgodbo s trditvijo, da je šlo pri njegovem početju za provokacijo, s katero je želel izsiliti interni pogovor s kolegi na nevrološki kliniki, in še z obtožbo, da so na kliniki dovolj dolgo vedeli za vso zadevo, pa nihče ni zahteval obdukcije. Nazadnje je bil umrli pacient upepeljen in v dim je šla tudi priložnost, da se neizpodbitno dokaže zdravnikova krivda ali nedolžnost. Tako lahko v UKC zdaj ponujajo le besede verjetno, sumljivo in nenavadno. Vmes je Radan izgubil službo in napovedal, da gre po pravico na sodišče, dva njegova nadrejena sta bila odstavljena, vodstvo UKC pa je ukvarjanje s to žalostno in za ustanovo silno nerodno zadevo prepustilo kriminalistom. Nazadnje se ni uspelo izkazati še policiji. Sorodniki Radanovih pokojnih pacientov se pritožujejo nad nastopanjem kriminalistov, ki jih zdaj obiskujejo, za povrh pa je imela dostop do dokumentacije kriminalistka, ki je tesna prijateljica osumljenega zdravnika. Ta ji je v letu in pol napisal okoli 70 receptov za močna pomirjevala, ki povzročajo odvisnost. Kljub prijateljevanju z Radanom se ni izločila iz zadeve, njeni kolegi so šele med preiskavo ugotovili povezavo sodelavke s preiskovancem. 28

29 Reporter Doseg: Stran: 9 Površina: 119 cm 2 1 / 1 detektor IVAN KUKAR, odvetnik, je na protestu Odbora 2014 priznai, da je še pred letom menil, da bo, če/ko bo življenje postalo neznosno, spakiral in odšel v tujino. Pod vplivom stopnjujoče se represije nosilcev moči se je začel spraševati, zakaj bi moral prav on z družino v prostovoljno ali celo prisilno begunstvo? Vsakdo se bo moral pri sebi odločiti, ali se bo boril ali bo postal geografski, socialni, duhovni ali moralni begunec. (IP) MILOJKA KOLAR CELARC, mini strica za zdravje, ima smisel za humor. V intervjuju za Mladino, v kateri je bila predstavljena kot izkušena finančnica, ne pa tudi kot ena izmed najbolj odgovornih državnih sekretark ministrstva za finance v vladi Janeza Drnovška, pod katero se je razcvetelo ustanavljanje podjetij v davčnih oazah, zatrjuje, da bi lahko slovenski pristop k zdravstveni reformi postal primer dobre prakse. Obeta si, da bo ostala ministrica vsaj še dva mandata. (BKC) JOŽE ANDERLIČ. eden najbolj znanih nepremičninskih mogočnežev v Sloveniji, je priznal krivdo za oškodovanje družbe Hypo Alpe Adria Consultants s sumljivimi posli z deleži podjetij. S tožilstvom se je pogodil za leto dni in pol pogojne zaporne kazni in plačilo milijon evrov: 800 tisočakov kazni bo moral nakazati državi, po 100 tisočakov pa Rdečemu križu in Karitasu. Še vedno pa ga čaka povračilo premoženjske škode Hvpu. (MM) DARJA DOMINKUŠ, dramaturginja ljubljanske Drame in prevajalka, je prejela poljsko priznanje Stanis)awa lgnacyja VVitkievvicza za 30-letni prispevek k uveljavljanju oz. popularizaciji poljskega gledališča v Sloveniji. Darja Dominkuš je tudi avtorica več pomembnih besedil o poljski dramatiki. Zaslužna je za prevod Witkiewiczeve drame Ponorela lokomotiva, ki je od premiere septembra 2012 prejela več nagrad. (MM) 29