Bilten Rašiškega rodu

Transkript

1 25 let

2 Bilten Rašiškega rodu Bilten ob petindvajsetletnici Rašiškega rodu smo izdali Zbrali in uredili: Gregor Traven, Tina Česenj, Blaž Vehar in Meti Buh. Za fotografije se zahvaljujemo Dušanu Kulovcu, Tinetu Koloiniju in drugim. Natisnjenih je bilo 300 izvodov. Cena: 200 SIT, za člane RaR zastonj. ii

3 25 let Uvod RAZMIŠLJANJA OB 25-LETNICI Kdor razmišlja o tem, da je v življenju že vse naredil, je storil šele prvi korak k svojemu cilju. POGLAVAR KAMNITI OBRAZ Ko smo v Šmartnem pred dobrimi 20 leti ponovno začeli s taborništvom in se pridružili že nekaj let delujočemu Rašiškemu odredu, ki je imel sedež v Vodicah, sem pomislil na stavek, ki sem ga že veliko let tega prebral v nekem starem skavtskem priročniku in ga je izrekel ustanovitelj svetovnega skavtskega gibanja, angleški general, lord Robert Baden Powell. Dejal je: Če v svojem življenju obupaš nad skromnim začetkom, se spomni, da je tudi hrast, tisto veliko in močno drevo, začel kot majhen želod, ki je ležal na tleh. Tako smo tudi mi začeli počasi in vztrajno rasti. Včasih so poletne suše ali jesenska neurja malo zaustavila našo rast, a korenine so se jačale in naše deblo je postajalo vedno čvrstejše. Naš hrast je v preteklih letih raztrosil okrog sebe veliko število mladih želodov in s svojo močjo ojačal marsikatero mlado telo. Prepričani smo, da je taborniška ideja v vsakem našem želodu zapustila neizbrisne sledi in je vsak našel svojo pot. Saj, kot je razmišljal alpinist in himalajec Nejc Zaplotnik, bo tisti, ki išče cilj, ostal prazen, ko ga bo našel; kdor pa bo našel pot, bo cilj vedno nosil v sebi. Ko se mlad človek ozre nazaj in razmišlja o pretečenih 25 letih, se mu zdi, da je preteklo že ogromno časa, odkar je shodil ali stopil v prvi razred. Ko si starejši, se te časovne razdalje nekako zabrišejo in leta hitijo mnogo hitreje. Tako se tudi meni zdi, da je bilo šele pred kratkim, ko sem kot nadobuden enajstleten fantič prvič slišal za tabornike in stopil v fizikalno predavalnico takratne bežigrajske 8. državne gimnazije in si ogledal film o taborniškem življenju. Pa je tega že polnih 45 let. Srečen sem, da sem vsa ta leta lahko preživel s taborniki. Taborništvo me je navduševalo in osrečevalo, dajalo življenjskih moči, me navdihovalo v mojem strokovnem pedagoškem delu. Lahko rečem, da se moram zahvaliti taborništvu za vse to, kar sem. 1

4 Uvod Bilten Rašiškega rodu Sedaj je ime taborniške Rašiške čete odreda Rožnik, ki je pred 25 leti prerasla v Rašiški odred, postalo že legenda. Tako člane sedanjega Rašiškega rodu poznajo že taborniki po vsej Sloveniji in tudi izven nje. Skrb za zdravo življenje, uspehi na različnih taborniških tekmovanjih, udeležba na velikih taborniških akcijah zletih, jamboreejih, mednarodnih srečanjih itd. so ponesli glas o tabornikih izpod Šmarne gore. Najbolj smo ponosni na to, da nam zaradi našega načina dela in življenja zaupajo starši naših članov, kar smo lepo videli na letošnjem taborjenju, ko smo iz ust udeležencev dneva staršev slišali mnogo lepih besed. Čeprav je večina naših vodstvenih kadrov (načelniki družin, vodniki in ostali) še v rosnih letih, od 16 do malo čez 20, se do svojega dela obnaša zelo odgovorno. To pomeni, da načrtno skrbi za nadaljnje rodove bodočih novih vodnikov in za nadaljnjo rast rodu. Prav lepo je priti na sestanek z vodniki, saj s svojo zagnanostjo in navdušenjem dajejo draž taborniškemu življenju. S svojim aktivnim delom se tako taborniki trudimo vnesti trohico sreče v življenje drugih ljudi, jih naučiti, da odpro vrata in okna, kadar se pojavita sreča in radost, ki nikoli ne prideta ob neprikladnm času. Naučiti jih želimo, da bodo srečni ob sreči, mimo katere gredo ljudje dan za dnem, a se žal marsikdo ne ozre nanjo. No, ob naslednji 25-letnici bomo pa še kaj pomodrovali. Vaš starešina, Kuli Dušan Kulovec 2

5 25 let Zgodovina ZGODOVINA RAŠIŠKEGA RODU Začetek taborništva v Šmartnem pod Šmarno goro sega v šestdeseta leta, ko je na OŠ v Šmartnem krajši čas delovala Samostojna četa šmarnogorskih srn je odred Rožnik ustanovil na šoli novo taborniško enoto in jo po znani partizanski akciji pod Pšatnikom imenoval četa Prvi strel. Tu sta aktivno delovala takratna učitelja na tej šoli Lejla in Jože Kotnik. Skupaj z odredom Rožnik so se šmarski taborniki udeleževali taborniških akcij v Sloveniji in taborjenj v Rovinju. Po nekajletnem delu je taborniška dejavnost na šoli zamrla in kot nova enota z enakim imenom ponovno zaživela septembra Takrat se je pridružila najbližjemu sosednjemu odredu, to je bil Rašiški odred. Ta je nastal iz istoimenske čete, ki je od delovala na OŠ v Vodicah nad Ljubljano. Po treh letih delovanja v okviru odreda Rožnik je Rašiška četa prerasla v odred. Pod vodstvom dolgoletne tabornice Martine Kovič je odred uspešno deloval. Taborili so v Rovinju, zimovali pa v Mojstrani, na Lokvah in na Lisci. Udeleževali so se taborniških akcij ter krajevnih in drugih prireditev. Rašiški odred je tako od jeseni leta 1981 imel eno četo v Vodicah, drugo pa v Šmartnem (četa Prvi strel). Na šmarski OŠ je bilo sprva včlanjenih 140 otrok v 12 vodih. Taborništvo na šoli je obudil Dušan Kulovec, naš sedanji starešina. Kot pomočnik ravnatelja je bil zadolžen za delo interesnih dejavnosti. Seveda je imel sestanke vodov vsak dan, včasih tudi tri vode zaporedoma. Konec šolskega leta 1981/82 je dočakalo kakih 70 tabornikov, od katerih se nas je 36 udeležilo prvega samostojnega četnega tabora v Ribnem pri Bledu. Obiskali smo sotesko Vintgar, se povzpeli na Talež in opravili prve veščine. Najpogumnejši so tudi odšli na samovanje. 3

6 Zgodovina Bilten Rašiškega rodu Konec poletja so na vodniški tečaj v Nevlje pri Kamniku odšli Ivo Lukša, Sani Čampa, Simona Štrukelj, Barbara Nahtigal in Gregor Kermauner. Čeprav še s pomankljivim taborniškim znanjem, zato pa s toliko več elana, so začeli jeseni delovati kot vodniki. Članstvo v četi se je ustalilo na 70 do 80, na taborjenju jih je bilo že 50. Leta 1985 smo se udeležili zleta slovenskih tabornikov v Mariboru, 1987 pa zleta v Beogradu na Adi Ciganliji, otoku na Savi. Z Martininim odhodom iz Vodic je aktivnost odreda počasi usihala. Med mladimi ni bilo več take zagnanosti kot prej in ker ni bilo ustreznega motorja, je dejavnost v Vodicah počasi zamrla. Sedež odreda se je preselil v Šmartno in nato v Tacen. V Vodicah so v letih 1990 in 1991 poskušali obuditi taborništvo, izvedli so tudi taborjenji v Ribnem in Bohinju ter zimovanje na Pokljuki, a žal niso uspeli. Ko so najbolj aktivni člani čete Prvi strel zapustili OŠ in se podali v srednjo šolo, je bilo z aktivnostjo v Šmartnem kar nekaj težav. Tudi marsikateri izmed novoizšolanih vodnikov je z delom kar hitro odnehal. Tudi to težavo smo premostili in po letu 1991 na novo zaživeli. Da je enota nekoliko v krizi, je bilo videti leta 1989, ko je prišlo na taborjenje v Ribno le dobrih 40 udeležencev. Naslednje leto jih je bilo že 65. Izšolali smo nekaj novih vodnikov. Enota že nekaj let ni imela sedeža v šoli in se je preselila na teren. Večina vodov je imela sestanke v stari KS v Šmartnem. Potem je prostore nekdanje OŠ dobila nazaj Cerkev. Zaradi visoke najemnine, ki je nismo mogli plačevati, jih je zasedla cvetličarna. Preselili smo se v Dom krajanov v Tacen. Tu je prav tako zmanjkalo prostora za vodove sestanke, tako da so se ti zopet selili nazaj na šolo. Imeli smo le tedenski termin za sejo rodove uprave v mali sejni dvorani KS. Prelomni datum je bil , saj smo se po dolgem času spet dobili na odredovi seji. Kuli je začel delo s povsem novo ekipo, ki je bila še bolj pomlajena. Mesec dni kasneje smo že začeli z vodovimi sestanki, in to prvič v našem rodu na 4

7 25 let Zgodovina dveh šolah šmarski in brodski. Z delom je začelo 7 vodov. Izšla je prva številka rodovega glasila Brzice preprosta, kot se za prvo številko spodobi. Vodniškega tečaja sta se udeležila Katarina Španič in Andrej Težak Tešky, poleti pa še Maruša Mrak, ki ga je opravila zelo uspešno in začela zmagoslavni pohod na lovorike. Taborjenje na Rogli 92 je imelo več kot 90 članov. Ustanovili smo družine, ki pa takrat niso zaživele. Prvič smo organizirali Čistilno akcijo Šmarne gore, ki je postala tradicionalna smo sedež rodu prenesli v Šmartno, saj v Vodicah ni bilo več aktivnih tabornikov. Leto 1992 smo končali s približno 90 taborniki in Simona Strgulc je uradno postala načelnica. Prvi večji rodov izlet je bil , ko smo z veliko hitrostjo odšli na Polževo in je Simono skoraj kap, ker se nas je zbralo skoraj 50. Drugi izlet je bil z MČ-ji v Kino Mojca. Taborjenje v Gornjem gradu je imelo prvič dve izmeni ena od njih je bila namenjena netabornikom. V Tacnu se je začelo sodelovanje z domačini. Postavili smo kres na Planinski pesmi na Šmarni gori. Od takrat sodelujemo še na drugih krajevnih prireditvah, posebno na kresovanju na predvečer Dneva državnosti. Po čistilni akciji 93 smo izgubili sobico v Tacnu. Preselili smo se v sejno sobo in dobili skladišče na uporabo. Na posvetu na Rašici smo ugotovili, da je v preteklem letu delalo le 5 MČ vodov in en GG. Na občnem zboru smo izvolili novo staro vodstvo. Izlet v neznano na Sv. Primož je pritegnil 38 tabornikov. Ministrstvo za obrambo nam je po posredovanju Mirana Veneta darovalo prvo opremo, predvsem so bile uporabne šotorke. Tešky je po več letih naredil vodovo bivakiranje, prvo v novejšem času. Zimovali smo na Javorniškem rovtu je Simona odstopila z mesta načelnice rodu zaradi premajhne podpore v vodstvu rodu. Novi načelnik je postal Miran, čez čas pa je to mesto prevzel Tine Koloini. Imeli smo dvodnevni izlet na Kum in nato taborjenje ob Kolpi (preko 100 udeležencev). Na čistilni akciji so bili 104 taborniki iz 6 rodov. Zimovanje je bilo na Gorah nad Hrastnikom (39 udeležencev). 5

8 Zgodovina Bilten Rašiškega rodu Na prehodu iz leta 1994 na 1995 smo organizirali kar dve zimovanji eno na Gorah nad Hrastnikom in drugo na Medvedjem Brdu. Vod SJ je odšel na zelo zahteven zimski bivak na Roglo. SJ je na bivakiranju v Iškem Vintgarju prerasel v PP klub. Taborili smo v Gozd Martuljku. Jamboreeja na Nizozemskem so se udeležili Maja Kulovec, Tešky in Tine. Vodniški tečaj je zelo uspešno končalo 6 tečajnikov. Na čistilno akcijo je prišlo 150 tabornikov iz 11 rodov. Prvič v zgodovini RaR smo kupili 10 šotorov. Kuli nas je razveselil, rekoč da je za nami najuspešnejše leto do sedaj. Takrat verjetno še ni slutil, da bo vsako naslednje še uspešnejše. Leta 1996 je bila ustanovljena Mestna zveza tabornikov Ljubljana, v katero smo pristopili. SJ je spet bivakiral na Rogli. Tabor v Logarski dolini je bil odlično izpeljan. Družina MČ je začela bolj resno delovati, vendar za GG družino še vedno nismo čutili potrebe. Čistilne akcije Šmarne gore se je udeležilo kar 200 tabornikov iz 12 rodov, pomagali so nam tudi skavti iz stega Ljubljana 3 in otroci iz Mladinskega doma Malči Belič. Zimovali smo na Slivnici. Tine je izdal Večni ogenj, obsežen priročnik za starejše tabornike. Leta 1997 smo z Rodom kraških viharnikov organizirali skupni izlet v Idrijo. To leto smo s Postojnčani zadnjič organizirali skupni tabor v Šentrupertu z udeležbo skupaj kar 150-ih tabornikov. Novi vodniki so postali Igor Bračič, Meti Buh, Vid Kulovec in Ana Plavčak. Fantje ródu priborijo prvo zmago na Republiškem orientacijskem tekmovanju (ROT), ki je pomenila začetek velikih 6

9 25 let Zgodovina tekmovalnih uspehov rodú. Čistilne akcije se je udeležilo rekordnih več kot 350 tabornikov. Poleg že obstoječe MČ družine smo ustanovili tudi GG družino. Skupaj nas je 166. Leto 1998 smo začeli s polno paro in že na začetku leta organizirali izlet na Jošt. Šli smo tudi v živalski vrt, na kopanje, v kino Marca smo dobili odločbo o registraciji našega rodu. Po daljšem premoru je izšla sveža številka Brzic. Tudi v Ribnem smo taborili v dveh izmenah. Sklenili smo, da je že čas, da začnemo iskati svoj taborni prostor. Jeseni smo dobili tudi novi MČ vodnici Tino Leskošek in Alešo Mrak, načelništvo rodu pa je prevzela Maruša Mrak. Na ROTu so tokrat zmagala dekleta. Čistilna akcija je tudi letos zelo dobro uspela. Meti je organizirala PP akcijo na Kofce, ki je požela mnogo navdušenja. Mlajša vodniška ekipa pa je izvedla idilično zimovanje na Mirni gori. Jamboreeja v Čilu so se udeležili Meti Buh, Matevž Jerman, Tine Koloini, Klara Nahtigal in Ana Plavčak. Naslednje leto, 1999, nas je že na začetku leta čakalo neprijetno delo selitev skladišča v klet. Na gasilskem inštruktorskem tečaju smo predstavili taborništvo. Šli smo na jadranje, v hribe, v cirkus in bili uspešni na tekmovanjih. Urša Bergant, Neža Buh in Peter Rink so postali novi vodniki. Zimovali smo na Blokah in taborili na Soči, kjer smo pod vodstvom Igorja prvič izpeljali izmeno za popotnike in popotnice. Leto 2000 smo začeli z izletom na Lubnik. Plačanih je bilo kar 142 članarin. Prvič smo izpeljali rodov mnogoboj, ki se ga udeleži 7 ekip, probleme pa smo imeli z delovanjem GG družine. Zanimanje za lokostrelstvo bliskovito narašča. Izlet leta so bile Škocjanske jame s 54 udeleženci. Zimovali smo na Golteh, taborili pa ob Lahinji. PP tabor smo končali s petdnevnim pohodom iz Črnomlja do Ljubljane. Ta podvig je uspešno prestalo 20 naših popotnikov in popotnic. Naša nova pridobitev med vodniki so bili: Tina Česenj, Jože Grad, Miha Veršnjak in Špela Zmrzlikar. Jeseni je pod Metinim vodstvom začel z delovanjem novi PP klub. Že drugo leto zapored smo osvojili prvo mesto v skupni razvrstitvi na Nočnem orientacijskem tekmovanju. Katarina Smolej je začela s prenovo rodove spletne strani, ki se je preselila na nov naslov rar.rutka.net. 7

10 Zgodovina Bilten Rašiškega rodu Tudi v letu 2001 smo bili zelo pridni. To leto smo se udeležili še več akcij in tekmovanj kot prejšnja leta: Škalska liga, Močne ukane, mednarodni tabor za GGje Techuana, NOT, ROT Organizirali smo sankanje s Šmarne gore, tradicionalni čistilno akcijo in Miklavževo orientacijo, v okviru MZT pa še Žabori z udeležbo 40 ekip. Izobrazba naših kadrov se je povečala. Z inštruktorskim tečajem sta se spopadli Urša in Tina, inštruktor I. stopnje pa je postala Meti, ki je na jesenskem posvetu prevzela načelništvo rodu. Dobili smo šest novih vodnikov: Mateja Godnjavec, Rok Prevodnik, Luka Snoj, Mina Stojilov, Gregor Traven in Maša Zalaznik. Taborili smo na Obretanovem in zimovali na Pohorju. Novost so bile rodove izkaznice. Napoči leto Letos nas je številčno do sedaj največ kar 210. Zgodila se je GG ekskurzija na Dunaj. Za 1. maj smo organizirali PP akcijo na Plitvice in se odločili, da bomo tovrstne akcije še ponovili. Udeležili smo se tudi kreativnih delavnic Krearta in IMWe. Na 11. slovenskem zletu tabornikov v Tolminu je neusmiljeno deževalo vsak dan; vode in blata je bilo obilo. Kljub temu se je vseh devet Rašičanov polnih navdušenja vrnilo domov. Ob Lahinji nas je taborilo kar 110. Novost so rodove kape s šiltom, 13 novih šotorov in širjenje delovanja našega rodu na OŠ Pirniče. Z vodniškega tečaja je prišlo pet novih vodnikov: Jure Dacar, Domen Dovgan, Irena Evačič, Živa Herga in Katarina Smolej. Jesen smo začeli v polnem zagonu, z mnogo elana in optimizma. spisali Tine Koloini, Meti Buh, Tina Česenj NAŠ ZNAK Avtor znaka Rašiškega rodu je dr. Janez Bogataj. Ognjeni zublji so rdeče barve in ponazarjajo ogenj, ki ga je zanetil okupator leta 1941 v vasi Rašica. Črne črte govorijo o žici okrog Ljubljane. V ozadju znaka vidimo vzpetino Rašico in reko Savo. Letos smo znak priredili in pobarvali. 8

11 25 let Delo v rodu DRUŽINA MČ JUŽNI FIKUSI Jeseni 1996 smo se odločili, da tudi v našem rodu uvedemo družine. Tako smo vse vode MČ povezali v družino medvedkov in čebelic, na čelu katere je bila Maruša. Tako so se vodniki naših najmlajših začeli dobivati enkrat tedensko pri načelnici doma. Na teh sestankih si izmenjavamo izkušnje z vodovih sestankov in razkrivamo svoje plane za naslednje srečanje. Skupaj organiziramo akcije in izlete za naše vode ter se pogovarjamo o morebitnih problemih v vodih. Leto kasneje je funkcijo načelnice družine, ki se je imenovala Južni fikusi, prevzela Meti. Takrat se je družinica odpravila skupaj najprej v kino, nato pa še v ljubljanski živalski vrt. Leto kasneje je bilo v družini MČ 7 vodov in skupaj smo se podali v cirkus. Jeseni 2000 je Meti s svojim vodom pobegnila v družino GG, zato sem načelnica družine za dve leti postala jaz. Prvo leto je družina obsegala 5 vodov, leto kasneje pa smo se že komaj spravili vsi v mojo sobo, saj nas je bilo kar 9 vodnikov in 6 pomočnikov. Januarja 2002 nas je 55 najbolj zagrizenih obiskalo drsališče na Kongresnem trgu in Hišo eksperimentov. V začetku aprila pa smo se na zasneženo soboto z vlakom odpravili na Bled. Letos je šefica Južnih fikusov postala Aleša, družinica pa šteje 10 vodov. Vsi že veselo načrtujejo družinske akcije, delajo program in so s polnim zagonom zajadrali v novo taborniško leto bivša načelnica družine MČ Urša Bergant Košarca 9

12 Delo v rodu Bilten Rašiškega rodu DRUŽINA GG FRAJTONARCE V šolskem letu 1997/98 je rodova uprava dognala, da bo najbolje, če tudi GG vode organiziramo v družino. Na rodovem posvetu smo se tako zbrali vsi GG vodniki (bili smo štirje), z asociacijami izbrali ime družine Frajtonarce in navrgli ogromno idej za družinske akcije. Najbolj odmevni in najbolje obiskani sta bili prvomajski bivak celotne družine (šli smo na Bled in v Ribno pogledat, kje bomo dva meseca kasneje taborili) in Miklavževa GG orientacija, ki je po zaslugi zagretosti Plavčakove Ančke postala tradicionalna in jo pripravljamo tudi letos. Šli smo tudi na zlet GG-jev v Ajdovščino. Vodniki smo se dobivali vsakih štirinajst dni, malce modrovali, pregledali sklepe z rodove seje in pokomentirali delo po vodih. Po mojem odhodu v vojsko je vajeti družine v roke prevzela Ančka, njo je po dveletni vladavini nasledila Tina, zdaj pa družini načeljuje Pero. bivši načelnik Blaž Vehar Naša GG družina je res prava družina, vodijo jo pa sami super vodniki, ki imajo same super člane. Lani je v GG družini delovalo 8 vodov. Letos je en vod prerasel v PP klub, iz MČ družine pa smo dobili 3 nove. Združili smo tudi dvakrat po dva voda. Začeli smo še z dvema novima vodoma na OŠ Pirniče. Sama družina ima kar bogato tradicijo, o tem je nekaj napisal njen prejšnji načelnik. Kot ste lahko prebrali, je sama družina že prej funkcionirala dobro in je bilo težko narediti še kaj novega, toda nam je lani z mednarodnimi akcijami to le uspelo. Letos pripravljamo tudi novo presenečenje za člane naše družine. načelnik Peter Rink 10

13 25 let Delo v rodu PP KLUB KARFJOLE LJUBEZNI PP klub v Rašiškem rodu nima dolge zgodovine, ima pa zato toliko bolj pestro. Najprej je deloval klub SJ, katerega načelnik je bil Tešky. Nato je PP klub nekaj let miroval. Leta 2000 smo ga zopet oživili ter ga preimenovali v Karfjole ljubezni, tudi članstvo se je precej spremenilo, vajeti pa je prevzela Meti. Res je konkretno postavila rašiške PP-je na noge in začele so se vrstiti nore in odštekane akcije ena za drugo. Leto kasneje je šefovstvo nad Karfjolami pripadlo meni in mi pripada tudi letos. Naj vas samo na kratko spomnim na glavne dogodivščine, ki smo jih skupaj prestali: PP tabor na Lahinji, Kofce, izlet v jamo Kevdrc, razni diasi, bučarija, Kreslin, samoobramba, potovanje Maribor Ptuj, grad Kamen, STOMP, tae-bo, avtomehanika, jama Mačkovca, Plitvice in še kar nekaj petkov zvečer. Naš klub je nekaj posebnega. Ne samo, da smo vsi polni idej in zainteresirani za stvari, smo nekakšna družina. Vse se da zmeniti in hitro pograbimo za delo. Družina je vsako leto večja in zaenkrat se imamo res super Karfjole, ostanite še naprej tako fajn! KLUB GRČ načelnica PP kluba Tina Leskošek Ker število grč (tabornikov, starih 21 in več) v našem rodu vztrajno narašča, pričakujemo, da bo klub začel delovati v letu Ob tridesetletnici rodu pa kaj več o njegovem delovanju. 11

14 Spomini Bilten Rašiškega rodu BUHOVA MAMI Na Osnovni šoli Šmartno je sredi šestdesetih let delovala skupina tabornikov pod imenom Četa šmarnogorskih srn. Čeprav mlajše generacije to ime poznamo le z listov naše taborniške zgodovine, se takratni člani še spomnijo svojih taborniških dni. Šmarnogorska srna je bila tudi 10-letna Irena Cedilnik, danes bolj znana kot Buhova mami. In ker smo vsi trije njeni otroci taborniki, ji ta pogovor nikakor ni mogel uiti. M: Kako se spominjaš svojih taborniških let? I: Takrat sem bila v četrtem razredu, tako da se spomnim le nekaterih stvari. Bilo je drugače kot zdaj, ko skoraj vsak vikend nekam greste. Mi izletov nismo imeli. Srečevali smo se v šoli na sestankih. Sedeli smo v razredu in se učili o taborništvu M: kurili ognje in postavljali šotore? I: Ne, taborništva smo se učili bolj teoretično. Niti šotora se nismo naučili postaviti. Program je bil precej drugačen od vašega. M: Vas je bilo veliko? I: Približno dvajset, bili pa smo učenci različnih razredov, nekje od četrtega do osmega. M: Nekaj vas je na koncu leta odšlo tudi na zlet v Metliko. Pa niste bili malo premladi? I: Šlo nas je okoli deset. Nekateri so bili tudi dve leti starejši od mene. Šli smo z vlakom, pa kar sami, brez vodnika. Če bi doma vedeli, da smo brez vodnika, me gotovo ne bi pustili. Tudi krojev in rutic nismo imeli, jaz sem šla kar v oblekici. Na zletu so bili pa res večinoma starejši. Velika pa je bila tudi mednarodna udeležba. Najbolj se spomnim Rusov, saj sem na zletu v posebno knjižico zbirala njihove žige. Takrat je bilo to sila imenitno. M: Na letošnjem zletu je kar nekaj dni deževalo. Ste imeli takrat kaj več sreče z vremenom? I: Dežja je bilo tudi v Metliki zelo veliko, tako da smo se kar drsali po blatu. A se nismo dali in nam je bilo vseeno všeč. M: Taborniki torej! Meti Buh 12

15 25 let Spomini JURE SEŠEK OD MČ-JA DO MIKROFONA Jure Sešek je znan predvsem po svojem glasu in popularnosti v radijskem svetu. Malokdo pa ve, da je bil kot osnovnošolec tudi član tabornikov Rašiškega rodu in opravljal celo funkcijo vodnika Vse o tem in še več zanimivosti vam razkrije v pričujočem intervjuju. K: Rašiški rod praznuje 25-letnico svojega obstoja. Kdaj si ti prvič prišel k tabornikom? J: Vprašanja, kot je tvoje, Katarina, me vedno malo prestrašijo. Pokažejo mi namreč, da je z mojim spominom nekaj hudo narobe. O letnicah nimam pojma, ne vem, kako nekateri starejši gospodje iz rokava stresajo datume tega in onega Jaz moram vedno na prste šteti, razmišljati No, pa to spoznanje bi še prenesel. Ob vprašanju me je še huje pretreslo spoznanje, da sem osnovno šolo v Šmartnem zapustil pred davnimi 18-imi leti. Pismo, smo stari Še Rašiški rod ni več najmlajši, čeprav Kuli ne kaže let. ;) Mislim, da sem se tabornikom pridružil tam nekje okoli leta 80 (tisoč devetsto, da ne bo pomote ). Iskreno priznam, da so mi dejstva, povezana z načelniki in starešinami, malo ušla iz spomina. No, Kuli je bil že takrat glavni. Bil je tudi starešina vseh taborov in zimovanj, ki sem jih dal skozi. K: Kako so izgledali vaši vodovi sestanki? J: Vodovi sestanki so na začetku izgledali tako, da smo se ob robu takratnega igrišča ob šoli, pod drevescem, na trdi klopici dobili s Kulijem, klepetali, nekaj malega prepevali in modrovali o tem, kako lepo bi bilo, če bi nas starši poleti pustili na tabor. Kdo ve, kaj smo si predstavljali pod to besedico Na tem podšmarnogorskem koncu smo bili skoraj pionirji taborništva in nismo dobro 13

16 Spomini Bilten Rašiškega rodu vedeli, kaj nas čaka. Potem je prišla svečana zaprisega (tudi ta na igrišču), nato se je začelo zares. Saj če človek priseže potem pač ni heca. Vem, da je Kuli takrat pripeljal tudi učitelja kitare, da bi se ob ognju brenkalo, a sam nisem bil ravno priden obiskovalec tečaja. Sem raje samo pel. Pri pohodih, taborih, nočitvah ob Savi, potepanjih in petju ob ognju sem bil pa rad v prvih vrstah. Vem, da v šoli nikoli nisem ravno ljubil orientacijskega teka, pri tabornikih sem pa vzljubil iskanje kontrolnih točk in ponosno dajal vedeti, da vem, kaj je azimut! K: Si imel tudi ti kakšno funkcijo v rodu in kako si do nje prišel? J: O ja, imel! Bil sem vodnik medvedkov in čebelic. Kako sem do tega prišel, pa ne vem natanko. Verjetno je kriva omenjena želja po prvih vrstah Ne, saj ne. Pravzaprav smo tisti, ki smo gledali proti srednji šoli, prevzeli delo vodnikov že brez opravljenega tečaja. Dobro se spominjam fantov, ki sem jih dobil, in predvsem truda, kako jim pokazati, kdo je šef. Ojoj, s hudo avtoriteto pač nikoli nisva bila na ti. Pa je vseeno nekako šlo. Srečevali smo se enkrat na teden, po pouku, v njihovi matični učilnici. Potem pa je ob sklepu šolskega leta Kuli predlagal nekaj kampeljcev, ki naj bi odšli v Rovinj in na tamkajšnjem taboru opravljali tečaj in (če bo šlo) izpit za vodnike. Pa smo šli, se imeli lepo pod borovci in se vrnili z zlato značko na članskem traku. Pokal sem od ponosa! Fino je bilo. K: Kakšni so tvoji spomini na tabornike in katerega dogodka se najbolj spominjaš? J: Na tabornike (in tabornice, hm) imam lepe spomine. Precej nepozabnih trenutkov smo preživeli v Ribnem, na pohodih, akcijah preživetja, bivakih. Večeri ob ognju, dim goreče pagode v večeru in predvsem pesem ob kitari so mi ostali v lepem kotičku spomina. Ko zdajle vlečem na dan taborniške slike, spravljene v podzavesti, ne vem, kaj bi izpostavil. Dobro družbo, krasnega vzgojitelja, občutek samo- 14

17 25 let Spomini stojnosti, ki me je takrat preveval, misel, da sem vpet v nekaj velikega Ne vem. Pravzaprav sem bil iskalec. Vesel sem, da sem veliko lepega našel tudi v taborniškem kroju! Aha, posebni spomini so vezani tudi na kraje zastav. Kako prestrašen sem bil, ko smo se plazili proti Velenjčanom in njihovemu taboru tam zgoraj v Ribnem. Uf, kriminalka. Kar videl sem se že v njihovem kotlu ob hrustljavih kobilicah, ki so jih menda pekli. Ali pa kopanje v bajerju, pa poskusi čofotanja v Savi, smučarija na Veliki planini, zlet v Mariboru Nepozaben je pohod na Talež, ko sem se zgrudil in izgubil zavest v planinski koči. Olala! Diagnoza: ledvični kamenček. Kuli je takrat nadomestil očeta, šibala sva v bolnišnico na Jesenice, nato so me prepeljali v Ljubljano Kuli pa ves čas z menoj. Prava faca je bil Jack! Vidim, da je spominov veliko, še in še Pa si sploh nisem mislil, da tako živi živijo v meni. Spominjam se vlaka, ki nas je vsako leto vozil v Radovljico, pa Beatlov, ki smo jih prepevali, pa Dovolj! Zbornik ni posvečen mojim spominom! A ne, da ne?! K: Bi bilo tvoje življenje drugačno, če ne bi bil tabornik? Se ti je kdaj zgodilo, da ti je tvoje taborniško znanje prišlo prav in ga uporabljaš tudi sedaj? J: Moje življenje bi bilo povsem drugačno, če bi ne bil tabornik! Res: nekega dne sem se znašel sredi puščave, skupina mi je ušla, avto so odpeljali, sonce pripekalo, fatamorgana je začela s svojo sliko Potem pa: opa, taborniško znanje na plano! Sonce je tam, sever torej tu! Sem uporabil veščino opazovalca, pa pohodnika, se znašel z vodo, poiskal hrano, zapel Tam ob ognju našem, pozabil na smrtne skrbi. Preživel! Pravljica? Ah, kaj pa vem morda bi, če ne bi bil tabornik, ostal brez domišljije! Prav gotovo ti vsaka izkušnja iz mladosti pride prav. Pa če se tega zavedaš ali ne! Priznam, da sem se zaradi pogovora s teboj (spet) začel zavedati taborniških let. Veš, ko smo smučali na zimovanju na Veliki planini, smo zašli v meglo Ah, dovolj! Ali pa to ti pa res moram povedati: v Rovinju smo imeli orientacijsko spoznavanje mesta OK, OK!! Spomini, gremo nazaj. Počivat! Upam, da bodo zdaj, ko so ob obletnici prebujeni, drug za drugim prihajali na plano Morda pa z mojim spominom le ni tako hudo Rašiški rod, vse najboljše! Katarina Smolej 15

18 Spomini Bilten Rašiškega rodu NEKOČ SO BILI MOJ PRVI BIVAK Bivak je bil super, verjetno zato, ker je bil eden mojih prvih taborniških bivakov. Še nikoli nisem prestala česa takega: kuhanje v naravi iz rastlin, ki smo jih sami nabrali, in kokoši, ki smo jih morali še zaklati, preden smo jih spekli. Sama pri tem nisem sodelovala, niti ne pri čiščenju, raje sem počela kaj drugega. Strinjam se z Rokom, da bi se moral narediti tečaj preživetja v naravi. Zagotovo bi se ga udeležila. Simona Strgulc, 18 let, načelnica RaR Kasneje je Simona pripravila vrsto vodniških tečajev in izredno pripomogla k razvoju izobraževanja kadra. Zdaj je srečno poročena (s tabornikom ), mlada mamica rašičanke Zale in piše doktorat iz biologije. ZLETNA ORIENTACIJA, HA HA! Začetek je bil najtežji, ampak tud' to smo preživel. Vrisal smo tok hiter, da Sani še prdnt ni dob'r mogu. Valda vse prav. To je b'lo pa t'ko: Tine je kihnu (revež se še zdej ni zlizu) in tam, kjer so padle kapljice, smo narisali točke. Smer smo pa izbrali k' da bi šraufe šraufal (Sani je štromar, pa se na to spozna). Pol nas je pa Eva kar na progo nagnala (bo že dobila svoje). Prigalopirali smo do hotela, kjer nas je znak v obliki Emila na kolesu usmeril proti tarči za bike (KT1 rdeča cunja). Ko nas je zagledal bik Teodor, partizansko Veliki mudonja, nas je pozdravil s takim vriskanjem, kot da bi mu svinarijo za nohti pucal, nam je pa gate paral. Tine Koloini, Andrej Težak Tešky in Sani Čampa Po številnih delovnih letih v rodu so fantje delo prepustili mlajšim generacijam. Dolgoletni načelnik Tine vodi svojo turistično agencijo, Andrej se ukvarja z organizacijo prireditev, Sani je še vedno velika faca 16

19 25 let Spomini 2. IZMENA TABORJENJA V GORNJEM GRADU Počitnice so minile in tudi letošnji tabor je že za nami, kljub temu pa ga imamo vsi taboreči še vedno v spominu in ga ne bomo še tako hitro pozabili. Kako pa bi ga tudi pozabili po tem, kar smo doživeli na njem. Rada bi poznala tistega, ki bo rekel, da se ne spomni vsakodnevnega dela po vodih, izleta na Menino planino, raftinga, bivaka, nočnega pohoda, večerov ob ognju, nočnih straž in dežurstev v kuhinji, zadnjega večera Res, veliko je bilo stvari, ki smo jih počeli in ušpičili smo marsikatero neumnost, ki pa je ni nihče zameril. Maruša Mrak,14 let, vod: NG 8/2 Pravnica Maruška nam je letos pobegnila v tujino na magisterij. Za rod je naredila ogromno, hkrati pa ustvarila prijetno družinsko vzdušje. BIVAKIRANJE V sredo smo šli na bivakiranje. Tega se nismo preveč veselili, ker smo se bali predolge poti. Med potjo smo se pogovarjali in tako je hitro minila ena ura hoje. Potem smo celo uro počivali in potem odšli naprej v pričakovanju, da nas čaka še najmanj ena ura hoje. Po desetih minutah smo se znova usedli in počakali, da je kmet pokosil travo. Kmalu smo si postlali in si za večerjo spekli klobase. Preden smo zaspali, smo se še dolgo časa pogovarjali in peli. Zjutraj smo pozajtrkovali in se odpravili nazaj proti taboru. Pri tolmunu smo se ustavili in nekateri so se v njem kopali. Med njimi je bil tudi Buhy, ki je že celo taborjenje kašljal. Ko smo prišli v tabor so nas noge že zelo bolele. Meti Buh, 12 let Meti je zdaj zagnana načelnica rodu: Njen vod Hitri polži se na dooolgih bivakih prav tako pritožuje, kot se je ona. (Odlomki so iz septembrskih Brzic, letnik 1993.) 17

20 Akcije Bilten Rašiškega rodu NAŠA ZIMOVANJA Čeprav močno napenjam svoje male sive celice, vseeno moj spomin seže le nekje v zadnjo tretjino naših petindvajsetih let. Vse, kar se je dogajalo prej, je tudi za marsikakšnega člana zdajšnjega vodstva rodu samo zgodba, že skoraj malo pravljična. Šmarnogorske srne, četa Prvi strel, vse to se zdi nekje zelo daleč v preteklosti. Vseeno pa ponosno pravimo naših petindvajset tudi tisti, ki jih štejemo nekaj manj. Poleg letnih taborjenj, ki so prav gotovo najpomembnejša taborniška akcija, so pomembno mesto že v prvih letih delovanja imela tudi zimovanja. Naši najstarejši taborniki so dvakrat obiskali Mojstrano in Osolnik, enkrat Lokve in Pokljuko ter kar trikrat Lisco. Prvo zimovanje, ki se ga spomnim jaz, je bilo leta 1993, ko smo se odpravili na Javorniški rovt. V spominu mi je ostala dolga, zasnežena gorska cesta, po kateri smo drveli s sankami, obisk Dedka Mraza, igra Modra kapica, ki so nam jo zaigrali starejši taborniki in nenazadnje tudi moj taborniški krst. Lahko bi rekli, da te taborništvo enkrat zgrabi in nikoli več ne izpusti. Tako se je zgodilo tudi z menoj, zato sem nestrpno pričakovala zimovanja prihodnjih let. Dvakrat zapored smo obiskali Gore nad Hrastnikom, ki so prav tako polne lepih utrinkov. Buh in Igor preoblečena v Simono Weiss in Heleno Blagne, gradnja visokih stolpov iz papirja ter moja skibucka, ki je med štafeto po globokem snegu ostala nekje daleč za menoj. Hrastniku je sledila Slivnica nad Cerkniškim jezerom. Čarovnice žal nismo srečali nobene, smo pa zakurili ogenj v snegu in imeli super lov na lisico. Naslednje leto smo se odločili, da na zimovanju ponudimo tudi smučanje, zato smo se odpravili na Golte. V manjših skupinah smo uživali na belih strminah, s Tino pa sva ves dan lovili številke sedežev na sedežnici in zato prihajali čisto izmučeni nazaj v kočo. Leta 1998 smo novopečeni vodniki dobili pomembno nalogo organizirati in voditi zimovanje. Ker so v Črmošnjicah, kjer smo hoteli zimovati, zaradi mraza popokale cevi, smo iz doline pobegnili visoko nad meglo, na Mirno goro, kjer so 18

21 25 let Akcije nam vsako jutro sončni vzhodi jemali dih. Preživeli smo pet zanimivih dni, sredi gozda, prepletenega s sledmi različnih živali, talarčkali smo se skoraj v dolino ter vsako noč poslušali smrčalni duet Kulovec. Zopet nesmučarsko zimovanje, s sicer precej majhno udeležbo, se je izkazalo za enega najlepših zimovanj, kar smo jih doživeli. Kljub temu pa smo se naslednje leto odločili za zimovanje na Blokah ter spet ponudili smučanje, ki je pritegnilo veliko število udeležencev. Vendar pa je zaradi majhne količine snega smučanje zamenjalo sankanje in vožnja z gumo. Ko smo vstopali v novo tisočletje, je tudi večina zvestih udeležencev ostala doma, zato smo svoje misli in ideje usmerili v prvo zimovanje novega tisočletja. Super smuka na Pohorju je pritegnila mnogo tabornikov, od rumenih do vijoličnih rutk. Zdaj se že bliža novo zimovanje, ki bo zopet na Pohorju. Dom stoji čisto na smučišču, tako da bomo samo pripeli smuči in odbrzeli v dolino. Spet nas čaka pet nepozabnih dni, ki se jih bomo radi spominjali prav vsi, tudi tisti, ki bodo te spomine hvalili ob naši 35-letnici. Aleša Mrak NAŠI TABORI so bili res super. Meti Buh 19

22 Akcije Bilten Rašiškega rodu NAŠE AKCIJE Pomembnejše akcije zadnjih petih let: Akcija Organizator Datum Tabor: Ribno pri Bledu Maruša, Tešky 1998 Zimovanje: Mirna gora Tina TVIL Tešky 2.4. ČAŠG Ana in Blaž Izlet na Sv. Jošta Špela in Meti Tabor: Soča Maruša, Igor 1999 Zimovanje: Bloke Tina Rodov izlet na Križno goro Špela in Meti Pohod Pot spominov in Meti 8.5. tovarištva Bivakiranje za MČ Meti ČAŠG Maruša Tabor: Lahinja Tina, Meti 2000 Zimovanje: Kofce (za PP-je) Pero Rodov izlet v Mostec, Tivoli Pero Rodov mnogoboj Meti Orientacija Meti, Blaž Izlet v Škocjanske jame Meti Tabor: Obretanovo Urša 2001 Zimovanje: Pohorje Veršy Izlet na Lisco Veršy Izlet grad Snežnik Kuli 8.2. Izlet Cerknica Aleša Rodov mnogoboj Neža, Aleša Orientacijsko tekmovanje Meti ČAŠG Tina PP akcija grad Kamen Tina Žabori Urša Tabor: Lahinja Urša, Tina 2002 Drsanje za MČ Travca Atomske toplice za GG Pero 2.2. Rodov Mnogoboj Neža 1.6. MČ izlet na Bled Katarina 6.4. GG izlet na Dunaj Veršy

23 25 let Tekmovanja TEKMOVANJA Tekmovanje Uvrstitev Leto Jelovica GG-jke 1., PP-ji 8 NOT PP-jke 1., Grče 16. Mnogoboj MZT ČIČ GG-ji ROT PP-jke 1., PP-ji 3. Bela sled 2. Jelovica PP-ji 5. MZT mnogoboj NOT PP-jke 1., Korenine 2., PP-ji 6., Skupno ČIČ PP-ji 3. Kup Uljanik PP-ji 10., Grče 4. Državni mnogoboj GG-ji 4. Jelovica PP-jke 1., GG-ji 1., GG-jke 6. Bela sled PP-ji NOT PP-jke 2., PP-ji 4., Skupno 1. Državni mnogoboj GG-ji 8. NOT PP-jke 1., Grčice 3., PP-ji ROT PP-jke 1., PP-ji 6., Skupno 3. Jelovica PP-ji 1., GG-ji 1., GG-ji 9., GG-jke 5., Skupno 1. NOT PP-jke 1., Grčice 3., PP-ji 6., Grče Državni mnogoboj PP-jke 2. ROT PP-jke 2., PP-ji 2.; Grčaki 8., Grčice 2., Skupno 2. ČAŠG ŽABORI ROT NOT TVIL ČIČ Čistilna akcija Šmarne gore Žabja orientacija Republiško orientacijsko tekmovanje Nočno orientacijsko tekmovanje Tabornik v impro ligi Čičev memorial, orientacija 21

24 Ustvarjalnost Bilten Rašiškega rodu USTVARJALNOST V NAŠEM RODU Taborniki smo že na splošno znani kot zelo domiselni in ustvarjalni ljudje. V našem rodu verjamemo, da je v vsakem izmed nas ustvarjalna žilica, in zato spodbujamo drug drugega, da to ustvarjalnost razvijamo še naprej. GLASBA! V našem rodu je glasba zelo priljubljena. Imamo kar nekaj dobrih kitaristov, kateri so po večini samouki. Le-ti nam popestrijo večere ob ognjih in ostala družabna srečanja. Iz našega rodu izvira tudi glasbena skupina Kajmak, ki jo sestavljajo basist Blaž Vehar, bobnar in vokalist Andrej Težak, pevec in kitarist Igor Bračič, saksofonist Primož Buh (in nekaj časa prisotna tudi bobnarka Neža Fazarinc). V svojo glasbo so Kajmaki vpeljali izvirna glasbila in besedila. Vse njihove pesmi so v slovenščini. Z njimi želijo predvsem zabavati poslušalstvo. 22

25 25 let Ustvarjalnost POEZIJA! TABORNIK En kratek čas je minil, odkar sem prvič rutko zvil, nase dal zelen sem kroj, čeprav to ni bil pogoj. In vedel ni ne očka naš, da postal bom čisto vaš, gozdovi, reke in gore, z vami moje je srce. Danes vem, kaj je bilo, ko stopil sem v organizacijo. Takrat sem bil še optimist, Zdaj postal sem ekstremist. Z ljubeznijo ne ukvarjam se, ta mi pride kar mimogrede, saj kdor naravo ljubi to, z ljudmi mu gre zelo lahko. Eno vam na glas povem, pod oznako to umrem, saj ne bo sam ostal, kdor je tabornik ta prav! Danes vem, kaj je bilo, ko stopil sem v organizacijo. Takrat sem bil še optimist, Zdaj postal sem ekstremist. Andrej Težak Tešky RAŠIŠKA ČETA Radi tukaj taborimo, Ampak kaj, ko si želimo Še več sonca, dobre volje In potem nam bo šlo bolje. Še bolj pridno se učimo, Kajti vse, kar osvojimo Ali znova pridobimo, Četi naši podarimo. Eno geslo naše pravo: Taborniki, vsi v naravo, Al' na morje, al' v Savo! Martina Kovič 23

26 Ustvarjalnost Bilten Rašiškega rodu IZUMITELJSTVO! Poleg glasbenikov in pesnikov, pa imamo v našem rodu tudi izumitelja. To je naš Rok Prevodnik, ki se veliko ukvarja z vsem, kar je v povezavi z elektriko in tehniko. Vse nas je osupnil z izdelavo svoje mega svetilke, prikazane spodaj. Svetilka vsebuje dolgo in kratko luč, neonko, zvočni in vidni alarm, odganjalec mrčesa, oddajnik za Morsejevo abecedo, razne priključke za napajanje in še marsikaj. BRZICE! Pa veste, kaj so Brzice? To ni le reka, ki hitro teče čez kamenje, ampak se tako imenuje naše rodovo glasilo, ki izhaja že od leta Takrat sta jih začela ustvarjati Tine in Tešky s pomočjo Maruše Mrak, Simone in še koga. Brzice so nato za nekaj let nehale izhajati. Ponovno sta jih maja 1998 oživila Meti in Blaž. V Brzicah lahko prav vsak najde kaj zanimivega, pa naj bo to pobarvanka, strokovni članek, vtisi s taborjenj, zimovanj, pesmi, ugankarski kotiček ali recept za vašo najljubšo jed. Izdajamo jih dva do trikrat letno z mojimi najdražjimi sodelavci, katerim gredo tudi posebne zahvale, in sicer vsem avtorjem člankov, Veršyju za oblikovanje glasila in Meti, ki nam vsakič znova nariše kup simpatičnih likov. Potrudili se bomo, da bodo Brzice tudi v prihodnje vedrile naše in vaše trenutke. Neža Buh Košarca, urednica Brzic 24

27 25 let Vodi NAŠI MEDVEDKI IN ČEBELICE VOD Pogumni tigri (2.r OŠ Šmartno) VODNICA Katarina Smolej POMOČNICA Petra Škrjanc ČLANI Mark Berlič Tina Besednjak Ana Cerar Tilen Čižman Ana Jeler Tilen Jeras Klara Koželj Lev Lah Katja Matko Živa Modic Urška Vehovar Tina Zidar VOD Rdeči škorenjci (2.r OŠ Šmartno) VODNIK Jure Dacar ČLANI Ema Bjelčevič Blaž Dolinar Žiga Juras Nina Kermavner Nejc Smolej 25

28 Vodi Bilten Rašiškega rodu VOD Zajci (3. r. OŠ Šmartno) VODNICA Aleša Mrak POMOČNICA Nina Pečar ČLANI Marko Babič Ana Bajc Klemen Brna Špela Hrovatič Nejc Jernejc Andraž Kraševec Luka Medvešek Sara Minič Eva Natlačen Iris Pečarič Maša Strunčnik Klemen Šega Anja Škulj Eva Ulčnik VOD Ogenjčki (3.r OŠ Šmartno) VODNICA Mina Stojilov POMOČNICA Maja Brank ČLANI Matevž Baškovč Monika Brank Sabina Čepon Tim Demšar Denis Jankovič Gregor Laznik Mateja Laznik Katja Simendič 26

29 25 let Vodi VOD Vampirji (4.r OŠ Šmartno) VODNIK Gregor Traven ČLANI Vid Apostolovski Mitja Belak Monika Hvastja Tine Jernejc-Pogačar Adrijana Minič Margareta Mordej Miha Pirc Timi Tavčar VOD Dvorni norčki (4.r OŠ Šmartno) VODNIK Luka Snoj POMOČNICA Marja Kosec ČLANI Urša Benedičič Nina Buh Tina Čebašek Rok Drešar Laura Gerovac Petra Gregorič Tina Koželj Nina Kraševec Staša Lampret Urša Mikec Nejc Pečar Jaka Pišljar Žiga Skubic Luka Susič Eva Škof Neža Vrhovec 27

30 Vodi Bilten Rašiškega rodu VOD Opice (2.r OŠ Brod) VODNICA Živa Herga POMOČNICA Manja Zalaznik ČLANI Maša Arhar Milenkovič Tilen Bergant Ina Cergolj Pija Dolničar Nejc Erjavec Tina Hočevar Tjaša Horvat Luka Jelačič Maja Klun Janja Kravanja Maja Mušič Katarina Pobežin Tina Rajh Lea Trdan Andraž Zupanc Gordana Živanovič VOD Rakuni (3.r OŠ Brod) VODNICA Maša Zalaznik POMOČNIK David Jeras ČLANI Matic Babič Tadej Glavan Klemen Košir Nika Kristina Butina Jure Rajh Teo Siard Matic Štrukelj Jaka Uršič 28

31 25 let Vodi VOD Navihani čmrlji (3.r OŠ Brod) VODNIK Domen Dovgan ČLANI Anže Ivanko Andraž Kebe Žan Kladnik VOD Izumrle čarovnice (4.r OŠ Brod) VODNICA Mateja Godnjavec POMOČNICA Mojca Nedoh ČLANI: Margit Bergant Rebeka Bernik Tjaša Bistan Alen Brulec Katja Jurek Nika Lovriha Zala Müller Tomo Rajh Hasan Saloski 29

32 Vodi Bilten Rašiškega rodu NAŠI GOZDOVNIKI IN GOZDOVNICE VOD Umazani štunfi (5.r OŠ Šmartno) VODNICA Neža Buh POMOČNIK Rok Sekač ČLANI Barbara Fistrovič Lara Jernejc Jošt Kladošek Ajda Praznik Ana Remžgar Manca Smolej Tadeja Tomšič VOD Smrtonosne miši (5.r OŠ Šmartno) VODNICA Urša Bergant ČLANI Matevž Erker Maja Mikulin Ana Nikolič Grega Ptičar Urša Simendič Tina Šetina Rok Zver Anja Tina 30

33 25 let Vodi VOD DBD (6.r OŠ Šmartno) VODNICA Špela Zmrzlikar ČLANI Tadeja Belak Anže Berčič Alenka Čampa Sandra Debelak Anja Drešar Barbara Erker Katarina Ferlin Helena Ločniškar Jan Mikec Matija Pogačar Urška Smole Ana Strunčnik Anja Šuštar Luka Zidar VOD Kmetičkarji + (7.r OŠ Šmartno) VODNIK: Rok Prevodnik POMOČNIK Tine Koloini ČLANI Matej Cerar Tjaša Čebašek Zala Herga Katja Jug Suzana Lazarevič Peter Matijašič Maruša Pirnat Tina Rojko Blaž Zver Pia Žužek 31

34 Vodi Bilten Rašiškega rodu VOD Hitri polži (7.r OŠ Šmartno) VODNICA Meti Buh ČLANI Rok Babič Neža Čeč Tina Gregorič Pan Kladnik Luci Kobal Luka Simoneti Martin Snoj Monika Tominšek Anja Trunkelj Luka Zaviršek Jure Zmrzlikar VOD Rabljeno pohištvo (8.r OŠ Šmartno) VODNIK Miha Veršnjak ČLANI Maja Brank Marja Kosec Anja Možina Anja Hofbauer Rebeka Jeras Nina Pečar Petra Škrjanc Mateja Marolt Tom Berlič Rok Sekač Dejan Črnigoj David Jeras Luka Žvanut Črt Potočnik 32

35 25 let Vodi VOD Tarantele (5.r Brod) VODNICA Irena Evačič ČLANI Aljaž Cankar Marko Fusič Lidija Fusič Gea Jarc Anže Kebe Grega Kvartuh Marko Stanonik VOD Rutke (6.-8.r OŠ Brod) VODNICA Tina Leskošek ČLANI Nadja Česenj Špela Gradišnik Tjaša Juvan Melani Markov Mojca Nedoh Manja Zalaznik 33

36 Vodi Bilten Rašiškega rodu VOD Miški-piški-bogomoljke (6.r OŠ Pirniče) VODNICA Tina Česenj ČLANI Katarina Bačnik Tomaž Fujs Gašper Kuzele VOD NČ (7.r OŠ Pirniče) VODNIK Peter Rink ČLANI Špela Luka Matic Nejc Rok 34

37 25 let Za konec V NAŠEM RODU JE TUDI METI BUH Mi smo tok kul. PRIMOŽ BUH Na koncu biltena smo in kmalu boste knjižico zaprli, se zleknili nazaj v naslonjač in si mislili: No, saj so kar luštni. Z vsem ponosom smo vam predstavili delo naše generacije in akcijam kar po vrsti pripeli oznako odlično. Seveda, če so bile pa naše, a ne? Ob vsej tej idiličnosti pa v spominu zaživijo od dežja poplavljeni tabori in kopanje jarkov sredi noči, izgubljena oprema, kakšen obupan vodnik, dvanajst žuljev na nogah in zamujen avtobus Vsakič nova lekcija! Številnih stvari me je naučilo to taborniško življenje. Ne tekam več po gozdu s karto, oseverjeno na jug kot pred desetimi leti, ampak na tekmovanjih relativno uspešno preganjam svojo ekipo od ene kontrolne točke do druge. Tudi za ogenj je dovolj vžigalica in dračje brez paketa časopisnega papirja. Pa tudi tipkanje do polnoči, risanje do jutra, po faksu pa vod, skratka življenje na visokih obratih. Predvsem pa sem spoznala, da naše organizacije nikakor ne vodi posameznik, temveč ekipa. In da so vzrok, da delamo dobro, navdušeni vodniki, ki živijo za taborniško idejo, naravo in veselje otrok. Res, na vodnikih taborniški svet stoji. Ker otroci nikoli niso tako nori, da bi brali uvodne in zaključne besede, jim dajte vedeti, da so vodniki face in da že vejo, zakaj mora vod prehoditi 43 km in potem postaviti šotor v petih minutah. In ker vodniki sploh nimajo dovolj časa, da bi prišli do konca biltena, prosim vas, da jim poveste, da cenimo njihovo delo in da se jim bo vse, kar so tabornikom dali, vrnilo v obliki znanja in dobre volje prijateljev. Meti Buh, načelnica RaR 35

38 Kazalo Bilten Rašiškega rodu KAZALO Razmišljanja ob 25-letnici...1 Naš znak...8 Družina MČ Južni fikusi...9 Družina GG Frajtonarce...10 PP klub Karfjole ljubezni...11 Klub grč...11 Buhova mami...12 Jure Sešek od MČ-ja do mikrofona...13 Nekoč so bili...16 Naša zimovanja...18 Naši tabori...19 Naše akcije...20 Tekmovanja...21 Ustvarjalnost v našem rodu...22 Naši medvedki in čebelice...25 Naši gozdovniki in gozdovnice...30 V našem rodu je tudi Meti Buh...35 Kazalo

39 25 let Ob jubileju bi se radi zahvalili vsem, ki ste nam s svojimi prispevki olajšali delo: Miha Ledinek, Šmarna gora; Jernej Cedilnik torbarstvo, Tacen; Mesnica Tacen; Trgovina Bergant, Šmartno; Trgovina Kozolec, Tacen; Domcolor, Tacen; Elektro COF, Pirniče; Kmetijska trgovina Kudrovec, Šmartno; Jože Ježek, Šmartno; Fotokopirnica GANS, Šentvid; IVD Maribor, Šentvid; Mobitel; Medo bar, Tacen; Gostilna Bizeljčan, Šmartno; Prostovoljno gasilsko društvo Tacen; Prostovoljno gasilsko društvo Pirniče; Pekarna Tacen; Grafika M, Šentvid; Orti d.o.o., Pirniče; Jože, Krivoglavice; Malči Klemen, Stavča vas. iii

40 Himna Rašiškega rodu Rašiška četa, v boj so tvoji šli junaki in slavni tvoj preboj je znan bil četi vsaki. Zdaj gremo za teboj mi taborniki zvesto, pripravljeni takoj braniti vas in mesto. Veščin in spretnosti se radi vsi učimo, pozimi smučamo, poleti taborimo. Ob ognju pojemo, obujamo spomine in si želimo vsi, da čar teh dni ne mine.