POROILO O SLUŽBENEM POTOVANJU Udeležba na tretjem delu šolanja za reševanje v vertikalnih situacijah s pomojo vrvne tehnike (IMP 3 instruktor)

Transkript

1 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OBRAMBO UPRAVA RS ZA ZAŠITO IN REŠEVANJE Kardeljeva plošad Ljubljana Mojstrana; GORSKA REŠEVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Klemen Volontar ul. Alojza Rabia Mojstrana POROILO O SLUŽBENEM POTOVANJU Udeležba na tretjem delu šolanja za reševanje v vertikalnih situacijah s pomojo vrvne tehnike (IMP 3 instruktor) 1. Namen obiska - Spremljati tretji, zakljuni del šolanja za reševanje iz vertikalnih situacij (IMP 3 instruktor) 2. Ime in priimek udeleženca - Klemen Volontar, inštruktor GRSS, inštruktor alpinizma 3. Država, kraj in as potovanja Francija, pokrajina Lozere, mesto Florac center za trening reševanja s pomojo vrvne tehnike, Povzetek vsebine poroila V letu 2004 sem se v RCARD Divulje, Hrvaška udeležil drugega dela šolanja (IMP 2) za reševanje iz vertikalnih situacij s pomojo vrvne tehnike. Sodelovalo je 8 držav JV Evrope (Hrvaška, Bosna, Srbija, Makedonija, Madžarska, Bolgarija, Albanija in Slovenija). Šolanje je pripravil RCARD center v sodelovanju s francoskim veleposlaništvom. Prvega dela (IMP 1) se zaradi težav z odsotnostjo z dela (vabilo je prispelo prepozno) na žalost nisem udeležil. Po uspešno opravljenem izpitu IMP 1 in 2 so glede na dosežene rezultate izbrali kandidate za nadaljnje šolanje. Tokrat je šolanje potekalo v nacionalnem centru za takšno izobraževanje v Franciji. Poleg dodatnega pridobivanja in utrjevanja poznavanja tehnike reševanja sta bila dva glavna poudarka. a) poenotiti tehniko reševanja sodelujoih državah za primer skupnega delovanja in b) organizacija in vodenje intervencije v razlinih situacijah (Operation management comandment). Sodelovalo je devet držav (Španija, Andora, Portugalska, ile, Hrvaška, Srbija, Bosna, Makedonija in Slovenija). Sodelovali so štirje profesionalni francoski inštruktorji in šest

2 prostovoljcev reševalcev (nivo našega inštruktorja GRS). Države, kjer takšno tehniko in sistem že uporabljajo so imele tudi svoje inštruktorje (Andora, ile). Razdeljeni smo bili v špansko in angleško govorei skupini in vsaka skupina še na dva dela. Angleško govoreo skupino so razdelili na prvo v kateri sta bila dva Hrvata in dva Srba (vsi inštruktorji GRS) ter na drugo skupino kjer sem bil jaz, Hrvat (uradnik MUP), Makedonec (GRS, nivo reševalca zaetnika) in Bosanka (GRS, nivo pripravnika). Na tem šolanju so prikazali tudi nain kako postopno pripraviti posameznike, manjše skupine z razlinim nivojem znanja in iz razlinih govornih podroji za enotno delovanje. Kot se je pokazalo v zakljuni vaji, ki smo jo izvedli vsi udeleženci skupaj, se jim je to v veliki meri posreilo. Delovni dan je potekal med 8. uro (po zajtrku) in Ob je bila veerja. Veinoma smo imeli s seboj hladni obrok tako, da se ez dan nismo vraali v center. Ob 8.uri smo se vsi zbrali v centru, pregledali vozila in v koloni (komandno vozilo, vozila z opremo, vozila za moštvo in vozilo za zveze) krenili na deloviše. Deloviša so bila razlino oddaljena od centra. Od nekaj km do 40 km (zakljuna vaja). Vsak dopoldan in popoldan je bila veja, zakljuena vaja na razlinih terenih. Strma, porašena brežina ob cesti, turistino zanimiv kanjon, previsna stena pod razgledno toko, železna konstrukcija mostu, brezno, kraška jama. Vsako vajo je vodil drug lan ekipe (v povpreju vsak trikrat). Po ogledu kraja dogodka skupaj z inštruktorjem je moral: - izbrati opremo - razložiti potek in nain reševanja - razdeliti naloge - doloiti as trajanja intervencije zaradi morebitnega povezovanja z drugo potrebno enoto - spremljati potek in odpravljati težave - korigirati delo med lani in biti v stiku z drugo enoto, e je sodelovala - sproti o vsem poroati inštruktorju - po zakljuku pregledati in pospraviti opremo ter - voditi konno analizo vaje. Vsak posameznik je bil ocenjevan ves delovni as, vse dni. Zadnji dan smo opravljali še pisni izpit. Obsegal je nekaj osnovnih vprašanj o opremi, izraun faktorja padca, nevarnostih za poškodbo opreme (kdaj in predvsem zakaj pride do poškodb vrvi in trakov) in kako se jim izogniti, kakšne so nevarnosti za reševalca v razlinih okoljih in kako se jim izognemo, glede na skico pripraviti in teoretino izpeljati reševanje po zaporedju, ki smo se ga nauili (Cronologie of operation and execution order). V naši skupini smo vsi razen enega lana uspešno opravili šolanje. 5. Priporoilo Kot sem omenil že v lanskem poroilu ima Slovenija (tudi Hrvaška) dokaj podobno opremo in nain reševanja kot je bilo prikazano na tem šolanju, ki pa je usmerjeno na delovanje v sredo in visokogorju. V primeru potrebe reševanja v urbanem okolju lahko GRS priskoi na pomo s to tehniko in opremo, ki pa ni isto specifina za delovanje na npr. železnih konstrukcijah, v vodnjakih, visokih zgradbah itd. Tudi nain vodenja, komunikacija, transport opreme, povezave z drugimi skupinami (gasilci, helikoptersko reševanje) so drugani. Z razvojem urbanih središ in veanju le teh bo v bodoe veljalo razmisliti o organiziranju 2

3 skupine ekspertov na tem podroju. V slovenskem prostoru bi se lahko, kjer bi se pokazala potreba, formirala skupina specialistov za takšno reševanje znotraj že obstojeih postaj GRS ali enot CZ. V sluaju potrebe bi opravili ta del reševanja samostojno ali v sodelovanju z gasilci in jim tudi sicer v tej smeri pomagala pri izobraževanju. V Franciji (tudi v ostalih državah udeleženkah, razen JV Evrope) so skupine za reševanje z vrvno tehniko del gasilskih enot (nekatere države oz. mesta sploh nimajo GRS; Pariz, Marseiles, Santiago). Enota se odpravi na intervencijo v vsakem primeru ko posredujejo gasilci ali pa samostojno. Ob zakljuku sem vodji teaja v Franciji in spremljevalcu iz centra RCARD iz Hrvaške ponudil osebno sodelovanje (kot inštruktor) v bodoih podobnih mednarodnih teajih. Menim, da je takšno sodelovanje koristno. Razlini pristopi, morda enaka oprema za drug namen, drugo podroje delovanja. lahko koristno vkljuimo v naše modele reševanja in še razširimo krog delovanja in morda izboljšamo kakšno podrobnost. Glede na naše izkušnje lahko znanje ponudimo zainteresiranim in se podobnih teajev v prostoru JV Evrope udeležimo kot inštruktorji. 6. Vsebina poroila nedelja Ob 9.00 zbor na letališu Pleso, Zagreb. Tam nas je pozdravil predstavnik francoske ambasade in razdelil dokumente in vozovnice. Spremljala nas je tudi predstavnica RCARD Divulje, Hrvaška. Zveer smo prispeli v Marseiles, od koder smo z vozili nadaljevali v mesto Florac, cca 160 km severno. Ob pristanku sem ugotovil, da je moja prtljaga izgubljena. V Florac so jo dostavili šele v sredo popoldan. Ker sem ostal brez vse opreme, sem si opremo izposodil in normalno sodeloval! ponedeljek Dopoldan: uilnica Predstavitev šole GRIMP Groupe de Reconnaissance et d'intervention en milieu Périlleux. Nacionalna šola za reševanje z vrvno tehniko deluje v sklopu pokrajine Lozer v kraju Florac. pokrajina je dobesedno preprežena s kanjoni in bogata z vodo. Nahaja se na stiišu treh razlinih sestav tal. Lapor, apnenec in granit, kar je izredno dobrodošlo pri spoznavanju razlinih nainov delovanja. Obstaja 20 let. Vsako leto zakljui šolanje cca 220 ljudi. Obstajajo trije nivoji. IMP 1 spoznavanje z opremo in naini; IMP 2 obvladovanje uporabe razlinih sistemov in IMP 3 inštruktor, organizacija in vodenje intervencije, uenje drugih. Popoldan: bližnje apnenaste stene Ponovili smo vse iz lanskega šolanja. Individualna in skupna oprema, izdelava pritrdiš, vrvna ograja na sidrišu in v navpini steni, pritrjevanje in namešanje vrvi za spust, spust in dvig po pripravljeni vrvi navpino in vodoravno, reševanje viseega reševalca z vrvi (vsak je vsaj nekajkrat opravil to nalogo, ki je fizino in tehnino dokaj zahtevna). Po opravljenem delu, kontrola opreme (koliina in stanje), pospravljanje v vozila, podrobna analiza. Ob zakljuku še kratka razlaga o delovanju vodje v izjemnih situacijah, ko pride do otežene komunikacije s lani, ne strinjanja lana z odloitvijo vodje, zapleta med reševanjem itd. Vsako akcijo je nujno nartovati (tudi vajo). Za lažjo razlago je izredno dobrodošla skica, jasno doloanje naloge posameznika, jasno poroanje o nameravanem in opravljenem postopku. 3

4 torek Dopoldan: poligon za trgalni preizkus vrvi in trakov, uilnica Med pritrdiše z dinamometrom in napenjalno napravo smo namešali razline vrvi (debelina, kvaliteta, starost, obrabljenost) z razlinimi vozli (osmica, dvojna osmica, devetka, biev, polbiev, najlonski, podaljševalni) in merili kdaj pride do poškodbe in kdaj do unienja in pretrga. Vozli morajo biti narejeni estetsko, da so prameni enakomerno obremenjeni in zategnjeni, drsni vozli (biev) pred pretrganjem se nekaj asa drsijo, vrv se vedno pretrga pri izstopu iz vozla. Pravilno uporabljen trak, tovarniško zašit, se pretrga vedno na stiku z vponko. Sledilo je predavanje o uporabi, kontroli in oznaevanju vrvi in trakov. Po zakonu morajo biti vse vrvi, pom.vrvice in trakovi oznaeni. Leto nabave, debelina, statik/dinamik Na obeh koncih vrvi je namešen gumijast obroek z oznakami (tovarniška oznaka ni zadostna in se izbriše). O vsakem kosu se vodi natanna kartoteka kdaj, kdo in zakaj je bil uporabljen. Po vsaki uporabi jo pregleda uporabnik in še odgovorni za opremo v enoti. Za opremo odgovarja zaposlen lan enote. Podobno je priporoeno tudi pri nas. Ogledali smo si raunalniško predstavitev in poslušali predavanje o doloitvi faktorja padca (Fall Factor - FF) in kako vpliva na poškodbo vrvi. Kataloško hranijo vse vrste vzorcev pretrganih vrvi z opisom vzroka in podatki o vrvi. Ogledali smo si še film o realnem preizkusu vrvi v naravi pri razlinih FF. Kdaj se ob nihajoem drgnjenju vrvi ob naravno steno pretrga plaš in kdaj cela vrv, koliko stee vrvi»skozi«vozel pri padcu z upoštevanjem razlinih FF. V prostoru za trening spusta in vzpenjanja po vrvi ponovno ponavljanje reševanja kolega viseega na vrvi. Popoldan: bližnje granitne stene Kljub monemu nalivu je vsak dvakrat namestil in podrl vrv za spust (višina cca 30 m). Obremenjena vrv se nikjer ne sme dotikati stene. Pred vsakim navpinim delom mora biti vpeta v dve toki (jamarska tehnika) sreda Dopoldan: uilnica Predavanje o organizaciji in vodenju intervencije. Spoznali smo pravila po katerih naj bi se ravnali. Zakaj pravila, e pa je vsako posredovanje drugano? Generalno se vsaka intervencija lahko odvija na enak nain. e vsi poznajo zaporedje, v principu vsi vedo kako si bodo sledile naloge. Vodja intervencije odloa o posameznikovi nalogi, kje jo bo izvedel in koliko približno ima na voljo asa. Edino reševanje življenja, dobesedno, lahko spremeni zartan nart operacije. Npr. ko je ponesreeni življensko ogrožen (nezavest, mono krvavenje) ali mu grozi še hujša poškodba, takrat se v doloenem trenutku (še vedno so zagotovljeni vsi mehanizmi varovanja reševalca) lahko preskoi kakšno od ustaljenih tok narta. Za vajo je vsak moral teoretino izpeljati organizacijo in izvedbo namišljene naloge. Popoldan: deloviše v bližini centra, apnenasta, previsna stena cca 20 m 1.naloga: organizacija in vodenje»spust ponesreenega ez steno z uporabo vrvne tehnike (stop desonder) v vodoravnem položaju.«2. naloga: organizacija in vodenje»dvig ponesreenega ez steno v vodoravnem položaju z uporabo dvonožnega stojala (pezlov blok, škripevje)«4

5 etrtek Dopoldan: deloviše parkiriše pod razgledno toko Pregled in razlaga o vseh vrstah sredstev za transport ponesreenega, eno, dvo in štirinogih podpor za odmik vrvi od objekta, stene, roba jame ter tri razlina vitla. Eno je prirejeno za roni in motorni pogon. Uporabljajo štiri razlina transportna sredstva. Nov model»mariner«- zložljiv, enodelna, izredno lahka plastina nosila za vodoravni transport, enodelna speleo nosila, pretežno za navpini transport ter sestavljiva, izredno lahka in trdna aluminijasta nosila (razstavljena merijo malo ve kot veji nahrbtnik), pretežno za vodoravni transport (zelo težke poškodbe). Podstavki za odmik od stene ali ovire so enaki kot jih je nekaj tudi v Sloveniji (SV, PGRS Jesenice, jamarji). Z uporabo le teh se elegantno izognemo zapletenemu in napornemu prehodu nosil v steno ali iz stene. Seveda pa se postavi vprašanje transporta, ker niso ravno lahka. Najbolj uporabljena je vitla»kong«s stojalom, brez ali na drogu. Zelo pa propagirajo uporabo vitla (prikazan je bil na IKAR 2004 v CH za reševanje iz zaledenelih slapov) na motorni pogon. Zopet se postavi vprašanje transporta. Popoldan: deloviše v previsnem skalnem zobu nad cesto (razgledna toka) Vsaka skupina je namestila in uporabila izmenino vse vrste transportnih sredstev, vitel in odminih stojal. Na takem delovišu (20 m navpina, previsna stena, pravokoten rob, dovolj prostora na sidrišu, huda poškodba) se je izkazalo, da se najbolje obnese, dvonogo stojalo (hitra montaža, prepreuje zvrnitev levo/desno, lahek prehod iz dviga na žinico ali obratno), vitlo»kong«na podstavku in sestavljiva AL nosila. Enojni drog je lažji za transport, lahko se ga postavi v vsakem okolju, rabimo malo opreme, enostavno rokovanje, edino prehod z vertikalnega dviga v vodoravni transport z žinico je težji zaradi možnosti zvrnitve petek Celodnevna vaja: deloviše suh kanjon, opremljen za vodenje turistov (cca 3 km). Vstop v kanjon je bil skozi zelo ozek navpien preduh (6 m), v vodoravno okno (4 m). Zaradi malo prostora oteženo delovanje vseh hkrati. Naša naloga je bila ponesreenega pripraviti za transport in ga s pomojo»tirolske«žinice spustiti do varnega mesta na dnu kanjona od koder se bo nadaljeval transport rono oz. z izdelavo zaporednih žinic in spustov. Zaradi oblike okna in kanjona je morala žinica potekati pravokotno na os okna, ki je vodil v kanjon cca 25 m nad dnom (torej vzporedno s steno kanjona). Žinica je tekla pod kotom 45 stopinj. V kanjonu smo kasneje naredili še eno žinico in 5 spustov. Po vrnitvi v center smo vso opremo (vsak dan po konanem delu smo na kraju zakljuka zadnje vaje vso opremo prešteli, preverili uporabnost in jo zložili v vozila kot je predpisano) še enkrat temeljito preverili in ponovno zložili v vozila ter oprali vozila in skladišne prostore sobota Dopoldan: za razvedrilo s kanuji po eni od številnih rek v okolici Popoldan: razen treh, se ostali odpravijo na ogled Marsailesa in se vrnejo v poned.zjutraj. Sam sem ostal v centru, ker sem imel možnost, da se zveer pridružim skupni noni vaji vseh ekip pokrajine Lozer. Izredno zanimiva vaja, ki je trajala med pol osmo in polnojo. Predpostavka je bila, da je zaradi trka dveh vozil prišlo do gozdnega požara v odronem kraju pokrajine. Požar se je hitro širil (v uri in pol naj bi napredoval 200 viš.metrov ), obe vozili sta ostali na vozišu. Iz enega je bilo potrebno žrtve izrezati, iz drugega pa sta žrtvi padli v prepad ob cesti (17 m) in so jih morali dvigniti s pomojo vrvne tehnike. Namen vaje je bil 5

6 preveriti naslednje: 1.usklajeno vodenje (center-poveljujoi-vodje treh skupin), 2.komunikacije na ravni skupine, na ravni celotne intervencije in komunikacija center-vozilo za komunikacije-vodja intervencije-vodje skupin in 3. pravilna izbira naina delovanja posamezne skupine, hitrost in uinkovitost. Sam sem bolj kot ne sodeloval kot opazovalec. Kot zanimivost naj omenim, da v intervencijah gašenja gozdnih požarov uvajajo satelitski nadzor gibanja moštva, obris požara, oznaitev žariša. Za to skrbi operater v vozilu za komunikacijo, ki na PC z ustreznim programom spremlja dogajanje na požarišu, po potrebi usmerja in nudi informacije nedelja Prost dan ponedeljek Dopoldan: deloviše cestni most kovinske konstrukcije Naša naloga je bila transportirati poškodovanega delavca, ki je ostal v palini konstrukciji pod mostom. Promet na mostu ni smel biti oviran! Ker je imela konstrukcija zelo majhna»okna«je glavni problem predstavljala izvedba žinice, ki bo omogoila transport iz srede konstrukcije, skozi palije na cca 30 m oddaljen breg reke. Uporabili smo t.i. MRP (moving return-rope pulley), na»tirolsko«žinico namešen sistem kolesc in škripevja, ki omogoa premik bremena naprej, nazaj in gor, dol. Podoben sistem je v uporabi tudi v GRSS. Popoldan: deloviše strma brežina (zgornji del betonski, navpien) ob magistralni cesti Vozilo je zapeljalo ez rob in se kotalilo do brega reke. Naša naloga je bila (tokrat sta prvi sodelovali obe skupini v isti nalogi) transportirati ponesreene z brega reke poševno do navpinega dela in od tam naprej vertikalno na rob ceste, kjer je akala medicinska ekipa. Promet na cesti ni smel biti moten. Ker drugih pritrdilnih tok na asfaltni cesti ni bilo, smo za sidriše uporabili kar vlene naprave na terenskih vozilih. Takšno sidranje se tu zelo pogosto uporablja. Poleg preverjanja uinkovitosti vodenja posameznika, se je ocenjevala tudi usklajenost in komunikacija med vodjema skupin. Zveer: (neobvezno) Vaja lokalne enote GRIMP pomo pri nonem pristajanju helikopterja v neznanem terenu. Tudi pri delu teh reševalnih enot v Franciji se vedno bolj pojavlja potreba po noni uporabi helikopterja. Eden od pilotov francoske CZ je razvil sistem, ki so ga tokrat vadili. Vsaka enota naj bi v bodoe imela komplet opreme za nono navigacijo plovila. V kompletu so pozicijske lui (z daljinskim upravljalcem) za doloitev osi pristanka, spodnje meje, noni pokazatelj smeri in moi vetra in mona laserska svetilka za ugotavljanje ovir (žica, veja) nad mestom pristanka. Želja je, da bi lane enot usposobili za pripravo terena za noni pristanek, ki zadovoljuje minimalne zahteve. Na plovilu je sicer namešen moan reflektor, ki pa je ob pristanku ugasnjen in pilot leti s pomojo NWG torek Dopoldan in popoldan: deloviše visoka planota nad mestom Florac (cca 950 m n.m.) Obe nalogi sta si bili podobni. Iz jame, zanimive za turiste, smo morali opraviti transport ponesreenega na rob. Uporabili smo ponovno MRP sistem. Zopet sta obe skupini delovali sicer na loenih deloviših, vendar v skupni nalogi (prva je opravila dvig iz ozkega dela jame z uporabo»vage«, druga pa v širšem delu vertikalni s prehodom na horizontalni transport z uporabo MRP). To je bila moja prva izkušnja z reševanjem v jamah. Ponovno se je ocenjevala usklajenost in komunikacija med vodjema skupin. 6

7 sreda Dopoldan in popoldan: deloviše 100 m granitni stolpi (simbol mesta) nad mestom Ponovno smo združili moi. Opravili smo dve zelo zahtevni nalogi. V prvi je ena skupina v vertikalni steni morala dvigniti ponesreenega cca 80 m in ga na robu stene predati drugi skupini, ki ga je s pomojo žinice dvignila še za 50 viš.metrov. Dolžina žinice 90 m. Drugi problem je bil podoben. Sicer krajši vertikalni dvig, ki pa je potekal skozi ozek prehod, kjer je bilo treba nosilom v zraku spremeniti lego iz vodoravne v navpino, opraviti prehod in nosila ponovno zravnati. Sledil je 65 m dolg vodoravni transport s stolpa na stolp. Problem kako spraviti nosilne in vleno vrv s stolpa na stolp smo rešili z ogromno»frao«, ki izstreli obteženo najlonsko nit na želeno mesto etrtek Cel dan: Skupna vaja vseh udeležencev. Vaja je potekala v stenah gore Mt Lozere (1635 m n.m.). Pristop z vozili cca eno uro in peš uro in pol. Kot se vidi iz opisa posameznih dni smo prve dva dni delovali individualno, kasneje v manjši skupini po štiri in potem dve skupini skupaj. V zakljuni vaji pa smo delovali sicer po skupinah po 5-6 lanov, vendar so se naloge dopolnjevale tako, da smo delovali kot veja reševalna odprava. Priprava deloviša, priprava vrvi za spust in dvig reševalcev, spust k ponesreenemu in priprava za transport, vertikalni dvig ez steno in vodoravni transport do mesta prevzema medicinske ekipe. Vaja je skupaj s transportom in pristopom, ki je potekal po njihovih pravilih zaporedja gibanja vozil in javljanja centru (112) in povratkom v bazo, trajala 7 ur in pol petek Dopoldan: uilnica, teoretini izpit. Po opravljenem testu, generalni pregled opreme, išenje le te, zlaganje v vozila ter išenje vozil in prostorov. Ob podelitev diplom in slavnostni govori. Skupno sveano kosilo. Popoldan: priprava na odhod sobota Ob treh prevoz na letališe Marseiles in polet v Pariz ter z dve in pol urno zamudo naprej v Zagreb. Priloge: - program teaja - CD s fotografijami Poroilo sestavil: Klemen Volontar 7