Ali sem res cel orkester?

Transkript

1 Učno gradivo je bilo pripravljeno v sklopu projekta PROFILES; 7. okvirni program ( SiS Št. pogodbe: ) Ali sem res cel orkester? Jazz orkester Izdelava glasbila 7. razred modul naravoslovje o spoznavanju raztopin Povzetek: V VAUK/PARSEL modulu z naslovom»ali sem res lahko cel orkester?«bodo učenci, ki so se že seznanili s teoretičnimi osnovami zvoka, preizkusili svoje znanje na praktičnem primeru. Ob poznavanju lastnosti zvoka in predvidevanju, kaj se zgodi z zvokom, če glasbilo večamo ali manjšamo, bodo učenci samostojno oblikovali glasbilo. Vsak član skupine bo izdelal svoje glasbilo. V nadaljevanju se bodo učenci naučili zaigrati skladbico. Modul se zaključi s krajšim koncertom celotnega oddelka. Z raziskovalnim pristopom poučevanja sedmošolcev v heterogenih skupinah razvijemo sposobnost samostojnega eksperimentiranja. Pozorni smo na natančno branje besedila, pravilno uporabo pripomočkov in učence spodbujamo h kritičnem presojanju rezultatov izpeljanih poskusov. Učenci si v tej učni enoti modulu pridobijo znanje o oblikovanju glasbil in višini zvoka. Pridobijo pa tudi veščino uporabe glasbila. Z raziskovanjem so učenci sposobni samostojno odigrati delček znane melodije. Modul vsebuje 1. Predloge za aktivnost učencev Učenci v tej predlogi prejmejo navodila za delo, opisan imajo potek raziskovanja in informacije, kako odgovoriti na zastavljeno vprašanje. 2. Vodič za učitelja Vsebuje namige, kako se učitelj lahko pripravi na izvedbo modula. Avtorji ga opozorijo na pasti. 3. Ocenjevalni list Predlog, kako učitelj lahko sledijo napredku učenca. 4. Učiteljevi zapiski Ta del je namenjen učiteljem in jim nudi dodatne informacije o vsebinah modula. Dodan je predlog pred in potesta z rezultati. Avtorji Modul je bil razvit na Pedagoški fakulteti v Ljubljani v šolskem letu 2012/13 s strani članic naravoslovne skupine (Katja Dragar, Tatjana Dominić Radivojević in Maja Leben) ob vodenju konzultenta gospe Jerneji Pavlin. Učni cilj in kompetence Pričakujemo, da učenci s pomočjo modula: 1. spoznajo, da ljudje in živali uporabljamo zvok za izmenjavo podatkov (sporazumevanje), 2. zavedajo se problematike onesnaženja s hrupom in nevarnosti trajnih poškodb sluha, 3. razumejo pomen in spoznajo načine varovanja okolja pred hrupom (npr. zvočna izolacija) ter razmišljajo, kako lahko sami prispevajo k zmanjšanju hrupa v neposrednem okolju.

2 Kurikularni procesni cilji V času izvajanje modula bodo učenci nadgradili procesne cilje iz kurikula. Učenci pri pouku naravoslovja urijo in razvijajo spoznavne postopke, veščine in spretnosti ter oblikovanje stališč in vrednot: 1. načrtovanje in varno izvajanje poskusov; 2. načrtovanje in izvajanje raziskav; 3. napovedovanje eksperimentalnih rezultatov; 4. oblikovanje hipotez in ugotavljanje, ali dokazi, zbrani z opazovanji in poskusi, podpirajo njihovo veljavnost; 5. razvijanje eksperimentalnih spretnosti in metod raziskovanja; 6. oblikovanje pozitivnega in odgovornega odnosa do narave. Vrste aktivnosti metode in oblike dela: skupinsko delo, vodeno eksperimentalno delo, samostojno eksperimentalno delo, poročanje. Časovnica: 3 šolske ure (45 min) Predhodna znanja: od učencev pričakujemo, da (1) spoznajo nekaj oddajnikov zvoka (npr. glasilke, strune, radijski zvočnik) in sprejemnik zvoka (uho), (2) vedo, da zvok nastane, ko se telo trese (niha), to nihanje pa se prenaša na okoliški zrak ali drugo snov, (3) spoznajo, da se zvok v zraku razširja v vseh smereh in da slišimo zvok čim šibkeje, ko se oddaljujemo od zvočila. To unikatno gradivo za poučevanje naravoslovja spodbuja učence k znanstvenemu pristopu reševanja naravoslovnih problemov na štirih nivojih. Pri tem je učencem omogočen razvoj vseh vrst inteligence, spodbuja se razvoj naravoslovne pismenosti, osebnostni in socialni razvoj. S pomočjo učnega gradiva bodo učenci s proučevanjem različnih modelov in pristopov lahko sledili vsak svoji pripravljenosti za delo in hkrati ob koncu dosegli vsi vse zastavljene cilje. Pri tem je poudarek modula na naslednjih posebnostih: 1. socio- naravoslovni naslov modula spodbudi učence k razmišljanju o pomenu tega kar se učijo, 2. s pomočjo oblikovanega scenarija, se ti mlajši učenci postopno naučijo samostojnega raziskovalnega proučevanja problemov. To je pomemben vidik, saj sposobnost, ki jo razvijamo, koristi pri razvoju posameznika in sposobnosti pri sprejemanju lastnih odločitev v življenju., 3. modul je naravnan na učenca, kar pomeni, da z razvijanjem socialnega momenta med učenci, le ti v celoti osvojijo zastavljene cilje, pri tem pa tudi osebnostno rastejo.

3 Delovni list za učenca Ali sem res cel orkester? Ime in priimek: Razred: Slika 2: Izdelava glasbil Slika 1:Jazz orkester (1) Zakaj se učim? V modulu z naslovom Ali sem res cel orkester? boste v praksi preverili pridobljeno teoretično znanje o zvoku. Skozi modul vas bomo učitelji popeljati tako, da boste izdelali enostavno glasbilo. Izdelava bo od vas zahtevala poznavanje zakonitosti zvoka in predvidevanja, kaj se zgodi z zvokom, če glasbilo večamo, manjšamo, napenjamo. Za zaključek svojega ustvarjanja se boste naučili igrati skladbico. Modul boste zaključili s kratkim koncertom celotnega oddelka. (2) Učni cilji: (1) ponoviti in utrditi želimo teoretične osnove o zvoku, (2) na podlagi pridobljenega znanja oblikovati in izdelati različna glasbila, (3) se naučiti izvajati pesmico na izdelano glasbilo, (4) preizkusiti se kot član večje glasbene skupine (manjšega razrednega orkestra). Na koncu modula boš imel izdelano glasbilo, ki ga boš lahko uporabil tudi v prihodnosti. Glasbilo se boš naučil tudi primerno uporabljati. (3) Pričakovani dosežki: Ko boš oblikoval glasbilo, boš moral uporabiti pridobljeno znanje pri pouku naravoslovja (zvok), tehniki in tehnologiji (obdelava materiala) ter glasbeni vzgoji (branje barvnega notnega zapisa in poskušanje ter oblikovanje različnih tonov). Le tako boš lahko izdelal najbolj zvočno glasbilo. Uporabil ga boš za igranje pesmi (Mojster Jaka). (4) Pričakovano predznanje: Pričakujemo, da si se v preteklih letih šolanja naučil, da si osvojil osnovne pojme iz poglavja o zvoku. Vemo, da znaš varno in pravilno ravnati z orodjem in materiali za izdelavo različnih instrumentov. Poleg tega, pa pričakujemo, da si se pri glasbi naučil brati enostaven notni zapis (barvne note). (5) Viri: Naučil se boš lahko iz pripravljenega gradiva, ki je pred teboj. Lepo bi bilo, če bi pri tem uporabil tudi svoj šolski učbenik in prebral poglavje o zvoku. (6) Novi koncepti: ton, zvok, zven, šum, nota, glasbilo, strune, višina tona, izdelava glasbila, šum, orkester. (7) Informacije in modeli V učbeniku osveži znanje o lastnostih zvoka, zvočilih, sprejemnikih zvoka. Nato pa poskušaj odgovoriti na ključna vprašanja. Ko končaš s ključnimi vprašanji, to povej učitelju in izžrebaj nalogo za naprej. Vsaka skupina bo na primeru osvojila znanja o oblikovanju višine tona na glasbilu in le to tudi izdelala. Sedaj pa bi bilo lepo, da si prebereš nekaj besed o instrumentih, ki jih boste v razredu v tem modulu izdelali. Preprosto brenkalo Brenkala so glasbila s strunami (kitara, harfa, citre, bendžo, džes kitara, tamburica, mandolina, balalajka ). Med najbolj priljubljenimi glasbili v tej skupini je kitara. Kitari podobni instrumenti so popularni že najmanj 5000 let. Prve kitari podobne instrumente poznamo iz starodavne Indije in Centralne Azije, znanimi kot sitare. Najstarejša risano upodobitev instrumenta kitare je 3300 let stara podoba hetitskega narodnega pevca,

4 izklesana v kamnu. Moderna kitara izhaja iz romanske»cithare«, ki so jo Romani prinesli v Španijo okoli leta 40, naprej pa se je prilagajala in razvijala s prihodom štiristrunskega»uda«, ki so ga prinesli Mavri po svoji invaziji iberskega polotoka v 8. stoletju. Preprosta piščal Franc Laporšek je bil ljudski godec in izdelovalec trstenk. Njegov prikaz izdelave trstenk pa je bil posnet za televizijsko oddajo RTV Slovenija, ki jo je vodila novinarka Darja Korez - Korenčan. Vsako zimo pa je izdelal kakšnih deset, včasih tudi več glasbil. Za izdelavo trstenk je uporabljal trstiko, ki jo je nabiral v močvirju od januarja do aprila, nato pa jo je skoraj leto dni suši. Za izdelavo enih trstenk je potreboval okrog šestnajst ur. Ko je trstiko narezal na različne dolžine, jo je skrbno očistil, zamašil cevke s smrekovo smolo, uglasil. Točen ton posamezne piščali je»zadel«tako, da si je naredil glasilke. To so bile že narejene piščali, preizkušene po tonih in ustrezno označene, da jih ni zamešal. S pomočjo teh glasilk je sestavil cel inštrument. Sledilo je pritrjevanje piščali s smrekovo smolo na deščice. Ko je to končal, jih je povezal s čevljarsko dreto in končno obrezal ter opilil tako deščice kot piščali, saj bi si sicer med igranjem lahko porezali ustnice. Kot edinega ljudskega godca na trstenke so Franca veliko vabili na razne etnomuzikološke festivale in kongrese. Njegovo muziciranje je posneto tudi na nekaj plošč in kaset, ki predstavljajo našo glasbeno dediščino. Za ohranjanje ljudskega izročila je prejel vrsto nagrad in priznanj, s katerimi se je rad ponašal in jih razvrščal v svojo domačo vitrino poleg niza svojih trstenk.[povzeto po zapisu na spletu ] Preprosta tolkala (zvončki in bobni) Zvončki sodijo med tolkala, na katera igramo tako, da z roko ali s paličastimi pripravami (tolkalci od tod ime glasbilom) udarjamo nanje. Delimo jih v dve skupini: idiofone (zveni snov, iz katere je narejeno glasbilo) in membranofone (zvenijo napete membrane, narejene iz ustrojene kože). Kot pri vseh ostalih resonatorjih, je višina tona odvisna od velikosti glasbila oziroma opne. Večji resonatorji nihajo počasneje in zato proizvajajo nižje frekvence, t.j. nižje zvoke (tone). Tolkala bi lahko razdelili še na dve vrsti: na tista, ki intonirajo in tista, ki ne intonirajo (z nedoločljivo tonsko višino). Sledi notni zapis pesmice Mojster Jaka

5 (8) Ključna vprašanja 1. Za uvod si poglej, kako lahko človek na različne načine izzove zvok. Pred predvajanjem posnetka (Perpetuum Jazzile: RADENSKA s sošolci razmisli na koliko različnih načinov smo sposobni izzvati zvok iz sebe. Predvidevanje zapiši. Po poslušanju

6 dopiši načine s katerimi so pevci oddajali zvok. 2. Razmisli in zapiši, kdaj so bili ti zvoki toni in kdaj šumi. Pomoč lahko oblikuješ tabelo. 3. Oglej si še posnetek (Perpetuum Jazzile: AVSENIK MEDLEY in ugotovi, katere instrumente oponašajo pevci. 4. Za konec pa še oblikuj enostaven miselni vzorec o tem kaj veš o zvoku. (9) Naloge za vajo Delovni list 1 Izdelava preprostega brenkala Potrebujemo: različne plastične posode, različne velikosti in debeline elastičnih gumic, trzalica. Izvedba: Na plastično posodo napni različne debeline elastik in preizkušaj zvok. Ugotovi, kdaj je zvok nižji in kdaj višji. Razmisli o vseh možnostih, kako dobiti različno višino in barvo tona. Na koncu v skupini izdelajte toliko različic glasbila, da boste skupaj lahko zaigrali Mojster Jaka (note najdeš na koncu poglavja podatki in modeli) Odgovori: 1. Debelejša kot je elastika,... je ton. 2. Večja kot je posoda,... je ton. 3. Tanjša kot je elastika,... je ton. 4. Manjša kot je posoda,... je ton. 5. Ali na ton vpliva še kaj drugega? Delovni list 2 Izdelava preproste piščali Potrebujemo: trstičje ali kak drug les v obliki cevi, paus papir, elastnika, nož. Izvedba: Trstikove vejice ali druge cevi nareži na različne dolžine. Na koncu cev zamaši z lesom. Preizkušaj ton, ki ga odda cev. Razmisli o vseh možnostih, kako dobiti različno višino in barvo tona. Na koncu v skupini izdelajte toliko različic glasbila, da boste skupaj lahko zaigrali Mojster Jaka (note najdeš na

7 koncu poglavja podatki in modeli). Odgovori: 1. Debelejša kot je steblo,... je ton. 2. Daljše kot je cev,... je ton. 3. Tanjša kot je cev,... je ton. 4. Če je cev na koncu nezapolnjena,... je ton. 5. Ali na ton vpliva še kaj drugega? Delovni list 3a Izdelava zvončkov iz žebljev Potrebujemo: 5 lesenih palic, žeblji različnih dolžin in debeline, 7 vrvic. Izvedba: Na vrv navežemo izbrane žeblje. Te nato pritrdimo na palico. Preizkušaj ton, ki ga odda žebelj. Razmisli o vseh možnostih, kako dobiti različno višino in barvo tona. Na koncu v skupini izdelajte toliko različic glasbila, da boste skupaj lahko zaigrali Mojster Jaka (note najdeš na koncu poglavja podatki in modeli). Odgovori: 1. Debelejši kot je žebelj,... je ton. 2. Daljši kot je žebelj,... je ton. 3. Tanjši kot je žebelj,... je ton. 4. Krajši kot je žebelj,... je ton. 5. Ali na ton vpliva še kaj drugega? Delovni list 3b Izdelava zvončkov iz steklenic Potrebujemo: lesen okvir, lesena in kovinska palica, 7 steklenic (1 l), 7debelejših vrvic. Kratka slikovna navodila:

8 Izvedba: Na vrv navežemo steklenico. Napolnimo jo z vodo. Pomagaj si s sliko iz italijanske zbirke Steklenico priveži na stojalo. Preizkušaj ton, ki ga odda steklenica. Razmisli o vseh možnostih, kako dobiti različno višino in barvo tona. Na koncu v skupini izdelajte toliko različic glasbila, da boste skupaj lahko zaigrali Mojster Jaka (note najdeš na koncu poglavja podatki in modeli). Odgovori: 1. Debelejša kot je steklenica,... je ton. 2. Več kot je vode v steklenici,... je ton. 3. Ožja kot je steklenica,... je ton. 4. Manj kot je vode v steklenici,... je ton. 5. Ali na ton vpliva še kaj drugega? Delovni list 4 Izdelava bobnov Potrebujemo: različne votle posode, različne krpe, elastika ali gumice, lesene palice. Izvedba: Na votlo posodo s elastiko pripremo eno od tkanin/ kepic. Preizkušaj ton, ki ga odda tako pripravljen boben. Razmisli o vseh možnostih, kako dobiti različno višino in barvo tona. Na koncu v skupini izdelajte toliko različic glasbila, da boste skupaj lahko zaigrali Mojster Jaka (note najdeš na koncu poglavja podatki in modeli). Odgovori: 1. Debelejša kot je tkanina,... je ton. 2. Močnejša kot je elastika,... je ton. 3. Tanjša kot je tkanina,... je ton.

9 4. Manjši kot je boben,... je ton. 5. Ali na ton vpliva še kaj drugega? (10) Ali razumem? 1. Ko si vse vrste glasbil izdelal razmisli, kaj je pomembno pri oblikovanju le teh? Razmisli in zapiši na kaj morajo biti pozorno snovalci glasbil. 2. Skupaj s sošolci v oddelku oblikuj orkester in prosite učitelja, da posname vaše muziciranje. Ko se boste uglasili ter pripravili na nastop, ga tudi izvedite. (11) Problemske naloge Ostanejo ti še zadnje tri naloge: 1. Na kaj ste morali biti pozorni kot izvajalci? 2. Razmisli ali ti je bilo kakšno muziciranje lahko ali težko. Svoj odgovor utemelji! 3. Če imaš čas ali pa doma razmisli in zapiši kako bi oblikoval glasbil podobno citram. Ali sem res cel orkester? Vodič za učitelje Ob zaključku teoretičnega dela o zvoku učenčevo predznanje preverimo s predtestom. Sledi izvajanje učnega modula tako, da učence razdelimo v heterogene skupine (predlagamo tako, da učence razdelimo v skupine po sposobnostih;v vsaki od skupin naj bo vsajen učenci glasbenik). Nato vlečejo kartončke, na katerih je fotografija glasbil- priloga 1. Skupine se oblikujejo tako, da so skupaj učenci z enako fotografijo glasbila. Ponudimo jim delovne liste navodila za delo učencev. Za uvod vsem učencem povemo, da naj si preberejo navodilo na njihovih delovnih listih pod naslovom ključna vprašanja, nato pa jim mi zavrtimo obe melodiji Perpetuum Jazzile. Od tu naprej naj učenci delajo samostojno. Ker se šele uvajajo v popolnoma samostojno delo, jim na tablo projiciramo idealni razpored časa reševanja nalog (s tem jim pomagamo, da se bodo lažje vpeljali v aktivno samostojno delo). V prvem delu modula učenci ponovijo in utrdijo znanje o zvoku, s pomočjo učbenika in zapiskov v zvezku. Pri tem strukturirajo svoje znanje. Ko zaključijo s utrjevanjem, učitelju prinesejo v vpogled izdelek - glasbilo. V nadaljevanju projekta bomo skupine učencev zadolžili za izdelavo le ENE SKUPINE GLASBIL (slikica iz delitve v skupine). Ko prinesejo v pregled izdelek, jim povemo, kaj je njihova naloga. Učenci naj najprej izdelajo glasbilo po navodilu in nato preizkušajo kdaj in kako se lastnosti zvoka spremenijo. Ko imajo izdelan idealni instrument, ga uglasijo in se naučijo pesmico. Sledi še muziciranje v skupini.

10 Koraki dela: 1. učna ura Motivacija je poskušanje glasbe in razmislek ob poslušanju. Za uvod si učenci pogledajo navodila za delo, ponovijo in utrdijo svoje znanje o zvoku ter si preberejo nekaj informacij o glasbilih. Vsaka skupine se odloči za izdelavo svojega glasbila (delitev po predlogi zgoraj, lahko prinesejo material k naslednji uri tudi od doma). 2. in 3. ura Predlagamo blok uro, v kateri se naučijo in izdelajo po navodilih glasbilo. Se pripravijo na koncert. 4. ura Predstavitev in analiza kako sem izdelal glasbilo. Nastop učencev (ideja: učenci se lahko predstavijo kasneje tudi staršem na eni od prireditev). Dejavnosti, s katerimi bomo dosegli zadane kompetence: Kompetenca Dejavnost 1. ponovijo in utrdijo znanja iz vsebine zvoku, varno v navodilih za vaje so zapisani pojmi, ki jih morajo delo v laboratoriju, laboratorijska oprema učenci smiselno uporabiti, če želijo pravilno in po navodilih izvesti vajo. 2. spoznajo ton, šum, zven natančno preberejo besedilo v učbeniku 3. ponovijo kaj je višina in barva tona ob pripravi glasbila ponovijo pojme, ki jih s pridom uporabijo tudi v nadaljevanju. 4. spoznajo dejavnike, ki vplivajo na višino tona z vodenimi poskusi učenci spoznajo kaj se zgodi, če je spremenijo napetost, dolžino, debelino snovi, ki jo uporabljajo pri izdelavi glasbila. 6. znajo uporabiti laboratorijski pribor in znajo varno izpeljati poskus z vsakim izvedenim eksperimentom so učenci boljši raziskovalci in bolje poskrbijo za svojo varnost, kot se tudi znajdejo med laboratorijskim priborom. 7. urijo se v uporabi glasbila in prepoznavajo note oblikovano glasbilo uporabijo in se naučijo branja notnega zapisa. 8. znajo si zastaviti poskus. z nalogo kako bi sami sestavil glasbilo bomo učence spodbudili, da bodo razmišljali o teoretično rpidobljenem znanju in ga bodo uporabili v praksi in bili pri tem pozorni tako na uporabo laboratorijskega pribora, varnosti kot tudi namena poskusa in njegovega rezultata. Ali sem res lahko cel orkester? Predlog vrednotenja Ta predlog ocenjevanja napredka učencev zajema različne tri nivoje (seveda vsak vidi svoj nivo oziroma svoje prednosti pri vrednotenju učenčevega napredka). Čeprav zajema vse vidike (pregleda vseh dejavnosti v modulu) napredka učenca, lahko učitelji to prilagodite po svoje. beleženje napredka smo razdelili na tri področja: Področje A temelji na razvoju posameznika in delovanju v skupini. Pri tem seveda učenci pridobijo nekatere sposobnosti in spretnosti.

11 Področje B temelji na sledenju napredka pri samih učnih urah. Področje C temelji na ocenjevanju napredka učitelja pri izvedbi tega modula. Pri beleženju rezultatov, si lahko izberete katerikoli način zapisovanja napredka učenca. Predlagamo pa vam sistem točk od 1 do 5 za vsako kategorijo. Na tej skali je: 1 - ni sposoben/nezadovoljivo, 2 zadovoljivo/sprejemljivo, 3 dobro/povprečno, 4 zelo dobro, 5 odlično/ popolno. Učitelj lahko uporablja tudi tristopenjsko skalo; na primer X nizek dosežek, - dosežen pričakovan rezultat, - presežen pričakovan rezultat. Napredek si lahko učitelji beležijo za posameznika ali pa za skupino. Prikazanih ni posamičnih strategij ocenjevanja napredka. To so lahko pisni izdelki, računalniški testi ali pogovor med učiteljem in učenci. Učencem lahko preverimo napredek tudi na ta način, da ji pred in po modulu testiramo s testi. Področje A: Spretnost: Učenec je sposoben deliti naloge v skupini. Pridobivanje veščin Ocena/ razred/opisnik Socialne veščine se vključuje v timsko delo. je sposobnost vodenja diskusije v skupini. je pripravljen sodelovati pri poučevanju v skupini. je sposoben kritične presoje. Osebnostne spretnosti je kreativen. Je sposoben problem predstaviti na zanimiv način. na predstavitvi izžareva samozavest. je sposoben predstaviti delo pred razredom. zna odgovor tudi utemeljiti. Uporaba znanstvenih metod je sposoben določiti namen projekta. je sposoben uporabiti različne vire informacij. je sposoben natančnega opazovanja. je sposoben samostojne priprave raziskave. je sposoben natančen analiza dobljenih rezultatov. zna sklepati in oblikovati zaključke. Področje B: Cilji po učnih urah Učna ura 1 Dimenzija Predlog za kriterij/kompetenco pri evalvaciji. Učenec: 1 Viharjenje možganov ob ogledu posnetka poskušajo na list zapisati čim več asociacij, ki jim pridejo na misel 2 Poročanje vključujejo se v razredni razgovor o prikazanem na 3 Izbor skupin je spodoben slediti kriterijem za delitev v skupine in izbor glasbila Ocena/razred/opisnik 1-5/zapiski Učna ura 2 in 3 Dimenzija 1 Izdelava glasbila Predlog za kriterij/kompetenco pri evalvaciji. Učenec: je sposoben prebrati navodilo za poskus. zna poskrbeti za pravilne pripomočke, ki jih potrebuje za poskus. je spodoben slediti izvedbi poskusa in rezultate tudi ovrednotiti. Ocena/razred/opisnik 1-5/zapiski

12 Učna ura 4 Dimenzija 1 Sodelovanje pri predstavitvi 2 Socio-naravoslovna diskusija Predlog za kriterij/kompetenco pri evalvaciji. Učenec: je sposoben zaigrati na instument. je spodoben slediti izvedbi poskusa in rezultate tudi ovrednotiti. je sposoben oblikovati zaključke modula se aktivno vključuje v razredno diskusijo zna svoj pogled na rezultate smiselno utemeljiti Ocena/razred/opisnik 1-5/zapiski Področje C: Samoevalvacija na osnovi učiteljevih učnih strategij Zapis napredka učenca, ki temelji na oceni učitelja zapisanih v predlogi Dimenzija Predlog kriterija ali kompetence za evalvacijo. Učenec: zna snovi določiti agregatno stanje. 1. Poznajo agregatna stanja ve kako se snov v določenem agregatnem stanju obnaša. 2. Poznajo vse kar je v zvezi z raztopinami pozna osnoven pojme vezane na raztopine. prepozna lastnosti raztopin in ve kako v določenem primeru ravnati. zna sklepati iz rezultatov poskusa, kako lahko še drugače (hitreje počasneje) pripravimo raztopino. prepozna različne dejavnike, ki vplivajo na hitrost raztapljanja. 3. Pozna laboratorijski material iz predloge zna prebrati in poiskati željen laboratorijski material. Ocena/razred/opisnik 1-5/zapiski Zapis napredka učenca, ki temelji na oceni učiteljevega opazovanja Dimenzija Predlog kriterija ali kompetence za evalvacijo. Učenec: je prispeval k delu skupine. je sodeloval z ostalimi člani skupine in 1. Delovanje v skupini veliko doprinesel k uspešnemu zaključku modula. je prevzel del popolnega vodenja skupine. je pokazal sposobnost sprejemanja drugačnosti ostalih članov skupine. pozna osnoven pojme vezane na raztopine. prepozna lastnosti raztopin in ve kako v 2. pokaže razumevanje za raziskovalne Eksperimentalne veščine eksperimentalne naloge. zna organizirati aktivnosti v skupini, tako da upošteva prednosti posameznika. zna uporabljati laboratorijske pripomočke. upošteva vsa varnostna pravila. Ocena/razred/opisnik 1-5/zapiski TEORIJA ZA UČITELJE Dopolnilne informacije lahko učitelji poiščete na Izdelava glasbila iz plastenke [on line]. Dostopno na: Uporabljeno [ ]. Izdelava kanele [on line]. Dostopno na: Uporabljeno [ ]. Diplomska naloga[on line]. Dostopno na: Uporabljeno [ ].

13 Trstenke-raziskovalna naloga[on line]. Dostopno na: Uporabljeno [ ]. Spominsko pričevanje Janeza Jurgeca [on line]. Dostopno na: Uporabljeno [ ]. Pastirska piščal [on line]. Dostopno na: Uporabljeno [ ]. Predlogi za izvajanje ekperimentov: 1. Zelo natančno preberite delovne liste in pripravite potreben material. 2. Če imate to strečo, da imate veliko glasbenikov v oddelku, je dobro da jih postavite za vodje skupin. Rešitve na vprašanja: (8) Ključna vprašanja 5. Za uvod si poglej, kako lahko človek na različne načine izzove zvok. Pred predvajanjem posnetka (Perpetuum Jazzile: RADENSKA s sošolci razmisli na koliko različnih načinov smo sposobni izzvati zvok iz sebe. Predvidevanje zapiši. Po poslušanju dopiši načine, s katerimi so pevci oddajali zvok. 6. Razmisli in zapiši, kdaj so bili ti zvoki toni in kdaj šumi. Pomoč lahko oblikuješ tabelo. 7. Oglej si še posnetek (Perpetuum Jazzile: AVSENIK MEDLEY in ugotovi, katere instrumente oponašajo pevci. 8. Za konec pa še oblikuj enostaven miselni vzorec o tem kaj veš o zvoku. (9) Naloge za vajo Rešitev: Izdelava preprostega brenkala Odgovori: 1. Debelejša kot je elastika,...nižji... je ton. 2. Večja kot je posoda,...nižji... je ton. 3. Tanjša kot je elastika,...višji... je ton. 4. Manjša kot je posoda,...višji... je ton. 5. Ali na ton vpliva še kaj drugega? Rešitev: Izdelava preproste piščali Odgovori: 1. Debelejša kot je steblo,...nižji... je ton. 2. Daljše kot je cev,...višji... je ton. 3. Tanjša kot je cev,... višji... je ton. 4. Če je cev na koncu nezapolnjena,...nižji... je ton. 5. Ali na ton vpliva še kaj drugega? Rešitev: Izdelava zvončkov iz žebljev

14 Odgovori: 1. Debelejši kot je žebelj,... nižji... je ton. 2. Daljši kot je žebelj,... višji... je ton. 3. Tanjši kot je žebelj,... višji... je ton. 4. Krajši kot je žebelj,... nižji... je ton. 5. Ali na ton vpliva še kaj drugega? Rešitev: Izdelava zvončkov iz steklenic Odgovori: 1. Debelejša kot je steklenica,... nižji... je ton. 2. Več kot je vode v steklenici,... nižji... je ton. 3. Ožja kot je steklenica,... višji... je ton. 4. Manj kot je vode v steklenici,... višji... je ton. 5. Ali na ton vpliva še kaj drugega? Rešitev: Izdelava bobnov Odgovori: 1. Debelejša kot je tkanina,... nižji... je ton. 2. Močnejša kot je elastika,... nižji... je ton. 3. Tanjša kot je tkanina,... višji... je ton. 4. Manjši kot je boben,... višji... je ton. 5. Ali na ton vpliva še kaj drugega? (10) Ali razumem? 1. Ko si vse vrste glasbil izdelal razmisli, kaj je pomembno pri oblikovanju le teh? Razmisli in zapiši na kaj morajo biti pozorno snovalci glasbil. 2. Skupaj s sošolci v oddelku oblikuj orkester in prosite učitelja, da posname vaše muziciranje. Ko se boste uglasili ter pripravili na nastop, ga tudi izvedite. (11) Problemske naloge Ostanejo ti še zadnje tri naloge: 1. Na kaj ste morali biti pozorni kot izvajalci? 2. Razmisli ali ti je bilo kakšno muziciranje lahko ali težko. Svoj odgovor utemelji! 3. Če imaš čas ali pa doma razmisli in zapiši kako bi oblikoval glasbil podobno citram.

15 Dodatek PRED IN POTEST-REŠITVE (v originalu gredo v navodilo za učitelja) 1. naloga 3 Na sliki so oddajniki zvoka ali zvočila. Prepoznaj in poimenuj jih! glasbene vilice glasbila, instrumenti glasilke 2. naloga 3 Pod sliko napiši, kaj je oddajnik zvoka in kaj sprejemnik zvoka. oddajnik zvoka sprejemnik zvoka sprejemnik zvoka 3. naloga 1 Zvok spada med valovanje ker: a) Prenaša informacijo in energijo b) Se na oviri odbija c) Se lomi d) Se širi v vse smeri e) Se ne širi po snovi 4. naloga 2 Kako nastane zvok? Uredi zmedo tako, da na črto zapišeš pravilni vrstni red prenosa zvoka: a) Membrana zaniha b) Motnja se širi po zraku ali drugi snovi c) Sprejemnik zvoka sprejme zvok

16 d) Oddajnih zvoka odda zvok tako, da nastane motnja Rešitev pravilni vrstni red prenosa zvoka: d, b, a, c 5. naloga 4 Dopolni definiciji: - FREKVENCA je količina, ki pove, kolikokrat v časovni enoti neko telo zaniha. Enota je herc (Hz). - VALOVNA DOLŽINA je razdalja med sosednjima hriboma ali sosednjima dolinama pri valovanju - 1 NIHAJ je premik iz ene skrajne lege v drugo in nazaj. - 1 Hz = 1 nihaj na sekundo. 6. naloga 1 Opiši pojav s slike! Utemelji, zakaj prej vidimo blisk in šele nato slišimo grom! _Svetloba po v zraku potuje veliko hitreje od zvoka. To je razlog, da se najprej zabliska in nato zagrmi. 7. naloga 2 Tudi zvok je valovanje. Katera izmed spodnjih valovanj ponazarja ton, zven, šum in pok. ton zven pok šum

17 8. naloga 1 Višina zvoka je odvisna od števila zgoščin in razredčin, ki si sledijo v časovni enoti. Od česa je odvisna višina zvoka? Od frekvence nihanja. 9. naloga 1 Različne tone lahko ustvarjamo s cevjo. Obkroži pravilen odgovor: a) krajša cev daje višji zvok, višjo frekvenco b) krajša cev daje višji zvok, nižjo frekvenco c) daljša cev daje višji zvok, višjo frekvenco d) daljša cev daje nižji zvok, nižjo frekvenco 10. naloga 2 Imaš posušeno koruzno steblo. Iz njega moraš izdelati gosli. Zamisli si in zapiši navodilo za izdelavo gosli iz tega stebla.

18 PROFILES- predtest, potest Oblikovali so ga člani projektne skupine PROFILES Univerze v Ljubljani Ali sem res lahko cel orkester?»ni višjega ali nižjega znanja, Ime in priimek: samo eno znanje je, ki izhaja iz poskusov.«doseženo število točk: /20 ( Leonardo de Vinci ) Pisna spodbuda: 1. naloga 3 Na sliki so oddajniki zvoka ali zvočila. Prepoznaj in poimenuj jih! 2. naloga 3 Pod sliko napiši, kaj je oddajnik zvoka in kaj sprejemnik zvoka. 3. naloga 1 Zvok spada med valovanje ker: a) Prenaša informacijo in energijo b) Se na oviri odbija c) Se lomi d) Se širi v vse smeri e) Se ne širi po snovi

19 4. naloga 2 Kako nastane zvok? Uredi zmedo tako, da na črto zapišeš pravilni vrstni red prenosa zvoka: e) Membrana zaniha f) Motnja se širi po zraku ali drugi snovi g) Sprejemnik zvoka sprejme zvok h) Oddajnih zvoka odda zvok tako, da nastane motnja Rešitev pravilni vrstni red prenosa zvoka: 5. naloga 4 Dopolni definiciji: - FREKVENCA je - VALOVNA DOLŽINA - 1 NIHAJ je - 1 Hz = 6. naloga 1 Opiši pojav s slike! Utemelji, zakaj prej vidimo blisk in šele nato slišimo grom! 7. naloga 2 Tudi zvok je valovanje. Katera izmed spodnjih valovanj ponazarja ton, zven, šum in pok.

20 8. naloga 1 Višina zvoka je odvisna od števila zgoščin in razredčin, ki si sledijo v časovni enoti. Od česa je odvisna višina zvoka? 9. naloga 1 Različne tone lahko ustvarjamo s cevjo. Obkroži pravilen odgovor: a) krajša cev daje višji zvok, višjo frekvenco b) krajša cev daje višji zvok, nižjo frekvenco c) daljša cev daje višji zvok, višjo frekvenco d) daljša cev daje nižji zvok, nižjo frekvenco 10. naloga 2 Imaš posušeno koruzno steblo. Iz njega moraš izdelati gosli. Zamisli si in zapiši navodilo za izdelavo gosli iz tega stebla.