SGG Utrip. Glasilo Soškega gozdnega gospodarstva 02/nov/2009. SGG v središču Boštjan Pavšič med najboljšimi gozdarji

Transkript

1 Glasilo Soškega gozdnega gospodarstva SGG Utrip 02/nov/2009 SGG v središču Boštjan Pavšič med najboljšimi gozdarji SGG novosti Trasiranje linij žičnih žerjavov s pomočjo GPS-a SGG dogodki Obiskali smo sejem ELMIA WOOD

2 SGG uvodnik Piše: Maja Filipič Ko v deželo pride jesen, gozd dobiva novo podobo... Dan je več kot očitno krajši, večeri so postali hladnejši. Namesto sonca dež in megla, namesto lahkih poletnih oblačil topli plašči, namesto pijač z ledom čaj in mlado vino... Morda se komu kolca po poletju, a tudi jesen ima svoje čare. Sprehodi v parkih in gozdovih so najlepši dvakrat na leto - na začetku pomladi, ko vse bujno ozeleni, in jeseni, ko začne odpadati listje, ko se drevesa spremenijo v pisano paleto barv, ko pokukajo na površje črni jesenski jurčki in ko pridejo na račun ljubitelji kostanja. Jesen še zdaleč ne pomeni le slovesa od poletja, ampak tudi začetek opravil, ki so mnogim v veselje. Med najbolj priljubljene zagotovo sodita obiranje sadja in trgatev, ki se potem kmalu spremeni v vinsko kapljico. Tudi gozdovi dobivajo nove barve, želim si, da bi te navdihovale prav gozdarje. Zakaj? Po mojem skromnem prepričanju zato, ker so prav gozdarski poklici od nekdaj veljali za fizično najbolj zahtevne. Delo gozdarja je vezano na gozd in prav gozd je njihovo delovišče, s katerim se srečujejo neglede na letni čas in vremenske razmere. Naj bo jesen, zima, pomlad ali poletje. Narava dela od njih zahteva izjemno psihofizično pripravljenost, zmogljivost, poleg tega pa morajo biti odporni na prav vse vremenske neprilike, samostojni in samoiniciativni, tudi v razmerah, ki od njih zahtevajo dobršno mero spretnosti, le tako se lahko izognejo nevarnostim, ki nanje vsakodnevno pretijo. In cenim njihov trud, še bolj, da ob vsej tej obremenjenosti najdejo voljo, motivacijo in čas, da tekmujejo. A kot boste lahko brali v tej, drugi številki SGG Utrip-a, jim je to od nekdaj predstavljalo sprostitev. Eden takšnih je Boštjan Pavšič iz Avč (zaposlen na enoti Trnovo), ki mu v vsebini namenjamo osrednjo pozornost. Zasluženo. Med vsemi gozdarji je na letošnjem državnem tekmovanju dosegel odlično, 3. mesto. Naj omenim še»našega«jubilanta, dr. Franja Kordiša, ki ga gozd navdihuje že celih 90 let... Pred vami je torej nova številka SGG Utrip-a. Prijetno branje vam želim v imenu celotnega uredništva. In lepo jesen, naj vam da navdiha in vas napolni s toplino, pozimi bomo tako navdih kot toplino potrebovali v izobilju. Glasilo Soškega gozdnega gospodarstva SGG Utrip Izdajatelj: SGG Tolmin Brunov Drevored Tolmin Odgovorna urednica: Maja Filipič Lektoriranje: Maja Filipič Uredniški odbor: Magda Logar Bojan Rovan Marko Opeka Marjan Krapež Naslovnica: foto: Silvester Peljhan Oblikovanje: Andrej Trpin / KOMON Tisk: Tiskarna ABC, Idrija

3 SGG v središču Piše: Boštjan Lemut In najboljši gozdarji so... Gozdarska tekmovanja so že od nekdaj gozdarjem pomenila določeno sprostitev, zlasti od vsakdanjih fizičnih naporov, ki jih spremljajo pri delu. Pozitivna stran tekmovanj je, da se delavci učijo kvalitete izdelovanja gozdnih lesnih sortimentov, izpopolnjujejo se pri varnostnih pravilih, psihološki učinek nanje pa je samodisciplina slehernega posameznika. Pri tem je zelo pomembno dejstvo, da ima tekmovalec tudi veselje in željo tekmovati, saj je to gonilna sila, da se aktivno pripravlja na tekmovanje in ne izpusti nobenega treninga. Samo od tovrstnih posameznikov lahko pričakujemo dobre uvrstitve, ki so odskočna deska za nadaljnje delo. Na območju delovanja SGG Tolmin se lahko pohvalimo, da imamo bogate izkušnje na tekmovalnem področju, saj imamo sodelavce, ki so svoje čase veljali za nepremagljive. Bili so sposobni zmagovati, kar je nenazadnje doprineslo k širjenju dobrega glasu naše družbe po Sloveniji in tudi v tujini. Sami smo že dvakrat organizirali tekmovanja na državni ravni, 16. junija 1979 na Črnem Vrhu nad Idrijo in 31. maja 2008 na Črnem vrhu nad Cerknim. IZBIRNO TEKMOVANJE - Črni Vrh nad Idrijo, junij junija je v Črnem Vrhu nad Idrijo v organizaciji SGG Tolmin potekalo izbirno tekmovanje za državno tekmovanje gozdnih delavcev, ki je septembra potekalo na Bledu. Na poligonu se je zbralo 16 tekmovalcev, ki so svoje moči merili v petih disciplinah, vse pa so povezane z rokovanjem z motorno žago. Tekmovalci so se tako merili v menjavi verige in obračanju meča, kombiniranem rezu, zaseku in podžagovanju, preciznem rezu na podlagi in kleščenju. Tekmovanja so se udeležile ekipe organizacijskih enot Ajdovščina, Idrija in Trnovo. Na naše povabilo (t.j. povabilo organizatorja SGG Tomin) se je tekmovanja udeležila tudi ekipa»lastnikov gozdov«. Pred pričetkom tekmovanja je Silvester Peljhan tekmovalcem predstavil pravila, ki smo jih kot organizatorji internega tekmovanja nekoliko prikrojili, tako, da je bilo tekmovanje za vse sodelujoče pošteno in korektno. Po predstavitvi pravil, tako tekmovalcem kot sodnikom, je direktor Rafael Vončina tekmovalcem zaželel dobro uvrstitev, sodniki smo zavzeli mesta in tekmovanje se je pričelo. ČRNI VRH NAD IDRIJO - Silvester Peljhan in Rafael Vončina f o t o: Bo j a n Ro v a n -3-

4 SGG v središču Ekipna razvrstitev: 1. mesto Lastniki gozdov 4917 točk 2. mesto Trnovo 4475 točk f o t o: Bo j a n Ro v a n 3. mesto Idrija 3944 točk 4. mesto Ajdovščina 3705 točk ČRNI VRH NAD IDRIJO Ut r i p p re d t e k m o v a n j a ČRNI VRH NAD IDRIJO - u t r i p p re d t e k m o v a n j a f o t o: Bo j a n Ro v a n Uspelo je v vseh pogledih, zmagovalci območnega tekmovanja sekačev pa so postali: Mesto Tekmovalec Ekipa REZULTATI IZBRINEGA TEKMOVANJA (Črni Vrh nad Idrijo, junij 2009) 1. Marko Žgavec LASTNIKI GOZDOV 9. Bojan Logar IDRIJA 2. Niko Rupnik LASTNIKI GOZDOV 10. Valter Šuligoj TRNOVO 3. Boštjan Pavšič TRNOVO 11. Darko Škarabot TRNOVO 4. Bogdan Bonča LASTNIKI GOZDOV 12. Martin Menart LASTNIKI GOZDOV 5. Dušan Belingar TRNOVO 13. Jure Mohorič IDRIJA 6. Anton Rudolf AJDOVŠČINA 14. Janez Trček IDRIJA 7. Primož Tratnik IDRIJA 15. Petar Miškić AJDOVŠČINA 8. Ivan Velikonja AJDOVŠČINA 16. Marko Velikonja AJDOVŠČINA Ob zaključku sta direktor Rafael Vončina in Silvester Peljhan razglasila najboljše, jim podelila priznanja in nagrade ter tekmovanje zaključila s sklepnim nagovorom. Zaključku je sledilo družabno srečanje, z analizo in komentarji poteka tekmovanja. -4-

5 SGG v središču DRŽAVNO TEKMOVANJE - Bled, september 2009 Priprave na državno tekmovanje S strani organizatorja letošnjega državnega tekmovanja smo dobili razpisne pogoje. Na njihovi osnovi smo se odločili, kateri tekmovalci bodo tisti, ki bodo v tekmovalni ekipi zastopali barve SGG Tolmin. Vanjo so se uvrstili: Anton Rudolf (Ajdovščina), Boštjan Pavšič (Trnovo), Dušan Belingar (Trnovo) in Marko Žgavec (Lastniki gozdov). Z ekipo smo s pripravami na tekmovanje začeli 15. avgusta 2009 v Črnem Vrhu nad Idrijo. Analizirali smo rezultate lanskega državnega tekmovanja (vsi so se ga namreč udeležili) in ugotovili, katera disciplina je šibka točka posameznika. Pripravili smo poligon in priprave na državno tekmovanje, ki so vsake toliko časa privabile poglede (naključnih) radovednih obiskovalcev, so se pričele. Na poligonu smo trenirali prav vse discipline, razen obračanja meča in menjave verige, to disciplino smo namreč trenirali v Markovi delavnici v Zadlogu. Treningi so potekali nemoteno, če pa so se pojavile težave, smo jih sproti reševali. Tekmovalci so bili zagreti in imeli so veselje do dela, najpomembnejše pa so bile izkušnje, s pomočjo katerih smo poskušali pripravljenost še izboljšati. Rezultati na tekmovanjih so žal odvisni tudi od opremljenosti ekipe, prav oprema je tista, ki tekmovalcem omogoča dosegati najboljše rezultate. SGG Tolmin nam je finančno sicer že priskočil na pomoč pri nakupu dodatne opreme, a bi potrebovali še boljšo. Tekmovalci so izkušeni, voljni izpopolnjevanja in menim, da je to ekipa, ki je sposobna dosegati dobre oz. najboljše rezultate na tekmovanjih. Državno tekmovanje (Bled 2009, 11. in 12. september) Z uradnim prihodom ekip na prizorišče, odigrano slovensko himno in dvigom zastave se je pričelo 7. državno tekmovanjo gozdnih delavcev Slovenije na Bledu. Tekmovanje je potekalo dva dni, v petek v disciplinah menjava verige in obračanje letve, kombiniran rez ter zasek in podžagovanje, v soboto pa je tekmovanje potekalo še v disciplinah precizni rez na podlagi in kleščenje ter podiranje na balon (fakultativna disciplina). Ekipa SGG Tolmin je prvi dan dosegla slabše rezultate od pričakovanj, naslednji dan pa smo zamujeno popravili. BLED Tik p re d t e k m o v a n j e m fo t o: Bo j a n Ro v a n BLED Bo š t j a n Pa v š i č r a z m i š l j a f o t o: Bo j a n Ro v a n -5-

6 SGG v središču Osvojili smo namreč 5. mesto, posebne pohvale gredo Boštjanu Pavšiču, ki je z odličnim nastopom pokazal iz kakšnega»testa«je in marsikateremu tekmovalcu vzel sapo, saj se je zavihtel na odlično 3. mesto v posameznem skupnem seštevku. Rezultat mu prinaša možnost, da bo izbran v ekipo, ki bo slovenske barve zastopala na svetovnem prvenstvu v Zagrebu Boštjan Pavšič je zmagal tudi v disciplini zasek in podžagovanje in tako osvojil bronasto kolajno. Ekipa SGG Tolmin je nedvomno dokazala, da je sposobna dosegati najvišja mesta in posegati po zmagah, kolajnah. Našim fantom (kot vodja ekipe) želim, da bi uspešno nastopali tudi v prihodnje. f o t o: Bo j a n Ro v a n BLED Ek i p a SGG To l m i n 7. DRŽAVNO TEKMOVANJE GOZDNIH DELAVCEV KONČNI REZULTATI TEKMOVANJA EKIPNO Mesto Ekipa Št. točk Št. kaz. točk Sk. št. točk 1. GOZD LJUBLJANA GG NOVO MESTO GG BREŽICE SGLŠ POSTOJNA SGG TOLMIN BF GOZDARSTVO GG CELJE GG POSTOJNA GG MARIBOR GG BLED GRČA KOČEVJE GLG M. SOBOTA GG SL. GRADEC GG BLED SNEŽNIK K. REKA

7 SGG v središču Piše: Maja Filipič Boštjan Pavšič med najboljšimi gozdarji Letošnjega državnega tekmovanja gozdnih delavcev, ki je bilo septembra na Bledu, se je udeležil tudi Boštjan Pavšič iz Avč, ki je poleg Antona Rudolfa, Dušana Belingarja in Marka Žgavca zastopal barve SGG Tolmin. Obiskala sem ga sivega oktobrskega torka, ko so bili vtisi s tekmovanja zbrani in je jesen že pokazala prve znake tudi na Trnovem. V delovnem okolju, kjer preživi večino svojega življenja, sem spoznala, da se za»močno«osebnostjo skriva mož, oče dveh otrok, prostovoljni gasilec, ki je bil tri leta tudi poveljnik, skratka human in topel človek, ki v svoji skromnosti razodeva, da ni nikoli pričakoval, da bo imel možnost zastopati domače barve med svetovnimi sekači. A zna se zgoditi, da bo prihodnje leto nastopil na SP gozdarjev v Zagrebu. Intervju z Boštjanom Pavšičem BLED Bo š t j a n Pa v š i č m e d n a j b o l j š i m i f o t o: Si l v e s t e r Pe l j h a n Najprej iskrene čestitke za osvojeno 3. mesto na državnem tekmovanju gozdnih delavcev. Pogovor bova začela tam, kjer se je vse skupaj začelo, meseca junija, ko je na Črnem Vrhu nad Idrijo potekalo izbirno tekmovanje... Moram povedati, da se sprva tega izbirnega tekmovanja na Črnem Vrhu nad Idrijo sploh nisem nameraval udeležiti, zaradi opreme, moja žaga je bila že zelo dotrajana. Zadnji trenutek je potem padla odločitev, ko sem si opremo kar sposodil, ne vem, nekaj me je»vleklo«, očitno sem imel»tretji čut«, saj sem potem osvojil 3. mesto. Prva dva iz ekipe»lastniki gozdov«(op.a.: Marko Žgavec in Niko Rupnik) imata več tekem na leto, jaz pa sem se zadnje udeležil pred dobrim letom dni na Črnem vrhu nad Cerknim. 3. mesto vam je prineslo tudi vstopnico za državno tekmovanje na Bledu, pred tem pa so potekale priprave... Priprave so bile naporne. Vsak petek in soboto smo se namreč vozili v Črni Vrh nad Idrijo. To je zame pomenilo tudi dobri dve uri vožnje, v petek sem se po jutranjih urah v službi na priprave odpeljal ob 9. uri zjutraj, trenirali smo štiri, tudi pet ur. Ob sobotah pa smo se na tekmovanje pripravljali po osem ur. Sprva je bilo težko, potem pa sem se na tak tempo kar navadil in imel pred Bledom zelo dober občutek, čeprav nisem niti pomislil na to, da bom stal na stopničkah. A ste in tudi na državnem tekmovanju ste se uvrstili na 3. mesto, poleg tega pa ste zmagali v disciplini zasek in podžagovanje. Prejšnja leta me je velikokrat izdala trema, letos je presenetljivo nisem imel. Ne vem, nekako sem se spravil do faze»bo, kar bo«in se z rezultatom niti nisem obremenjeval. Zadnji dan sploh nisem imel časa razmišljati o tekmovanju, saj je bilo veliko priprav in dela še, ki ga je bilo -7-

8 SGG v središču -8- potrebno postoriti. Potem, na tekmovanju, mi je v posameznih disciplinah šlo zelo dobro od rok, večjih težav nisem imel, mogoče malo pri kombiniranem rezu. Lahko povem, da je na tovrstnih tekmovanjih pomembna tudi podpora ekipe, brez nje tako dobrega rezultata ne bi bilo, zato sem jim zelo hvaležen. Z osvojenim 3. mestom na državnem tekmovanju se odpira možnost, da slovenske barve zastopate na svetovnem prvenstvu. Ja, res je. Dobil sem možnost, da pridem v ekipo, ki bo prihodnje leto nastopila na SP v Zagrebu. Skupaj s še štirimi tekmovalci, to so Domine Krese, Robert Čuk, Vojko Grazor in Janez Meden, bom treniral in trudil se bom po najboljših močeh. Le trije bomo Čr n i Vr h n a d Id r i j o 2009 namreč izbrani v ekipo, ki bo prihodnje leto zastopala slovenske barve. Upam, da bom na treningih pokazal to kar zmorem. Vem, prepričan sem, da rezultat na državnem prvenstvu ni bil naključje, vanj sem vložil ogromno dela in sem sposoben narediti, pokazati še več. Čutim, da imam še nekaj rezerve. Da bi tekmoval v Zagrebu je moja velika želja. Da pa ne bova samo o tem tekmovanju, se ozriva nazaj. Kdaj ste prvič tekmovali na tovrstnih tekmovanjih? Letošnje je bilo že moje peto tekmovanje v zadnjih sedmih letih. Prvič sem šel, ker so me prepričali drugi, skozi leta pa me je to začelo zelo veseliti. Velikokrat nisem imel popolne opreme, čeprav sem že večkrat čutil, da bi lahko prišel visoko. Tudi letos nisem bil prepričan, da sem se sposoben na tekmovanju doseči takšno uvrstitev, pričakoval sem uvrstitev nekje do 15. mesta. Zato, da sem osvojil tretje mesto, gre zahvala tudi drugim vsem sotekmovalcem v ekipi in Boštjanu (op.a.: Boštjanu Lemutu, vodji ekipe). Omenim lahko tudi Marka Žgavca, ki me je dodatno spodbudil, da sem si kupil še nekaj dodatne opreme. Vse se je očitno izteklo po načrtih. f o t o: Bo j a n Ro v a n Koliko je potemtakem rezultat tekmovalca odvisen od opreme? Je prav oprema najpomembnejši dejavnik? Lahko si dobro pripravljen, a če nimaš primerne opreme se ne moreš kosati z ostalimi tekmovalci. Moraš»iti v korak s časom«, ker to počnejo tudi ostali tekmovalci, ki se uvrstijo zelo visoko. Jaz sem imel na Bledu motorno žago povsem novo, saj je bila prejšnja stara in obrabljena. In ob zaključku še beseda o poklicu, ki ga opravljate. Kako ste se pridružili Soškemu gozdnemu gospodarstvu? Tu sem zaposlen zadnjih 13 let. V tem času sem pridobil nemalo dragocenih izkušenj. Všeč mi je zato, ker lahko veliko časa preživim v naravi, tudi doma imamo kmetijo in to mi pomeni neko svobodo, mi da energijo, čeprav se mi včasih zdi, da je nemogoče v 24 ur vključiti vse obveznosti, ki jih imam. Takoj po šoli sem prvih nekaj let sem nabiral znanje, zdaj sem traktorist in sekač, imam tudi izpit za žičnico in tovorna vozila. In prav služba je tista, ki me je pripeljala do teh tekmovanj. In kaj vam pomenijo tekmovanja? Vedno več. Tekmujem že sedem let in zdi se mi, da sem vsako leto stopničko višje. Na koncu pač štejejo zmage, najvišja mesta. To, da si nekje zapisan. Da si v nečem dober in nadgrajuješ znanje, ki ga imaš.

9 SGG novosti Piše: Marko Opeka Trasiranje linij žičnih žerjavov s pomočjo GPS-a Zaradi vse večjih potreb po načrtovanju linij za žično spravilo in razvoja tehnologij s področja GPS navigacijskih sistemov se je vodstvo našega podjetja v letu 2006 odločilo za postopno uvajanje trasiranja žičnih linij s pomočjo GPS-a (Global position sistem). Klasično se linije za žično spravilo trasira z ročnim kompasom, kar pa se lahko večkrat izkaže za neprimerno (tako iz tehničnega, tehnološkega kakor tudi varnostnega vidika). To je bila vodilna misel in zahteva celotnega projekta, ki je poleg GPS trasiranja zajemal še projektiranje linij za žično spravilo z večbobenskimi žičnimi žerjavi v računalniškem programu»gnezda«(to bomo podrobneje predstavili v eni prihodnjih številk»sgg Utripa«). Razvoj sistema in potek projekta je izvajal Gozdarski inštitut Slovenije, ki je poskrbel za ustrezno izobraževanje strokovnega kadra ter tehnično pomoč, poskrbel pa je tudi za tekoče popravke in izboljšave. Celotna»naprava«za trasiranje je sestavljena iz Trimble-ove GPS antene ProXT in dlančnika Recon ter mobilnega telefona Nokia.Antena in mobilnika, ki sta preko bluetooth povezave priključena na dlančnik. Ta je namenjen ekranskemu prikazu pozicije in shranjevanju podatkov. Antena je za zagotavljanje optimalnega sprejemanja podatkov nameščena na kovinskem nosilcu, pritrnjenemu na nahrbtniku. Mobilnik služi za zagotavljanje GPRS signala, ki je potreben za zmanjšanje napake pozicioniranja pod 1 meter (samo GPS minimalno 6 metrov), kar je pri trasiranju že zadovoljiva točnost. Sam princip tovrstnega trasiranja je v fizičnem smislu zelo poenostavljen, zahteva pa precej več strokovnega znanja. V pisarni si najprej zamislimo potek linije glede na dostopnost terena, stojišča za stroj in količino primernega drevja za posek. V ta namen je najbolj preprosta uporaba DOF-a (Digitalni Orto-Foto posnetek terena), ki je preko različnih internetnih strani dostopen vsem javnim uporabnikom. Priprava se običajno izvede kar s pomočjo programa»gnezda«. Bistvo je, da si predhodno določimo stojišče stroja in azimut (smer) trasiranja ali pa kar gauss-kruger-jevo koordinato končnega sidra žične linije. Ko imamo na ekranskem prikazu dlančnika prikazano stojišče stroja in azimut ali koordinato sidra, jih med seboj povežemo z daljico, ki predstavlja horizontalno projekcijo bodoče linije za žično spravilo. Sledi terenski del trasiranja, kjer linijo na terenu označimo s trakovi, določimo drevje, ki ga je potrebno odkazati za posek zaradi infrastrukture (v sodelovanju z ZGS) in označimo primerne vmesne podpore, GPS n a v i g a c i j s k i sistem končno podporo in končno sidro, ki je zaradi varnosti običajno dvojno. Vse te parametre linije tudi posnamemo (shranimo gauss-kruger-jevo koordinato) na dlančnik pri zahtevani napaki do enega metra in jih kasneje uporabimo pri računalniškem projektiranju žične linije. f o t o: Ma r k o Op e k a -9-

10 SGG novosti Dejansko je za izdelavo ene trase največkrat dovolj enkratno trasiranje, saj je natančnost predhodno zagotovljena, v primeru pahljačastega tipa linij pa je možno naenkrat strasirati kar dve žični liniji (v eno in iz druge smeri) ali pa lahko za nazaj trasiramo potek povratne vrvi žičnega žerjava tipa Syncrofalke, kar zagotavlja predvsem hitrejšo in kakovostnejšo postavitev. Na ta način s pomočjo kompasa terensko delo močno skrajšamo (v primerjavi s trasiranjem, kjer je bilo potrebno tudi po večkratno popravljanje poteka linije, predvsem zaradi manjkajočih ali neustreznih parametrov kot so: končna sidra, končne in vmesne podpore). Uvedba trasiranja z GPS sistemom pomeni v pripravi dela in sami izvedbi žičnega spravila velik korak naprej. Tehnično izboljšavo predstavlja natančna izvedba trasiranja po predhodno Antena, dlančnik in mobitel za trasiranje načrtovani liniji žičnega spravila z zmanjšano možnostjo napake (v primerjavi s klasičnim trasiranjem). Tehnološko boljša je sama montaža linije, ki zagotavlja optimalne povese nosilne vrvi in prehode vozička žičnice z bremenom preko ovir na terenu. Posledično so seveda boljši tudi dnevni učinki spravila, zaradi optimalnih postavitev pa naj bi bilo tudi manj okvar. Varnost se izboljša posredno, saj so posneti parametri trase osnova za izdelavo projekta, ki v izračunih upošteva varnostne faktorje, maksimalne obremenitve in določa nevarna polja na delovišču žičnice. f o t o: Ro b e r t Ro b e k f o t o: Ro b e r t Ro b e k -10- Delo na terenu

11 SGG smo ljudje Piše: Silvester Peljhan Dr. Franjo Kordiš praznuje 90. rojstni dan Dr. Fr a n j o Ko rd i š 90 let je minilo, ko se je na Ravni Gori, v osrčju Gorskega Kotorja, rodil»naš svetovno znani gozdar«dr. Franjo Kordiš. Po končani osnovni šoli je obiskoval gimnazijo v Sisku, brezskrbni sprehodi v naravo so ga navduševali nad veličino mogočnih gozdov, ki so v svoji sredi skrivali ogromno zanimivih in neraziskanih zgodb. Želja po odkrivanju novih spoznanj ga je navdušila, da je po končani gimnaziji nadaljeval študij gozdarstva in v tedaj viharnih vojnih časih leta 1943 diplomiral na Gozdarski fakulteti v Zagrebu. Po končanem študiju, ko naj bi nadaljeval z operativnim delom v gozdarstvu, je kot velik domoljub in socialist prisluhnil idejam NOB in se vključil v odrede banjske udarne divizije ter kmalu zaslovel kot odločen in bojevit oficir. f o t o: Ma g d a Lo g a r Prepričan v lastno znanje, načelnost in vodstveno sposobnost, je stopil na čelo gozdarske stroke in z izjemnim darom opazovanja naravnih zakonitosti veliko prispeval k sonaravnemu gospodarjenju z gozdovi. Dr. Kordiš je raziskovalno delo začel profesionalno. Izobraževal se je tudi v tujini (leta 1956 je odšel na študij v Nemčijo, kjer je študiral in proučeval sonaravno gospodarjenje z gozdom in pomembna načela pestrosti na majhnih površinah). Po vrnitvi v Idrijo je lastna spoznanja in izsledke tujih gozdarjev pričel uvajati v prakso, s profesorjem, dr. Mlinškom, je zastavil projekt obnove gozdov na manjših površinah. Da bi nove ideje gospodarjenja še bolj dodelal, je nastavil študijski objekt, na katerem je z meritvami ugotavljal zakonitosti rasti posameznih drevesnih vrst (kot so jelka, bukev, javor in jesen). Vzporedno z obsežnimi analizami odnosov je nastalo veliko strokovnih člankov, v letu 1972 pa tudi doktorsko delo, ki ga je uspešno predstavil na Biotehniški fakulteti ljubljanske univerze. Bogate organizacijske izkušnje in študijsko (raziskovalni) odnos do gozda je dr. Kordiš uspešno prenašal na celotno soško gozdno gospodarsko območje, ki je predvsem po njegovi zaslugi postajalo vzorčni model aktivnega gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji. Nove koncepte so uvajali tudi v sosednjih republikah takratne Jugoslavije, zlasti v predelih, kjer je gospodarjenje z jelko postajalo vedno težje. Posebna vrednota njegovega strokovnega in študijskega udejstvovanja je povezanost teorije s prakso, marsikatera njegova spoznanja so vpeta v številne slovenske in tuje publikacije. V času tehničnih in tehnoloških sprememb je leta 1975 prevzel vodenje SGG Tolmin, usklajevanje novih proizvodnih in organizacijskih oblik ter usmerjanje finančnih tokov so bili izzivi, ki jih je z enotno organizacijo in zavezujočo poslovno politiko uspel obvladati. Ves čas je bil tudi aktiven družbeno politični delavec. Dva mandata je bil republiški poslanec, bil je tudi večletni okrajni odbornik in nenazadnje član skupščine v samostojni državi Sloveniji. Sodeloval je pri ustanavljanju muzejskega društva v Idriji in bil njegov prvi predsednik. Za delo in prizadevanja je prejel številna priznanja. Poleg najbolj žlahtnega (Jesenkovega priznanja) je v njegovi bogati zakladnici neprecenljiva zbirka priznanj in zahval, ki jih je prejel v obdobju svoje največje ustvarjalnosti. Od leta 1983 je tudi častni član Društva inženirjev in tehnikov gozdarstva Slovenije. Po štirih desetletjih zavzetega in uspešnega dela se je leta 1983 upokojil. -11-

12 SGG smo ljudje A ni se ustavil, tudi v tretjem življenjskem obdobju mu gozd predstavlja drugi dom, ostal je povezan z delom, rad se vrača med svoje nekoč službene prijatelje, tudi drevesa, ki jih še vedno radovedno opazuje in v njihovi sredi pogosto razmišlja. Zato, ker se v zavetju gozda čas ustavi, ker tam življenje postane vsaj za hip in je odmaknjeno daleč stran, od prenatrpanega mestnega vrveža. Jubilant, dr. Franjo Kordiš, je velikokrat rad poudaril:»če želiš gozd spoznati, moraš z njim živeti, če želiš o njem pisati, moraš z njim preživeti veliko časa«. Celoten kolektiv SGG Tolmin mu ob tej priložnosti iskreno čestita. Želimo mu, da bi v gozdu doživel še veliko prijetnih trenutkov, takšnih, ki ga spremljajo že celih 90 let. SREČNO! Organizacijska klima in zadovoljstvo zaposlenih v SGG Tolmin Piše: Valentina Rijavec -12- Zadovoljstvo z delom lahko definiramo kot splošen odnos zaposlenega do dela. Organizacijska klima pa je odraz zaznave delovnega okolja s strani zaposenih, ki lahko v istem podjetju klimo iz različnih razlogov zaznavajo zelo različno (kot dobro ali slabo). Izvedba razsikave Aprila 2008 smo izmerili organizacijsko klimo in zadovoljstvo zaposlenih. Med vse zaposlene, vključno z zaposlenimi v Invalidskem podjetju Posočje, smo razdelili anonimne anketne vprašalnike, ki so zajemali veliko trditev različnih vidikov v organizaciji. Anketiranci so na lestvici od 1 do 5 ocenili v kakšni meri posamezen opis najbolje opredeljuje socialno okolje podjetja. Zanimalo nas je, kakšen odnos imajo zaposleni do kakovosti, inovativnosti in iniciativnosti, strokovne usposobljenosti in učenja, nagrajevanja, kakšna je motivacija za delo, ali čutijo pripadnost podjetju, kakšni so odnosi v podjetju in kako ocenjujejo vodstvo. Zanimalo nas je tudi, kaj zaposleni v SGG Tolmin menijo o poslanstvu in ciljih podjetja (jih poznajo, kako si prizadevajo za njihovo dosego, ipd.). Predstavitev rezultatov Razdeljenih je bilo 109 anketnih vprašalnikov (v raziskavi je sodelovalo 65 odstotkov vseh zaposlenih). Statistična analiza je pokazala, da zaposleni organizacijsko klimo v podjetju zaznavajo kot delovno okolje, v katerem: - so ljudje usposobljeni za svoje delo; - je sistem usposabljanja dober; - se učijo drug od drugega (kar se odraža v kakovosti opravljenega dela); -si vsi po najboljših močeh prizadevajo delo opraviti po dogovorjenih standardih; Pokazalo se je, da so v podjetju zaposleni takšni ljudje, ki se poleg inovativnih vodij zavedajo, da so v podjetju izboljšave stalno potrebne. Z delom so zaposleni zadovoljni, najbolj z delovnim časom in sodelavci, sledi zadovoljstvo s stalnostjo zaposlitve, najmanj pa so zadovoljni s plačo (zaposleni namreč ocenjujejo, da razmerja med plačami v organizaciji niso pravilna, sistem nagrajevanja dojemajo kot neustreznega). Predlogi za izboljšanje organizacijske klime Predlogi so naslednji: uvedejo se redni delovni sestanki (zanje skrbi vodstvo podjetja), vsem zaposlenim se predstavi rezultate in usmeritve podjetja, uvede se možnost pri izbiri nadrejenih s strani zaposlenih, kriteriji za napredovanje so jasni in razumljivi, vodstvo začne z akcijami postavitve ustreznega sistema nagrajevanja.

13 SGG dogodki Piše: Miloš Mervič Obiskali smo sejem ELMIA WOOD - sejem gozdarskih strojev in opreme ELMIA WOOD je največji mednarodni sejem gozdarskih strojev in opreme, ki na Švedskem od leta 1975 poteka na štiri leta. Letošnjega smo si ogledali tudi predstavniki našega podjetja. Udeležili smo se ekskurzije, ki jo je za 40 predstavnikov gozdarskih podjetij in drugih organizacij iz Slovenije organiziralo turistično podjetje Kompas iz Celja. Za udeležence se je potovanje pričelo na Brniku, z letom do švedskega glavnega mesta Stockholm, kjer nas je pričakal avtobus. Najprej smo se zapeljali po prestolnici, ki leži na vzhodni obali Baltika ob vhodu v jezero Malaren. Mesto je, zaradi prostranosti središča na kopnih ter otočkih jezera, izjemno slikovito, poimenujejo ga tudi kot»mesto na vodi«ali severne Benetke. Stockholm je upravno, kulturno, prometno, nakupovalno, poslovno središče Švedske, s sedežem vlade, parlamenta in rezidence kralja vodje države. V osrednjem delu mesta živi približno prebivalcev. Popoldne smo se odpeljali proti jugu države do približno 300 kilometrov oddaljenega mesta Jonkoping, kjer smo prenočili. Naslednji dan smo v zgodnjih jutranjih urah prispeli na sejmišče, ki je bilo razdeljeno na tri dele. Na odprtem terenu (takoj za vhodom) je bilo razstavišče s stojnicami in šotori, kjer je bila razstavljena najrazličnejša oprema, večji in manjši stroji, ki se uporabljajo v industriji, gozdarstvu, žagarstvu, obrti in domači delavnici, različno ročno orodje, ogrevalni sistemi na različna goriva, ipd. Razstavljalo je skoraj 400 razstavljalcev, na večini razstavnih prostorov pa je bilo izdelke možno tudi kupiti. Drugi del sejma je bil lociran ob gozdni cesti v gozdu. V prvem sklopu je bila na dolžini dobrih dveh kilometrov razstavljena množica gozdarskih strojev, ogledati si Sejemski utrip je bilo mogoče najrazličnejše priključke za traktorje in druge pogonske stroje, pripomočke in orodje (večinoma) za neprofesionalno rabo. Na vseh razstavnih prostorih je bilo možno spremljati tudi prikaz dela v določenih časovnih intervalih (kar je omogočilo spremljanje delovanja strojev pri nekaterih opravilih). Tako smo si lahko ogledali kar nekaj zanimivih»mini forvarderjev«, ti so bili videti kot igrala, pri delu pa so se izkazali kot izredno zmogljivi, različne priključke za štirikolesne motorje, kompozicijo za postavitev žične ograje, pa tudi prikolico z nakladalno napravo za konjsko vprego, ipd. f o t o: Mi l o š Me r v i č -13-

14 SGG dogodki Do drugega dela razstavišča v gozdu nas je odpeljal avtobus. Tu je bila prav tako, ob gozdni cesti, ki je vodila v krogu na dolžini nekaj več kot dva kilometra, razstavljena celotna najnovejša profesionalna gozdarska strojna oprema najrazličnejših poznanih in manj poznanih proizvajalcev. Na vseh lokacijah so organizatorji pripravili tudi prikaz dela z razstavljenimi stroji, s predstavitvijo posebnosti in zmogljivosti ter obrazložitvijo v več jezikih. Kot zanimivost: na John Deerovem razstavnem prostoru je predstavitev potekala kot tekmovanje, na Valmet-ovem razstavišču pa sta za publiko po dva forvarderja in harvesterja poplesavala ob zvokih rock glasbe. Zelo skopo so bili na sejmu predstavljeni žični žerjavi. Mogoče organizatorjem tu ne gre zameriti, saj na obsežnih skandinavskih ravninah spravilo z žičnimi sistemi ne pride v poštev. Sejem si je zaradi preobsežnosti razstavnih prostorov v enem dnevu nemogoče ogledati, letošnjega si je v samo štirih dneh (sejem je potekal od 3. do 6. junija) ogledalo preko 50 tisoč obiskovalcev iz več kot pedesetih držav po svetu. Stroj za izdelavo sekancev Pogled v zgodovino f o t o: Mi l o š Me r v i č f o t o: Mi l o š Me r v i č f o t o: Mi l o š Me r v i č -14- Razstavni harvester

15 SGG križanka SGG Utrip SPODNJI DEL VRATNE ODPRTINE GLIVIČNA BOLEZEN TRTE PRINAŠALEC SPOROČIL SUMERSKI BOG NEBA VODJA OE TOLMIN (PRETNER) KRAJ PRI SPLITU STRELNO OROŽJE NARAVOVA- RSTVENIK PAPEŠKA DRŽAVA SADNJA TEMNEJŠA MOKA OT. V VERZ. ZALIVU SOVA (DVOJ) ROPOTANJE NEK. PAL. VO. (JASER) URAD. SPIS LITIJ TURISTIČNA KMETIJA KRZNENO POKRIVALO (MN) SESTAVIL: BOJAN ROVAN OSTARELOST DEJAVNOST ZA PROIZ. STEKLA GORA V ŠVICI ANA CURK OI DISCIPL. KRČEVINA V GOZDU ŽENSKA KI PREKLINJA NALEZJIVA BOLEZEN LJUBEK OTROK KRAJ NAD Č AJDOVŠČINO OKR. HLOD Z 1 OTES. STRANICO MIA SOK NEZNANKA TRGOVINA S STARIMI KNJIGAMI NOETOV SIN NAPRAVA ZA PRIVLA- ČEVANJE LESA POŠAST ORGAN VIDA MAJA ANKO BIVŠA YU. VALUTA FOTOKEM. OBČUTLJIV PAPIR SKUPEK CELIC NAS. PRI POSTOJNI DEL OPTIČ. NAPRAVE ZLITINA ZA MAGNETE BIZMUT VINKO ALEŠIČ TONE ZAJC KLADA ZA SEKANJE DRV EGIP. BOG SONCA V STRUGI TEKOČA VODA 21. ČRKA REGULACI- SKO ZAPIR. NASPROTJE OD MAX UMETNOST (ITA) UMAZANA ŽENSKA IRIDIJ NADZORNI SVET LILJANA IME HUM. BUCHWA-DA ZNAČAJ, NAVADA DANSKI BIOKEMIK SLO. VODITEJICA ROŠ LJUBEZ. SESTANEK ŽEJN OTA LADISLAV DENAR V BANGLADEŠU STRŽEN, SREDICA PREDMET KI GA ČASTIJO PO BOŽJE 18. ČRKA ZAIMEK MOJ (ITA.) STROČNICA PODOBNA FIŽOLU TEJA RUS USTVARJALEC, PISEC NERESNICA IRENA ANDERLIČ RADON ŽENSKO IME JAPONSKO MESTO R.?. Š. TV ZASLON PLASTIČNA ROČKA ZA BENCIN IME: PRIIMEK: NASLOV: POŠTA: Križanko pošljite do 10. decembra 2009 na naslov: SGG Tolmin Uredništvo SGG Utrip-a Brunov drevored Tolmin s pripisom Za križanko Izžrebali bomo tri nagrajence, ki bodo prejeli praktične nagrade. -15-

16 j l DOBRE STVARI PRIVLAČIJO Aban ka V ipa d.d. d, Sl oven ska 58, Lju blja na, Slov enij a Zelo privlačni potrošniški krediti z dodatnimi ugodnostmi v dvoje Izjemni ponudbi potrošniških kreditov se je težko upreti. Zato obiščite poslovalnico Abanke, povprašajte za informativni izračun in izberite kredit, ki vam najbolj ustreza. Krediti so namenjeni tako obstoječim kot novim strankam, posebne ugodnosti pa vas čakajo, če pridete v dvoje. Izbirate lahko med potrošniškim kreditom: Ročnost Fiksna nominalna obrestna mera (1) Spremenljiva obrestna mera (2) od 3 mesecev do 3 let 5,90 % EURIBOR + 2,80 o. t. nad 3 do 5 let 6,20 % EURIBOR + 3,00 o. t. nad 5 do 8 let 6,40 % EURIBOR + 3,10 o. t. Posebna ponudba velja od 21. septembra do 31. decembra 2009 oziroma do preklica ponudbe. Preverite v Abanki: Poslovalnica Tolmin, Mestni trg 5, tel.: , faks: , delovni čas: od ponedeljka do petka od 8.30 do in od do o. t. odstotna točka. Izračun je informativen in upošteva pogoje, veljavne v septembru 2009, za komitenta Abanke Vipe d.d., ki kredit zavaruje pri zavarovalnici. (1) Komitent ob najemu potrošniškega kredita za 5.000,00 EUR za 36 mesecev po fiksni nominalni obrestni meri 5,9 % plača mesečni obrok 151,89 EUR in stroške odobritve 75,00 EUR, stroški zavarovanja znašajo 117,56 EUR, EOM* pa znaša 8,9 9% %. Komitent ob najemu potrošniškega kredita za , EUR za 60 mesecev po fiksni nominalni obrestni meri 6,2 2% plača mesečni obrok 194,26 EUR in stroške odobritve 100,00 EUR, stroški zavarovanja znašajo 296,05 EUR, EOM* pa znaša 8,18 %. Komitent ob najemu potrošniškega kredita za ,00 EUR za 96 mesecev po fiksni nominalni obrestni meri 6,4 % plača mesečni obrok 200,06 EUR in stroške odobritve 100,00 EUR, stroški zavarovanja znašajo 708,69 EUR, EOM* pa znaša 8,21 %. *EOM je izračunan na podlagi Zakona o potrošniških kreditih (ZPotK) na dan in se lahko spremeni, če se spremenijo podatki, uporabljeni za njegov izračun. V izračunu EOM niso zajeti stroški, ki bi nastali zaradi neizpolnjevanja j pogodbenih obveznosti. (2) Komitent ob najemu potrošniškega kredita za 5.000,00 EUR za 36 mesecev po obrestni meri* 3,897 % (EURIBOR**(6-mesečni) + 2,8 odstotne točke) plača mesečni obrok 147,40 EUR in stroške odobritve 75,00 EUR, stroški zavarovanja znašajo 122,58 EUR, EOM*** pa znaša 6,79 %. Komitent ob najemu potrošniškega kredita za , EUR za 60 mesecev po obrestni meri* 4,097 % (EURIBOR**(6-mesečni) + 3 odstotne točke) plača mesečni obrok 184,61 EUR in stroške odobritve 100,00 EUR, stroški zavarovanja znašajo 301,28 EUR, EOM*** pa znaša 5,94 %. Komitent ob najemu potrošniškega kredita za ,00 EUR za 96 mesecev po obrestni meri* 4,197 % (EURIBOR**(6-mesečni) + 3,1 odstotne točke) plača mesečni obrok 184,22 EUR in stroške odobritve 100,00 EUR, stroški zavarovanja znašajo 696,79 EUR, EOM*** pa znaša 5,79 %. *Obrestna mera je spremenljiva glede na spremembe referenčne obrestne mere EURIBOR. ** Ob odobritvi kredita se uporabi Euribor objavljen na zadnji dan v mesecu pred odobritvijo in velja do prve spremembe, ki nastopi na dan ali mesečni Euribor, določen na dan , znaša 1,097%. ***EOM je izračunan na podlagi Zakona o potrošniških kreditih (ZPotK) na dan in se lahko spremeni, če se spremenijo podatki uporabljeni za njegov izračun.v izračunu EOM niso zajeti stroški, ki bi nastali zaradi neizpolnjevanja j pogodbenih obveznosti. Opozorilo: Banka si pridržuje pravico, da stranki, ki ne izpolnjuje pogojev za pridobitev, zavrne odobritev potrošniškega kredita.