REŠITVE Samostojni delovni zvezek za slovenščino v 1. letniku gimnazij in srednjih strokovnih šol 1. del 1

Transkript

1 R E ŠIT V E 1. del enšč ino ol v o l s a z k vni z veze dnjih s trokovnih š o l e d i n j o Sa mos t a zi j i n s re n m i g u k i v 1. letn 1

2 1 SPORAZUMEVANJE Preverimo svoje predznanje 1. a) DA b) Komunicirati. Sklepamo lahko po sopomenkah npr. v angleščini oz. nemščini (angl. communicate, nem. kommunizieren). c) ta film je gledalcem slabo razumljiv č) Prvi pomen besede komunicirati je enak drugemu pomenu besede sporazumevati se. Sporazumevanje je izmenjavanje, posredovanje misli, informacij. 2. Ljudje se sporazumevamo besedno in nebesedno. Za sporazumevanje uporabljamo jezik, ki je sistem besednih in nebesednih znamenj. 4. a) Sporazumevanje žuželk. b) S posebno lasersko tehnologijo, ki se je razvila v zadnjih dvajsetih letih. c) Prof. Čokl meni, da je obstoj neke vrste odvisen od njene sposobnosti razmnoževanja, sporazumevanje pa je najpomembnejši proces v tej fazi. Če prekinemo sporazumevanje med pripadniki vrste, do razmnoževanja ne pride in zaradi tega lahko vrsta izumre. č) Da bi preživela, obstala, da bi se vrsta ohranjala in razvijala. d) Znanost. Odlomki govorijo o metodah proučevanja sporazumevanja žuželk in o ugotovitvah znanstvenikov. e) Silvestra Rogelj Petrič, bralci Dela f) Dr. Andrej Čokl je doktor znanosti s področja biologije. g) Da. Prilagodil se je tako, da je pojme razložil, pri tem pa ni uporabljal preveč strokovnih in prevzetih besed oz. je uporabil splošno znane strokovne izraze. h) Ker sicer pri njem ne bi dosegel svojega namena. 5. a) Sporočevalec: zdravnica, naslovnik: pacientka; dvosmerno sporazumevanje b) Sporočevalec: moški, ki stoji/predavatelj, naslovnik: ljudje, ki sedijo/poslušalci/tečajniki ; enosmerno/ dvosmerno sporazumevanje OPOMBA ZA UČITELJE: Če govorec poslušalcev oz. tečajnikov ne poziva k besednemu odzivanju, potem je sporazumevanje enosmerno. Če jih npr. z vprašanji ali s pobudami poziva, da se vključijo, je sporazumevanje dvosmerno. c) Sporočevalec: temnolaso dekle, naslovnik: ženska za računalnikom; dvosmerno sporazumevanje č) Sporočevalec: predavateljica/govorka, naslovnik: študentje/obiskovalci predavanja; enosmerno sporazumevanje d) Sporočevalec: radijski napovedovalec/voditelj/ novinar, naslovnik: poslušalci radia; enosmerno/ dvosmerno sporazumevanje (Možno je oboje, odvisno od primerov, npr. pri kontaktnih oddajah je sporazumevanje dvosmerno.) e) Sporočevalec: moški, naslovnik: kdor je na drugi strani telefonske zveze; dvosmerno sporazumevanje 6. a) Tretji zapis. Lahko mu določimo temo in sporočevalčev namen, povedi so logično povezane in besedilo je smiselno. b) Temo in sporočevalčev namen je sicer možno razbrati, povedi pa se ne navezujejo druga na drugo, zato zapisa nista razumljiva in smiselna. 7. a) Ljudje se ne sporazumevamo samo nebesedno./ Ljudje se sporazumevamo besedno in nebesedno. b) Raba nebesednih spremljevalcev govorjenja in pisanja je pogosto nezavedna. c) Gestikulacija ali izražanje s kretnjami rok je prvina človekovega nebesednega jezika. č) V zapisanih besedilih uporabljamo tudi prvine nebesednega jezika. 8. a) Da bi naslovnik hitreje prepoznal bistvene podatke. b) Da bi sporočevalec nazorno in pregledno prikazal podatke oz. da bi naslovniku pomagal pri razumevanju besedila. c) Da bi pritegnil naslovnikovo pozornost in ponazoril to, o čemer govori besedilo. č) Da bi naslovniku pomagali pri razumevanju poslušanega besedila oz. da bi poudarili bistvene podatke. d) Da bi nam prikril, da mu je neprijetno, ker morda laže ali ker se ne želi pogovarjati o določeni temi. e) Da bi naslovnika prepričal o pravilnosti svojega stališča ali pa to počne, ker je razburjen in se ne more obvladovati. 9. Dejavnosti tvorjenja: pisanje, govorjenje (izmenjujoči se dejavnosti: dopisovanje in pogovarjanje) Dejavnosti sprejemanja: branje, poslušanje 10. a) Pisanje (dopisovanje) in branje. b) Npr. razne vrste tiska (krepki tisk, ležeči tisk), razne velikosti črk, fotografije, skice, grafikoni, zemljevidi. c) Govorjenje (pogovarjanje) in poslušanje. č) Npr. hitrost govora, poudarjanje pomembnih podatkov, premori, barvanje glasu, intonacija. 11. a) Perniško jezero. b) Bohinjsko jezero. c) Blejsko in Bohinjsko jezero, Klivnik, Mola, Vogršček. č) Ne, iz grafikona je razvidno le, koliko fosforja so izmerili v izbranih jezerih, ne pa tudi, kaj povzroča količino fosforja v vodi. Kaj je sporazumevanje, čemu služi in kako poteka? 1. Tomi Trilar, gledalci oddaje 2. Sporazumevanje živali. 3. c 4. Je mehansko valovanje, ki nastaja z udarjanjem predmetov drugega ob drugega, s sproščanjem pritiska, z valovanjem vode. Prenaša se po trdnih snoveh, po tekočinah ali plinih. 5. Služi predvsem sporazumevanju med bitji, pri živalih npr. za označevanje teritorija, za privabljanje bitij drugega spola, za opozarjanje na nevarnost, odvračanje plenilcev ipd. 6. Od 20 do Hz, nekateri ljudje pa slišijo celo do Hz. Prag slišnosti je pri okrog Hz, v tem območju slišimo zvoke najbolje. Prag bolečine je pri okrog 140 decibelih; v tem območju lahko trajno poškodujemo uho. 2

3 8. Predvsem členonožci, ribe, dvoživke in nekateri sesalci (kiti, tjulnji, mroži). Členonožci tvorijo zvok tako, da z zunanjim skeletom udarjajo ob podlago ali pa drgnejo dele ob dele (npr. vodna bogomolka), raki pokači tvorijo zvok s pokljanjem, ribe z zvijanjem telesa ali z drgnjenjem delov telesa drugega ob drugega, sesalci pa zvok tvorijo s pljuči in z organi, ki so podobni človeškim glasilkam. 9. Kadar se samci tepejo med sabo, rjovejo. Prav poseben zvok pa proizvajajo v času parjenja. Pod vodo iz zračnih vreč v golši iztiskajo zrak in takrat nastaja nekakšno zamolklo pokljanje. 10. Zvoki, ki jih tvorimo za sporazumevanje ljudje, se oblikujejo v glasove, ki jih nato združujemo v smiselne besede. 11. Tako, da poskuša živali naučiti izreke besed (npr. papige, da ponavljajo besede), pomena nekaterih besed (npr. sedi, daj taco) ali da se na spodbude živali tudi sam nebesedno odziva (npr. žival poboža). 15. Npr. poslušanje glasbe, ukvarjanje z individualnim športom Npr. sporazumevanje, igranje v glasbeni skupini, ukvarjanje s skupinskim športom 18. a) Sporočevalec: voditeljica oddaje, naslovnik: gledalci b) Sporočevalec: učitelj/predavatelj, naslovnik: dijaki/študentje/obiskovalci predavanja c) Sporočevalec: pisec/avtor besedila, naslovnik: bralec 19. a) Sporočevalec: moški, naslovnik: ženski b) Sporočevalec: moški pred računalnikom, naslovnik: oseba na drugi strani povezave (desna slika) c) Sporočevalec: moški, naslovnik: oseba na drugi strani telefonske zveze č) Sporočevalec: ženska/mama/vzgojiteljica, naslovnik: otroka d) Sporočevalec: GPS/naprava za navigacijo, naslovnik: voznik (desna slika) 20. V položajih, prikazanih v 18. nalogi, sporočevalec in naslovnik vlog ne izmenjujeta/se naslovniki ne odzivajo na sporočevalca, v 19. nalogi pa sporočevalec in naslovnik svoji vlogi izmenjujeta/naslovnik se odziva na sporočevalca. 21. enosmerno sporazumevanje, sporočevalec in naslovnik svojih vlog ne izmenjujeta dvosmerno, sporočevalec in naslovnik svoji vlogi izmenjujeta/se odzivata drug na drugega 23. Npr.: Pogovarjanje poteka vsaj do neke mere spontano, medtem ko se na govorni nastop natančno pripravimo. Pri govornem nastopanju moramo uporabljati zborni jezik, pri pogovarjanju pa lahko uporabljamo knjižni pogovorni jezik ali neknjižne jezikovne zvrsti. Pri pogovarjanju sporočevalec in naslovnik vlogi izmenjujeta, pri govornem nastopanju pa ne. 25. Npr.: Pri pisanju enogovornih besedil sporočevalec ne predvideva naslovnikovega odziva, pri dopisovanju pa je odziv pričakovan. Pri pisanju enogovornih besedil (in nekaterih oblikah dopisovanja, npr. s klasičnimi dopisi ali preko e-pošte) imamo možnost in čas, da besedilo pregledamo in popravimo. Sodobne oblike dopisovanja (npr. v klepetalnicah) zahtevajo hiter odziv, saj potekajo v realnem času. 26. a) Pri obeh sporočevalec in naslovnik izmenjujeta svoji vlogi, se odzivata na sporočila. Sporazumevanje npr. prek SMS, klepetalnic ali družbenih omrežij je hitro in celo bolj podobno pogovarjanju kot dopisovanju. b) Pri obeh sporočevalec in naslovnik ohranjata svojo vlogo./pri nobenem od njiju sporočevalec in naslovnik svojih vlog ne izmenjujeta. Na govorno nastopanje se moramo dobro pripraviti, prav tako moramo dobro premisliti, kako bomo napisali enogovorno besedilo. c) Pri obeh je nujno zbrano sprejemanje, na katerega se je treba pripraviti. Pri nobenem se neposredno ne odzivamo ali pa to storimo šele po končanem branju oz. po poslušanju (npr. s postavljanjem vprašanj govorcu ali s tvorjenjem novega besedila). 27. SPOROČANJE, RAZUMEVANJE ENOSMERNO SPORAZUMEVANJE govorec ali pisec NASLOVNIK Katere so sporazumevalne dejavnosti in kaj nastane pri sporazumevanju? 1. Dorina izjava/dorine pripombe na Petrovi zabavi. 2. To je razvidno iz zaključka prvega odstavka (Natašo so Dorine besede močno prizadele) in iz povedi: Vem, da bo drugače, če se bova pogovorili iz oči v oči. 3. Najprej sta uporabili dopisovanje prek e-pošte. Dora je predlagala pogovor. 5. Prek e-pošte. Nataša je morala sporočilo odpreti in ga prebrati. 11. smiselnost sovisnost zaokroženost 12. Vodomci letajo v parih in na Kitajskem so zato pogosto simbol zvestobe, zakonske sreče. Kitajci so občutljivi za lepoto in nasproti plemenitim in rahločutnim vodomcem postavljajo klepetave ptice, na primer lunja. Tomaž Hren je bil pomembna osebnost v slovenski reformaciji. Rodil se je 13. novembra 1560 v Ljubljani. Najprej se je šolal pri jezuitih v Gradcu (1573), potem pa nadaljeval s študijem teologije (1586) in postal duhovnik. Leta 1599 je bil posvečen v ljubljanskega škofa. V letih je vodil reformacijsko komisijo, ki je izganjala protestante in uničevala njihove knjige. Toda prav po njegovi zaslugi se je ohranila Dalmatinova Biblija, saj je dobil papeževo dovoljenje za njeno uporabo. Protestantsko knjižno tradicijo je Tomaž Hren deloma ohranil z izdajo Evangelijev in listov, saj v času protireformacije od leta 1612 pa do 1672 ni izšla nobena slovenska tiskana knjiga. Tako je ohranil knjižno in jezikovno tradicijo. 3

4 13. Besedilo 1 je navodilo/prošnja, besedilo 2 je predstavitev, besedilo 3 je publicistično poročilo, besedilo 4 je življenjepis. 15. PREDNOSTI, npr. zapisano besedilo je trajno, bralec se lahko k posameznim delom besedilom večkrat vrne, si zaznamuje bistvene podatke, vmes poišče razlago neznanih besed ker ima sporočevalec več časa, je zgradba besedil bolj premišljena, izražanje natančnejše in razumljivejše sporočevalec lahko popravi napisano besedilo, zato je v njem manj jezikovnih napak in slogovnih pomanjkljivosti sporočevalec lahko besedni del dopolni z nebesednimi spremljevalci in s tem bolje ponazori napisano ali pa pritegne naslovnikovo pozornost bralec lahko prilagaja hitrost branja zahtevnosti besedila in branje tudi prekinja POMANJKLJIVOSTI, npr. ni neposrednega stika med sporočevalcem in naslovnikom, zato sporočevalec ne more takoj vedeti, ali je z besedilom dosegel svoj namen (to lahko izve iz kasnejšega odziva naslovnika, če se ta odzove), naslovnik pa sporočevalca ne more takoj prositi za dodatna pojasnila ali razlago, temveč mora nejasnosti raziskati sam ali počakati na naslovnikov odziv sporazumevanje je počasnejše, ker morata sporočevalec in naslovnik najprej vzpostaviti stik in se odzvati na sporočila naslovnik teže razbere podatke o sporočevalcu ZNAČILNOSTI BESEDIL, npr. daljše in zapletenejše povedi, pogosto je nizanje podatkov bolj zgoščeno in jedrnato izražanje besedni del je pogosto opremljen z nebesednimi spremljevalci, ki ponazarjajo del besedila 16. GOVORJENJE, PISANJE POSLUŠANJE, BRANJE BESEDILO SMISELNO; naslovnik v njem prepozna sporočevalčev namen in temo besedila SOVISNO; deli besedila so med seboj pomensko in slovnično povezani ZAOKROŽENO; deli besedila tvorijo vsebinsko in oblikovno celoto; besedilo je zaokroženo, ima uvod, jedro in zaključek Katera sredstva uporabljamo za sporazumevanje? 1. Ádám Kósa je madžarski poslanec v Evropskem parlamentu. Prizadeva si za uveljavitev znakovnega jezika kot enakovrednega jezika govorjeni materinščini. 2.»Govoril«je v znakovnem jeziku. To je vizualnoznakovni sistem z določeno postavitvijo, lego, usmerjenostjo in gibom rok in prstov ter z mimiko obraza. Znakovni jezik gluhih torej temelji na uporabi rok, mimike obraza, oči in ustnic ter gibanju telesa. 3. V večini držav EU in tudi v Sloveniji je uzakonjen kot jezik gluhih in naglušnih in se uporablja enakovredno z govorjenimi jeziki. 4. V ustavo so jo zapisale Finska, Portugalska, Avstrija in Madžarska. To pomeni, da je znakovni jezik popolnoma enakovreden govorjenim maternim jezikom. 5. To je njihov jezik vsakdanjega sporazumevanja, za gluhe od rojstva je to prvi jezik. 6. Da se zagotovi enakovrednost jezikov in da se tudi gluhim in naglušnim omogoči enake možnosti za izobrazbo in delovanje v poklicnem življenju. 8. S kretnjami, ki pomenijo besedo. 9. Besedilo tvorimo z rokami, ne z govorili. Kretanje zaznavamo z vidom, ne s sluhom. 10. Tako kretanje kot pogovarjanje potekata v realnem času, od sogovorcev se pričakuje takojšen odziv. Tako tisti, ki govori, kot gluhi uporabljata za izražanje besede govorec jih izgovarja, gluhi pa tvori s kretnjami. 11. Pri kretanju so pomembni nebesedni spremljevalci, npr. mimika, telesni gibi. Ti so pomembni tudi pri sporazumevanju v govorjenjem jeziku, saj lahko iz njih razberemo odnos sporočevalcev in naslovnikov. 12. Beseda. 16. Po smislu, npr.: usmerjanje prometa s semaforjem in prometnimi znaki, sojenje nogometne tekme s kretnjami in piskanjem na piščalko, opozarjanje telefona na klic ali prejeto sporočilo. 17. moško in žensko stranišče v dani smeri, razočaran(a) v ljubezni, križišče s prednostno cesto, pripravite se na igranje/usmerjanje igranja 18. Po smislu, npr.: dekle boli glava, je veselo/dobre volje, razmišlja/je zasanjano/zaljubljeno, je naveličano/ nestrpno/se dolgočasi. 20. očesni stik s poslušalci urejena zunanjost drža telesa mimika gibanje po prostoru kretnje 21. PRAVILA, GOVORJENJA, PISANJA poudarjanje dela povedi hitrost govorjenja barva glasu členitev s premori Preverimo svoj napredek 1. govorica telesa na zaposlitvenem razgovoru 2. Na spletni strani/spletnem portalu mojedelo.com. 3. Sporočevalec je J. N., naslovnik pa so obiskovalci spletne strani oz. bralci spletnega portala mojedelo.com. 4. Da bi naslovnik vedel, kako naj ustrezno ravna na zaposlitvenem razgovoru. 5. b, c, d, e 6. Po smislu, npr.: omilite dejavnike, ki vplivajo na živčnost, na razgovor se pripravite, ne zamujajte, ne lažite. 4

5 9. Vidni nebesedni spremljevalci govorjenja: kretnje, drža telesa, mimika, očesni stik, položaj v prostoru in način premikanja po njem. Slušni nebesedni spremljevalci govorjenja: hitrost govorjenja, glasnost govorjenja, višina in razpon glasu (register), stavčni poudarek, tonski potek (intonacija), členitev govora s premori, barva glasu. Oboji lahko pričajo o sogovorčevem počutju in razpoloženju, živčnosti, iskrenosti, odnosu do sogovorca. 10. Fotografija za popestritev besedila, ponazoritev teme besedila, da bi pritegnil naslovnika Razne velikosti pisave in vrste tiska za ločevanje naslova in uvodnega odstavka od ostalega besedila Obroba estetska zamejitev besedila 11. enosmernem sporazumevanju, sporočevalec in naslovnik svojih vlog ne izmenjujeta, zato je besedilo enogovorno 12. Smiselnost sporočevalcev namen in tema besedila sta prepoznavna Sovisnost deli besedila so med seboj pomensko in slovnično povezani Zaokroženost deli besedila tvorijo vsebinsko in oblikovno celoto, so zaokroženi, imajo uvod, jedro in zaključek 14. govorjenje poslušanje pogovarjanje pisanje branje dopisovanje 2 TVORJENJE IN SPREJEMANJE BESEDIL Preverimo svoje predznanje 2. Urška Kerin, (dogajanju na) poletni šoli slovenščine 3. Ob zaključku 13. poletnega tečaja slovenščine na Obali (Halo, tukaj slovenski Mediteran). 4. NE, DA, DA, DA 5. objektivno, se sporočevalka v njem ne razodeva 6. fotografija popestritev besedila in prikaz udeležencev tečaja zelena podlaga ločevanje vključenih umetnostnih besedil od preostalega dela besedila razne vrste tiska in velikost črk ločevanje naslova od ostalega besedila in izpostavljanje določenih podatkov v besedilu 7. V zbornem jeziku./v zborni zvrsti. 8. Sleng je zvrst, ki jo v zasebnih pogovorih uporabljajo ljudje iste starosti; zanj je značilno, da vsebuje veliko prevzetih besed, zlasti iz angleščine, in da se hitro spreminja. Žargon je zvrst, ki jo uporabljajo ljudje, ki jih povezuje isti poklic, stroka ali konjiček; sestavljajo ga neknjižni izrazi neke stroke (npr. poimenovanja orodij, delovnih postopkov), pogosto popačenke iz tujih jezikov. Argo je zvrst, ki jo uporabljajo člani skrivnih skupin/ združb; to je umetno tvorjen jezik, ki je nečlanom skupine nerazumljiv. 9. sporazumevanje, besedni, prvi/materni, tuji, drugi jezik ali jezik okolja, državnega, italijanski, Evropske unije/eu koroška, 2 primorska, 3 rovtarska, 4 gorenjska, 5 dolenjska, 6 štajerska, 7 panonska 11. a) sleng b) žargon c) knjižni pogovorni jezik č) argo d) zborni jezik e) narečje 13. VERODOSTOJNOST navajamo resnične oz. preverljive podatke, se opiramo na zanesljive/preverjene vire RAZUMLJIVOST jasno izrazimo namen in temo, podatke v njem smiselno uredimo in premišljeno uporabimo nebesedne spremljevalce pisanja oz. govorjenja; uporabljamo domače besede namesto prevzetih, razložimo strokovne izraze; povedi smiselno povezujemo ZANIMIVOST uporabimo razna slogovna sredstva, npr. humor, slogovno zaznamovane besede, pesniška izrazna sredstva, vključimo nebesedne spremljevalce (fotografije, vidna ponazorila, zvočne spremljevalce, npr. barvanje glasu) 14. SSKJ/SSKJ² razlaga pomena besed, oznake slogovne vrednosti besed, izreka glasov v besedi, nekateri podatki o oblikovnih lastnostih, primeri rabe, terminološka in frazeološka raba besed Slovar novejšega slovenskega besedja razlaga pomena novejših besed, oznake slogovne vrednosti besed, izreka glasov v besedi, nekateri podatki o oblikovnih lastnostih in rabi Slovenska slovnica slovnična pravila slovenskega knjižnega jezika Slovenski pravopis pravopisna pravila slovenskega knjižnega jezika, podatki o zapisu glasov v besedi Slovenska zborna izreka pravila o izreki glasov v besedah, pravila o izreki povedi in besedil Kako na tvorjenje besedil vplivajo okoliščine sporočanja? 1. Ob 23. Slovenskem slavističnem kongresu v Kopru. 2. Spraševal je Boris Šuligoj. Dr. Vesno Mikolič je izbral, ker je bila članica ožjega organizacijskega odbora, gostiteljica kongresa in predstojnica oddelka za slovenistiko. 3. po, 23. Slovenskem slavističnem kongresu, Kopru, 2. oktobra, Delu/časniku Delu/prilogi časnika Delo Književni listi 4. Bralcem Dela/priloge Književni listi. 5. Ker se bralci priloge Književni listi zanimajo za literaturo in kulturo in o njej več vedo, to dopušča bolj poglobljeno obravnavo, teme in pogostejšo rabo strokovnih besed. 6. d 7. 1, 3, 1, 5, 1, 4, 6, 2 9. Meni, da so mladi dobro jezikovno ozaveščeni/da znajo jezik prilagajati raznim okoliščinam. 10. Od širjenja načinov sporazumevanja, saj se morajo mladi hitreje prilagajati raznim načinom sporazumevanja in zato tudi razmišljati o jeziku ter hitreje preklapljati iz ene jezikovne zvrsti v drugo. 5

6 14. sistem dogovorjenih znakov/znamenj pravilo, predpis za ravnanje prepletanje besed iz več jezikov oz. vnašanje tujejezičnih besed v materni jezik in njihova enakovredna uporaba SSKJ/SSKJ²/Slovar tujk 15. vodja/uslužbenec knjižnice, obiskovalci knjižnice, zapisano, vhod v knjižnico/spletna stran profesor/blagajnik, dijaki/obiskovalci, govorjeno, gledališče/kino/muzej/galerija dežurni učenec, profesor, govorjeno, učilnica vremenar, poslušalci/gledalci, govorjeno, snemalni studio televizije oz. radia blagajnik/trgovec, kupec, govorjeno, trgovina natakar, gost, govorjeno, restavracija voditelj informativne oddaje, poslušalci/gledalci, govorjeno, televizijski oz. radijski snemalni studio// novinar/športni komentator, bralci časopisa/športnih strani, zapisano, časopis napovedovalec na prireditvi/televizijski/radijski komentator, obiskovalci prireditve/poslušalci/gledalci, govorjeno, prizorišče prireditve/snemalni studio komentator športnega prenosa, poslušalci/gledalci pred sprejemniki, govorjeno, nogometno igrišče/ stadion/snemalni studio stranka, uradnik, zapisano, zasebni dopis/prošnja profesorica/predavateljica/tolmačka znakovnega jezika, dijaki/poslušalci, spremlja govorjeno besedilo, učilnica/snemalni studio/javni prostor skladatelj, izvajalec skladbe/dirigent, zapisano, notni zapis skladbe 17. prideš/boš prišla, boš pomagal/-a Greste, iščete, pomagali svetujete Vikamo nekoga, ki ga ne poznamo, nam je nadrejen ali starejši od nas, tikamo pa ljudi, s katerimi smo v enakovrednem odnosu. 18. a) Spoštovani, Vas, sodelujete b) Vam, Vas Posebno spoštovanje. 20. tvori besedilo (govorjeno ali zapisano) NASLOVNIK ČAS KRAJ/PROSTOR govorimo/pišemo v knjižnem jeziku, naslovnika običajno vikamo ZASEBNI tvorjena v javnem govornem položaju in namenjena širši javnosti ZASEBNA BESEDILA V katerih okoliščinah uporabljamo knjižni jezikovni zvrsti? 1. O odnosu Slovencev do jezika in o mešanju jezikovnih zvrsti. 2. b 5. Pomanjkanje sodobnih jezikovnih priročnikov in potrošniško naravnani mediji. 6. V kulinariki je mineštra jed iz več vrst živil. Tudi v besedilih sodobnih uporabnikov slovenščine se meša veliko (tudi nezdružljivih) prvin/jezikovnih zvrsti. 7. vsi poslušalci/bralci; poslušalci/bralci nekega ožjega prostora splošne vsebine; lokalno obarvane vsebine zahtevnejše vsebine, bolj poglobljene; manj zahtevne vsebine, nepoglobljene knjižni jezik, z nekaj vplivi neknjižnega; knjižni jezik z močnimi vplivi neknjižnih jezikovnih zvrsti pozitiven; negativen 9. ZBORNI JEZIK: strogo normirana različica knjižnega jezika, uporablja se za pisanje in govorjenje v javnosti, torej kadar beremo, govorno nastopamo, recitiramo ali deklamiramo; besedišče je popisano v slovarjih, pravila pa v jezikovnih priročnikih KNJIŽNI POGOVORNI JEZIK: bolj sproščena različica knjižnega jezika, uporabljamo ga v nepripravljenih javnih pogovorih ali v zasebnih pogovorih z ljudmi iz drugih pokrajin; ima nekoliko drugačno izreko in manj dosledno upošteva pravila kot zborni jezik 10. obiskovalci prireditve in poslušalci/gledalci pred sprejemniki, javni, zborni jezik dijaki, javni, zborni jezik bralci revije, javni, zborni jezik obiskovalci spletnega portala, javni, zborni jezik obiskovalci proslave, javni, zborni jezik gledalci oddaje, javni, knjižni pogovorni jezik učenčevi sošolci in učitelj, javni, zborni jezik starši, zasebni, knjižni pogovorni jezik 11. Kadar pišemo, vedno izberemo zborni jezik (razen pri e-dopisovanju z vrstniki, v SMS-sporočilih ipd.). Kadar govorimo, pa je izbira odvisna od govornega položaja in od vrste sporazumevanja (enosmerno ali dvosmerno). V katerih okoliščinah uporabljamo neknjižne jezikovne zvrsti? 1. a) 1 dolenjska, 2 štajerska, 3 rovtarska, 4 panonska, 5 gorenjska, 6 primorska, 7 koroška 2. 1 koroška narečna skupina, 2 primorska narečna skupina, 3 rovtarska narečna skupina, 4 gorenjska narečna skupina, 5 dolenjska narečna skupina, 6 štajerska narečna skupina, 7 panonska narečna skupina 3. gorenjska narečna skupina: stol, vedno, zvonec štajerska narečna skupina: hlev, šipa, hlačne nogavice, krma za živali, lonček za rože koroška narečna skupina: čebela, oba dva, naramnice, uhan, žimnica rovtarska narečna skupina: brusni kamen, regrat dolenjska narečna skupina: podgana, gnilo jajce, navihan primorska narečna skupina: gospa/gospodična, zgodba, denar/novci, lasje, okus/užitek, dekle, tudi panonska narečna skupina: presneto, jajce, govoriti, udariti 4. V domačem okolju, v zasebnih pogovorih s sovaščani oz. ljudmi iz iste narečne skupine. 6. a) biliardko, vógrskih, čardah, špilali, maličko, zgovorili, bande, (ste) štimali, (bi) kušuvala, zrihtali, cagav, muzikaš b) Da prihajata iz Prekmurja in da sta preprosta, neizobražena človeka. c) So slogovno zaznamovane, umetnostnemu besedilu pa dodajo pridih pristnosti. 6

7 8. severnoštajerski (mariborski), osrednjeslovenski (ljubljanski), koroški, prekmurski, primorski 9. Po besedišču (vsebujejo narečne besede), po oblikah besed, po naglasu, po izreki glasov ter po melodiji govora. 10. javni, NE zasebni, DA javni, NE javni, NE zasebni, NE javni, NE javni, NE 12. Knjižne: čuvati, obstojati, védenje, ugledati, zaskrbljujoč, manira, čuditi se Neknjižne: štacuna trgovina, biznis posel, zatelebanost zaljubljenost 13. prepovedano nepravilno odsvetovano 14. Da besede uporabljamo ustrezno oz. skladno z normo. 16. Kadar se pogovarjamo z vrstniki. 18. sijaj; lesarstvo, tekstilstvo barva; pleskarstvo, igralništvo mavčna plošča; gradbeništvo nadstrešek/kalup; gradbeništvo stikalo; elektrotehnika jajčne testenine; kulinarika nasadni ključ; strojništvo, tehnika, avtomehanika posel/trgovina; ekonomija teči; potekati; šport, avtomehanika (v smislu mašina laufa) vijak; tehnika tekaški copati; šport nezadostna ocena; šolstvo 19. Ljudje, ki jih druži ista stroka, poklic ali konjiček. Uporabljajo ga lahko v zasebnih pogovorih z ljudmi iste stroke/poklica. 20. a) Črko p/l za vsakim zlogom oz. pred njim in samoglasnik za njo. b) Papajščina/latovščina. c) Argo. č) Kadar se sporazumevamo z ljudmi, s katerimi opravljamo prepovedane dejavnosti, ki jih prikrivamo pred drugimi/da nas drugi ne bi razumeli. 22. a) Nadomestitev izvirnega jezika/govora v filmu s kakim drugim jezikom s pomočjo tonskega snemanja in montaže. b) Od tega, koliko se je prevajalcu uspelo približati izvirniku in koliko se mu je uspelo približati načinu govorjenja likov glede na način govorjenja in tvorjenja besedil v slovenščini. c) Ti prispevajo k pristnejšemu jeziku prevodov in omogočajo prilagajanje slovenski publiki. č) Značajske posebnosti likov, način govorjenja i) narečje, žargon, sleng, pokrajinski pogovorni jezik 23. ZBORNI JEZIK: večinoma zapisan; govorjen v pripravljenih govornih nastopih v javnem govornem položaju KNJIŽNI ZVRSTI NEKNJIŽNE ZVRSTI PROSTORSKE ZVRSTI NAREČJE: uporabljamo v domačem okolju z ljudmi iz iste narečne skupine POKRAJINSKI POGOVORNI JEZIK: jezik večjih urbanih središč/mest SLENG: jezik ljudi iste starosti/generacije ŽARGON: jezik ljudi iz iste stroke, poklica ali z istim konjičkom ARGO: jezik članov skrivnih skupin Kako sporočamo, da bo naslovnik prepoznal naš namen? 1. a) Da bi mu dekle dalo svojo telefonsko številko. b) Po tem, da ne potrebuje učbenika za zgodovino, ker ga ima v torbi. c) NE č) Po smislu, npr. Povej mi svojo telefonsko številko ali Prosim te, da mi poveš svojo telefonsko številko. 3. b) Iz okoliščin: dijak, proti nam obrnjen s hrbtom, ima v rokah zvezek, ki ga vsi drugi potrebujejo; nekateri med njimi svojo željo jasno izražajo. c) Posredno. Sporočevalka ni želela povedati, da je včeraj ni bilo v šoli, temveč da naj ji dijak posodi zvezek. d) Od vsega naštetega (obkljukati vse kvadratke). 5. 3, 4, 6, 7, 2, 1, Oče je sinov posredno izražen poziv za denar»razumel«kot neposredno izraženo vprašanje o svojem finančnem stanju. 9. Da. Oče se je tako morda odzval namerno, ker želi, da bi ga sin za denar prosil na ustrezen način, ali pa se hoče izogniti odgovoru na sinovo prošnjo. 11. zobozdravničina odsotnost; bolnike seznaniti z dejstvom in jih po potrebi preusmeriti k drugemu zobozdravniku stranski učinki zdravila; spodbuditi/prepričati bolnike k ustreznemu jemanju zdravila priljubljenost cenejših tujih izdelkov pri kupcih v Sloveniji; spodbuditi potrošnike h kupovanju lokalnih izdelkov nov film; spodbuditi/prepričati gledalce k ogledu filma 7

8 Kako tvorimo verodostojno, razumljivo in zanimivo besedilo? 1. Ustrezna in pravilna raba slovenščine pri tvorjenju besedil. 2. Ker imajo uporabniki slovenščine težave pri tvorjenju besedil. Sporočevalec želi naslovnika spodbuditi k tvorbi ustreznih in jezikovno pravilnih besedil. 6. Razčlenjenost besedila po alinejah/oštevilčenih točkah 10. a) verodostojno b) razumljivo c) razumljivo č) verodostojno d) zanimivo e) verodostojno/zanimivo f) razumljivo Kako in koliko v besedilu razodevamo svoje doživljanje in mnenje? 1. Sporočevalka: Jelka Šutej Adamič Naslovnik: bralci časopisa Delo/bralci rubrike kultura Čas objave: 3. september Kraj/Prostor objave: (časopis) Delo, rubrika Kultura 2. Tema: najstniški sleng Sporočevalčev namen: s svojim mnenjem vplivati na naslovnikovo mnenje o najstniškem slengu 5. e 7. Po smislu, npr. ne razumem glagol, ki izraža mnenje ima nekaj soli frazem morda členek za izražanje dvoma zabrusite slogovno zaznamovan glagol mirno prislov, ki izraža doživljanje/čustvo živ, sočen vrednotenjska pridevnika zaklad metafora 8. modre oči ozek in raven nos tanke obrvi ozke ustnice rjavo materino znamenje visoke ličnice neukrotljivi kodri igrivi prsti eleganten in vitek vrat chaplinovske noge aristokratska drža prefinjen slog oblačenja utrujen in bled obraz V desnem. 10. V drugem. zahrbtna (bolezen), grozljivo (dejstvo), poudarjam, ker se mi zdi pomembno vedeti Prevladujejo vrednotenjski pridevniki. 12. Kadar sporočevalec želi vplivati na naslovnikova čustva ali želi naslovniku razodeti svoj odnos do teme. Kako okoliščine sporočanja vplivajo na sporočevalčevo izbiro besed? 1. b) Če bi se pogovarjala najstnika. 2. a) Zidak. Nima nobene oznake. b) V neuradnih zasebnih okoliščinah. Cigel c) Publicistično (novinarsko). Ne č) Pogovorno, torej neknjižno. Kadar okoliščine zahtevajo rabo knjižnega jezika. d) NE e) 1., nima nobene oznake 3. S slogovno nezaznamovanimi besedami zgolj poimenujemo predmetnost, zato jih lahko uporabljamo kjerkoli in kadarkoli. S slogovno zaznamovanimi razodevamo še kaj o sebi, zato jih lahko uporabljamo samo v določenih okoliščinah. 4. a) ded, pes, debelo dekle, majhna žival, ki leze/ žuželka, spati, boleti, priden, usta/klepetav človek, zadnjica, nepomembne oz. malo vredne stvari, neumnica/nespametna ženska, malopridnež, izdajalec, neobvladljiva množica b) Njegov čustveni odnos do tega, kar poimenuje z besedo. c) čustveno, otroške besede, slabšalnice, zmerljivke 5. a) Svojo malo štručko je nežno privila k sebi. b) Ta otrok ima tako malo laskov. c) Bila je njegova svetlolasa punčica. č) Svojim srčkom je poslala košaro jabolk. d) Naša mala žaba že spi. e) Ne bodi tak idiot, no! f) To ni umetnik, to je amater. g) Naš fant ima bujno domišljijo. Nekatere besede so slogovno zaznamovane samo v enem od pomenov. 6. epik odlično, impresivno duohtar zdravnik zakon odlično, čudovito an bot enkrat fenica oboževalka črješnje češnje time out premor lajbič suknjič offside prepovedan šuhi čevlji položaj play-off končnica zokn nogavica 7. a) 1 jako, dejal (je), ugledavši, (se) ustanovi, bode (se imel), 2 vtem, (je) prečital, vpraševanja, fin, adjunkta, součenec b) star. starinsko zastar. zastarelo 8. šport, pri katerem se s pomočjo jadralnemu padalu podobne priprave stoji na deski in vozi po vodi ali snegu dvakratni zaporedni pritisk na levo tipko miške z zelo kratkim vmesnim premorom jed iz tankih rezin surovega mesa ali zelenjave, navadno z dodatkom olivnega olja, limoninega soka in parmezana kdor se prehranjuje samo s sadjem, z zelenjavo, jedrci in s semeni nekaterih rastlin, sadjejedec program za pregledovanje strani na svetovnem spletu, brskalnik 8

9 10. s kakšnim decimetrom ali dvema kavča med sabo, totalno, tipčka, tipu, carska, seksi, zabuhlemu steroidnemu ksihtu, odjavna špica, (kar) hudo a) z malo prostora med nama, povsem, fanta, liku, odlična, spolno privlačna, izžetemu obrazu, končni napisi na zaslonu, zanimivo Kako tvorimo jezikovno pravilno besedilo in s čim si pri tem pomagamo? 5. Lektor. 6. a) avdicije b) odlična profesorica c) enak č) stekel d) prijaviti e) moramo 7. a) televizorjem b) 2 (dvema) dnevoma c) mater č) nageljnov d) ljudi e) cerkvijo 8. a) svojo b) Tega c) počeno č) odšli d) poslušati e) pred izletom in po njem f) ponje g) dvema tednoma h) da naj bi se i) ustne ocene 9. a) d b) s c) v č) l d) b e) lj f) lj 10. a) verjamete, b) 6. c) Zemlja, Sonca č) sendvič? d) C-vitamina (ali vitamina C) e) ne bo f) aprila 13. SSKJ, SSKJ², Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, Slovenski pravopis, Slovenska slovnica, Slovenska zborna izreka. Kako na tvorjenje besedila vplivajo značilnosti izbrane besedilne vrste? 1. 1 zasebno uradno opravičilo 2 javno vabilo 3 zasebno neuradno vabilo 4 predstavitev osebe 2. V 1. in 2. besedilu je vljudnost neposredno izražena, v 3. besedilu ni posebej izražena, v 4. besedilu pa sporočevalec vljudnosti ne izraža. Vsako besedilo ima svojo posebno zgradbo in obliko glede na besedilno vrsto, v katero spada. 6. JAVNO VABILO ime ustanove, ki vabi posebna zgradba in oblika natančno naveden čas in kraj prireditve naveden program prireditve na koncu poziv k udeležbi ZASEBNO VABILO na začetku je nagovor naslovnika ni imena ustanove ni posebej oblikovano čas in kraj sta navedena glede na okoliščine sporočanja program ni naveden na koncu pozdrav in sporočevalčev podpis z imenom Kako se pripravimo na sporočanje in kako to poteka? 1. Razpis/oglas za (prostovoljno) delo. 2. Prijavo. 3. Osebne podatke, dosedanje izkušnje, izvor motivacije za opravljanje dela, kvalifikacije in znanje. 4. Navodilo (za tvorjenje besedila). 5. Razmišljanje. 8. O namenu sporočanja, o temi, o naslovniku in o drugih okoliščinah sporočanja. 10. Upovedovanje je oblikovanje misli/idej v povedi. Ubesediljenje je sestavljanje upovedenih misli/idej v besedilo. 12. a) jima b) Zato Kajn brata ubije./zato je Kajn brata ubil. c) ju č) njuno lepoto/nad lepoto cerkve/nad lepoto freske d) Njeni člani se dobijo e) si je strokovna žirija ogledala deset predstav. Samo ena predstava je f) Mlade spodbujam, da opazujejo svet okrog sebe in razmišljajo o strpnosti. Želim jih naučiti, da argumentirano razpravljajo o strpnosti. To tudi radi počnejo. Od česa je odvisna naša uspešnost pri sprejemanju besedil? 1. 1 Naslovnik zaradi hrupa ne sliši sporočevalkinega vprašanja. 2 Naslovnik izrečeno razume dobesedno. 3 Sporočevalec uporabi latinščino, ki je naslovnica ne razume. 5. Ne, manjkata ura dogodka in datum. Zelo sta pomembni, saj naslovniku omogočata, da se seznani z vsemi potrebnimi podatki in da jim lahko verjame. 7. Od razumljivosti, natančnosti in smiselne povezanosti podatkov ter od naslovnikovega znanja. 9

10 9. NASLOVNIK, ČAS, KRAJ Npr. interes za temo in zmožnost izražanja/ prepoznavanja teme odnos do teme, predznanje in zmožnost kritičnega vrednotenja podatkov kraj (prostor) in čas sporočanja/sprejemanja pričakovanja splošna razgledanost in izobrazba obvladanje besednega in nebesednega jezika ter jezikovnih zvrsti stopnja zmožnosti tvorjenja/sprejemanja raznih vrst besedil sporazumevalne izkušnje družbeno in čustveno razmerje z naslovnikom/s sporočevalcem umeščenost v določeno družbeno skupino in okolje življenjska izkušenost in osebnostne lastnosti telesno in čustveno stanje razumljivost besedila Kako sprejemamo govorjena in zapisana besedila? 1. Za tistega, ki posluša pozorno in iskreno, se osredotoči na besedilo in zanemari dražljaje iz okolja, posluša do konca in ne skače v besedo, si prizadeva za razumevanje besedila. 5. Imeti mora domišljijo, dober spomin, bogat besedni zaklad in nekaj smisla za umetnost. Preverimo svoj napredek 2. Gregor Šket bralci časopisa Delo/bralci Dela Kult 29. oktober časopis Delo, rubrika Delo Kult 3. Ob Ljubljanskem maratonu (polovica od 42 km torej). V prvem in drugem odstavku omenja polmaraton 5. b 6. Doživljanje dogodka ter počutje med tekom in po njem. 7. javno, časopisu, množičnemu naslovniku/širši javnosti/vsem bralcem časopisa 8. V zbornem jeziku, saj je bilo objavljeno v enem od osrednjih slovenskih časopisov. 9. a) v narečju/pokrajinskem pogovornem jeziku/slengu b) v žargonu c) v knjižnem pogovornem jeziku 10. ekspr. nižje pog. med. ekspr. čustveno čustveno funkcijsko čustveno 11. Tri od navedenih: kotičke, kapljice, nožice, skakljale 12. a) Ne. b) moč, energija c) NE č) DA Uporablja se v prenesenem pomenu (človek v sebi ne more proizvajati goriva). 13. a) razodeva, subjektivno c) Da, saj je besedilo pripoved o doživljanju. 14. a) subjektivno c) Po smislu, npr.: razodeva svojo starost, saj uporablja najstniški sleng, izraža občutje neučakanosti, izraža poznavanje tujega jezika in njegove frazeologije. č) objektivno d) nizko, Končno, Oblekla sem se,,»koliko ljudi!«sem,»saj za vse ne bo prostora. Kdaj sem na vrsti? Kmalu.Pripravljeni, pozor, zdaj!«je počilo, Are, Are, Zadnji metri,, Ploskanje množice,..., ljudi, ki, Nepopisno! V trenutku noge. Kar 3 GOVORJENJE IN POSLUŠANJE Preverimo svoje predznanje 2. a) 10. Replike. b) uradni, zasebni, raziskovalni c) Ne. Intervju je večinoma javni raziskovalni pogovor, intervjuvanec pa je oseba, ki je za javnost zanimiva. 5. vokali, nezvočniki 6. a) i, o, i, i, o, a, o, o, a, o, e, a, u, a l, n, m, r, v, l, r, j, r, n p, t, š, p, t, č b) za c) izpolniti/izpolniti, moraš, vlogo, odprtje, računa 7. 7, 3 skupina soglasnikov, zbranih okoli samoglasnika 8. [pɔtpís], [otpə rtjε], [iskáznica] premene po zvenečnosti/prilikovanja/asimiliacije 10. Pri enosmernem sporazumevanju/v enogovornem besedilu sporočevalec ne pričakuje naslovnikovega odziva. Pri dvosmernem sporazumevanju/ v dvogovornem besedilu pa se udeleženca v vlogah sporočevalca in naslovnika izmenjujeta. Kako se uspešno pogovarjamo? 1. O tem, kam želijo na maturantski izlet. 2. V prvem odgovoru so se odzivali na pobude sogovorcev, v drugem pa se dijak ni odzival. Po čem se raziskovalni pogovor loči od povezovalnega, pogajalnega in prepričevalnega? 1. Da bi navezali medsebojni stik ali ga ohranili. Povezovalni pogovor. 2. Želeli so ga pripraviti do tega, da bi prestavil test. Prepričevalni pogovor. 3. Želel jih je pripraviti do tega, da bi mu dovolili opravljati šoferski izpit. Ker je svoje stališče podkrepil z dejstvi/argumenti. Pogajalni pogovor. 4. Želel je izvedeti nove informacije o gobah. Raziskovalni pogovor. 10

11 5. povezovalni pogovor prepričevalni pogovor namen: navezati ali prvi sogovorec skuša ohraniti stik s sogovorcem drugega pripraviti do potek je odvisen od določenega dejanja ustaljenih vzorcev sporazumevanja v določeni družbi pozdrav, zahvala, prošnja, navodilo, ukaz čestitka, voščilo pogajalni pogovor sogovorca/sogovorci skušajo zbližati svoje različno mnenje in doseči skupen dogovor oz. sporazum mirovno pogajanje, razprava ali diskusija raziskovalni pogovor prvi sogovorec želi od drugega pridobiti določene podatke, zato mu zastavlja vprašanja, na katera drugi odgovarja intervju, anketa, okrogla miza, zaposlitveni razgovor Kako tvorimo intervju? 1. O intervjuvanju. 2. Ker je Vesna Milek znana kot dobra ustvarjalka intervjujev, je pa tudi pisateljica in igralka znana medijska osebnost. 3. Da je pisateljica, ki piše predvsem o odnosih med moškimi in ženskami, in dobra novinarka, ki ustvarja intervjuje za Sobotno prilogo časopisa Delo. 4. Na začetku se ni počutila najbolje, ker ni imela nadzora, nato pa se je počutila vedno bolje. 5. Pri časopisnem oz. pisnem intervjuju ni kamer, ni potrebno nadzorovati svojih gibov, mimike, lahko si bolj sproščen, zato intervjuvanec pove več. Intervjuvanca lahko presenetimo z vprašanjem, ga bolj zvito pripeljemo do odgovorov, skupaj z njim skačemo po temah. Tudi ni treba vseh vprašanj dati v pisno različico intervjuja. Pri televizijskem intervjuju se moramo bolj nadzorovati, ni tako sproščen, zato tudi intervjuvanec ne pove toliko. 6. Po navadi začne intervju tako, da intervjuvanca sprosti, nato mu postavi kakšno intrigantno ali duhovito vprašanje, potem pa se pogovarjata in prehajata med temami. 7. Da se intervjuvanec sprosti in da občuti, da je intervju drugačen od vseh, ki jih je do sedaj že imel. 8. V pretvorbi v pisno obliko se trudi ujeti sogovornikov ritem, njegov temperament, njegov način govora, in vse to zapisati v pravilni slovenščini. To so doživljanja in občutja, ki jih je težko zapisati. Nebesedne spremljevalce zapisuje v oklepajih (npr. smeh, tišina). 10. Intervjuvanci avtorizirajo intervjuje, da preverijo, ali so res zapisani tako, kot so oni o čem govorili. Treba je torej paziti, da pisna različica čim bolje izrazi tisto, kar je sogovorec hotel povedati. 11. Spraševalec se mora poglobiti v osebo, jo sprejemati kot enakovrednega sogovorca in je ne podcenjevati ali celo skušati nadvladati. 12. Za sogovorce izbira ljudi, ki so presežki na svojem področju. Večinoma so to umetniki in kulturniki. 13. Ker srečuje izjemne ljudi in ima priložnost, da se z njimi zelo poglobljeno pogovarja o svetu, življenju, bogu, morju 14. Vprašanja so bila kratka in jasna, odgovori pa precej dolgi. 17. Spraševalka je začela intervju z uvodno predstavitvijo, končala pa ga je brez zahvale intervjuvanki. 18. O njej, njenem osebnem in poklicnem življenju, o dosežkih in/ali o njenih pogledih na svet, mnenju in stališčih. 19. Zapisani intervju je grafično oblikovan in lektoriran, v njem ni vseh nebesednih odzivov sogovorca. 20. naslov > napove temo besedila uvodni del > predstavi intervjuvanko vprašanja > napovejo podteme besedila besede v oklepajih > zapis nebesednih odzivov 21. krepki tisk: ločuje uvodni odstavek od ostalega besedila in vprašanja od odgovorov ležeči tisk: skupaj z oklepaji ločuje nebesedne odzive intervjuvanke od njenih besednih odgovorov fotografija: doda podatke o intervjuvanki (na primer o njenem zunanjem videzu) in popestri besedilo oblikovanje besedila v stolpce: prispeva k preglednosti besedila in razgiba njegovo podobo 22. Naslov je del odgovora Vesne Milek na predzadnje vprašanje. 25. anketa, izjava, intervju 26. Anketa je raziskovalni pogovor, pri katerem anketiranec odgovarja na vnaprej pripravljena vprašanja in po navadi samo izbira med ponujenimi odgovori. Izjava je krajši odgovor na eno samo pomembno vprašanje. Kako nastanejo glasovi slovenskega knjižnega jezika? 1. Med prvim in drugim letom: [a], [o], [e], [p], [b], med drugim in tretjim letom: [l], [u], [f], [v], [t], [d], [n], [k], [g], [h], [j]; med tretjim in četrtim letom: [s], [z], [c], [š], [ž], [l] ter med 4. in 5. letom: [č], [dž], [r]. 2. Z otrokom se veliko ukvarjamo, mu govorimo in prepevamo ter se odzivamo na njegov govor. Govorimo počasi in razločno. Odgovarjamo na njegova vprašanja, mu beremo, ga spodbujamo, a brez prisile in se ne posmehujemo njegovim napakam. 3. Logoped(inja). 4. Jezik. 6. Na besede. 7. Na glasove. 9. Pri [a] zraku nismo z ničimer zaprli poti. Pri [m] smo ustnice stisnili in nato sunkovito razprli, pri [š] pa smo ustnice oz. zobe toliko približali, da zrak ob izhajanju ustvarja šum. 11. Ob izgovoru glasu [z] se glasilke tresejo, kar občutimo kot vibracije/tresenje na vratu. 12. a) NE c) [trɔp] č) Dobimo drugo besedo: [škart]. d) Dobimo drugo besedo ali skupino glasov, ki nimajo pomena. e) Fonemi (tudi glasniki). 11

12 13. a) Izgovor oz. izreko besede. b) Da, drugi in tretji glas sta v obeh jezikih različna. Zanju sta tudi v zapisu izreke uporabljeni različni znamenji. 14. [i], [e], [ε], [a], [o], [ɔ], [u], [ə] [m], [n], [l], [r], [v], [j] (zvočniki) [b], [d], [g], [z], [ž], [dž] (zveneči nezvočniki) [p], [t], [k], [c], [č], [f], [s], [š], [h] (nezveneči nezvočniki) Kako izgovarjamo samoglasnike slovenskega knjižnega jezika v besedah? 1. c) 8 slovenskih samoglasnikov: [i], [e], [ε], [a], [o], [ɔ], [u], [ə]. 2. sneg, peč met, žep, jezik ves, pes, dež, krt uho, moč, kos noga, kosa 3. [kmεt] [kmetjε], [peč] [pri pεči], [rekəu ] [rεkla] Ko (nekaterim) besedam spreminjamo obliko (jih na primer postavimo v določen sklon), se spremeni tudi samoglasnik in/ali trajanje samoglasnika v njih. 4. a) Široki e. 6. a) Ozki e. b) [r], [i] 7. a) Široki o. b) [v] c) -oba, -oča, -ota, -oka č) Široki o, zvočnikom [v], -oba, -oča, -oka in -ota. 9. megla, dež, sen, ves, kes 10. bezeg, čeber, mezeg, pekel, semenj 11. a) Slovenec, pevec, delavec, Nemec, Prekmurec, gasilec, jadralec, Finec b) ponedeljek, torek, četrtek, petek, raček, lahek, Lojzek, ljubek c) priden, delaven, temen, smešen, postaven, previden, čustven, skriven č) seženj, sveženj, povodenj d) ravnatelj, vaditelj, učitelj, vzgojitelj, izumitelj e) združitev, posodobitev, ponovitev, prireditev 12. -ec, -ek, -en, -enj, -elj in -ev 13. V vseh primerih prva varianta. 14. a) [o] in [a] b) Ker je [o] naglašen, [a] pa ne. 15. rudar, nogomet, ročica, filozofija, kobilica b, c 16. Prosto. 17. juha, drevesnica, čebelnjak, roditi, otrok, nedelja, frizer, srce, zemljevid, nogomet, rokomet, pravopis, lahko (greš), smetana, Anton, Aleš/Aleš 18. avtocesta, televizor, slovensko-angleški, najuspešnejši, polbrat, zgodovina, pradomovina, trimesečna, daljnogled, precenjen televizor, zgodovina, daljnogled, precenjen avtocesta, slovensko- -angleški, najuspešnejši, polbrat, pradomovina, trimesečna 19. a) precej b) celo c) termin č) svetnika d) tema e) bilo f) vedenje g) sveta 20. pred, o, in, se, z, ali, s a) Breznaglasnice, naslonke ali klitike. b) pred, o, z, s predlog; in veznik, se prosti morfem glagola (ni samostojna besedna vrsta), ali v vlogi veznika je lahko nenaglašen, kot členek pa je vedno naglašen 21. breznaglasnice, po smislu, večnaglasnice, po smislu 22. v črv, prst, miš, o, del, pred Preštejemo izgovorjene samoglasnike. 23. mama, NE 24. brat brat, postal postal, vas vas dolg, kratek 25. konj, žep, kruh, ves, nič, podhod, precep, grah, fant, mraz, jaz, napad otok, mišnica, lisica, ministrica, oko, podeželski, izdelovati, hitro jelen, muha, enota, krog, led, vrata 26. a) Glas [y] v besedah Debussy, Hugo, München in Lübeck, glas [ø] v besedah Goethe, Köln, Vörös in Nexø. b) Tuje samoglasnike bi nadomestil s podobno zvenečimi slovenskimi samoglasniki. Kako izgovarjamo soglasnike slovenskega knjižnega jezika v besedah? 1. [m], [n], [l], [r], [v], [j], [b], [d], [g], [z], [ž], [dž], [p], [t], [k], [c], [č], [f], [s], [š], [h] 2. m, n, l, r, v, j b, d, g, z, ž, dž 3. a) p, t, k, c, č, f, s, š, h m, j, n, r, l, v g, d, z, b, ž t, s, h, š, k, f, c, p, š, č b) zvočniki, zveneči nezvočniki, nezveneči nezvočniki c) [dž] č) Je zveneč. Spada med zveneče nezvočnike. 4. j, n, v, r, m, l 5. d, g, z, ž Manjkata n in j. 6. s, k, p, c, č, t, h (Manjkata f in š.) 9. vaza, voda, vlak, vrata, vžigalica, vprašaj, vtičnica cev, lev, šiv, rokav Da jo v besedah iz 7. naloge preberemo kot [v], v besedah iz 8. naloge pa u-jevsko. 12

13 10. vaza, voda cev, lev, šiv, rokav, rov 11. Namesto [w] in [ ]. 12. virus, Sava, trava rov, življenje, rovka vlak, vrata, vžigalica vreme, vziti vprašaj, vtičnica vklop, vsebina, vsiljivec, vsak 13. delavka, brivski, kavka, lavfar 14. Pred samoglasnikom jo beremo z glasom [l], na koncu besede pa z glasom [u ]. 15. [l], [l], [l], [u ], [l], [l], [u ], [u ] Na koncu domačih besed izgovarjamo glas [u ], na koncu prevzetih besed pa glas [l]. 17. lovec, rahlo, bela, lizika, detel, igralnica, motel, gledal polh, polniti, rahel, bel, cel, kazalci, gledal, žival 18. NE 19. NE 20. Pred samoglasnikom ju izgovorimo kot [lj] in [nj], pred soglasnikom ali na koncu besede pa kot [l] in [n] ali rahlo mehčana [l ] in [n ]. 21. panji, Ljubelj, ljubeljski, Ljubelja, sanje, zanjo, zanje [lj], [nj] panj, panjski, Ljubelj, ljubeljski, sanjski, sanj, zanj [l] ali [l ], [n] ali [n ] 22. glasbilo, glasbenica, glasben a) Zaradi soglasnika [b]. b) Nezveneč. c) Zveneč. č) samoglasniki in nezvenečimi nezvočniki, zvenečimi nezvočniki 23. vsakdo, anekdota, malokdo, nekdaj, a) Zaradi soglasnika [d]. b) Nezveneč. c) Zveneč. č) samoglasniki, nezvenečimi nezvočniki, zvenečimi nezvočniki 24. golobček, robček, hlebček, hlebčič a) Zaradi soglasnika [č]. b) Zveneč. c) Nezveneč. č) samoglasniki, zvenečimi soglasniki, nezvenečimi soglasniki/nezvenečimi nezvočniki, na koncu besede 25. Do premene po zvenečnosti pride, kadar se zveneči nezvočnik znajde pred nezvenečim ali na koncu besede ali ko se nezveneči nezvočnik znajde pred zvenečim. 26. [t], [d], [t], [š],[ž] [š], [p],[p],[b], [č] [č], [dž], [t],[d],[t] 27. Glas [ɹ] v Baltimore kot [r], glas [ʁ] v Rostock kot [r], glas [ʨ] v Bihać kot [č] in glas [θ] v Zaragoza kot [s]. Tuje glasove nadomestimo z najbližjimi slovenskimi. 28. [i], [e], [ε], [a], [ɔ], [o], [u], [ə] [m], [n], [l], [r], [v], [j] [b], [d], [g], [z], [ž], [dž] [p], [t], [k], [c], [č], [f], [s], [š], [h] Kako izgovarjamo povedi in besedila? 1. Iz Zgodbe o grbavem pritlikavcu (in nevšečnostih, ki so doletele vsakogar, ki je imel z njim kaj opraviti). Besedilo je iz zbirke Tisoč in ena noč. Pripoveduje o krvnikovi nejevolji ob zapletih, ki so bili povezani z (domnevno) smrtjo kraljevega dvornega norca, in o kraljevem odzivu nanje. 2. Najhitreje je bralec prebral kraljeve besede:»brž, brž, ti osel, ki se očitno prav ničemur več ne čudiš, pohiti k namestniku, prekini obešanje in mi pripelji vse te ljudi, ki bi bil radi obešeni toda hitro!«najpočasneje je prebral poved: In godrnjaje je zavezoval vozel. 3. Ne. Z glasnejšim branjem je bralec izpostavil pomembnejše dele besedila in prikazal čustveno stanje književnih oseb. 4. Prehajal je v različne tonske višine. 5. Spremenil je tonsko območje (register) in barvo glasu. 7. Bralec je opazne daljše premore naredil za spremnimi stavki pred dobesednim navedkom in na koncu povedi, nekoliko krajše pa med stavki znotraj povedi. Premore je naredil prav na teh mestih, da je členil besedilo na smiselne enote oz. poslušalcem naznanil, da prihaja nova vsebinska enota. 8. b) podčrtajte/obkljukajte ipd. c) prebivalci sosednjih blokov/predstavniki upravitelja ipd. č) iz prvega/drugega/četrtega 10. a) padajoča b) vzklična c) rastoča č) padajoča d) padajoča e) vzklična f) padajoča g) vzklična 11. padajoča intonacija padajoča intonacija rastoča intonacija vzklična intonacija 17. a) živčnost, napetost, vznemirjenost, strah, tremo, jezo b) zdolgočasenost, negotovost, neodločenost c) vznemirjenje, veselje, radost, jezo č) negotovost, strah, umirjenost 13

14 18. hitrost govorjenja poudarek členitev s premori register barva glasu - število izgovorjenih besed v časovni enoti - srednja, pospešena, upočasnjena hitrost - povečanje glasnosti oz. jakosti dela povedi - nepoudarjeni in poudarjeni deli povedi - premolk med deli besedila - krajši in daljši premori - tonsko območje, v katerem se giblje glas - srednji, višji, nižji pas znotraj registra - preoblikovanje odzvočnega prostora v ustih - hoteno barvanje in barvanje zaradi bolezni ali govorne napake Katere vrste govornih nastopov poznamo? 1. Dvogovorni, kajti sporočevalec 1. besedila pričakuje naslovnikov besedni odziv, 2. besedilo pa je pravo dvogovorno besedilo, saj se sogovorca izmenjujeta v vlogi sporočevalca in naslovnika. 2. Besedilo 1 je poziv (vabilo), besedilo 2 pa raziskovalni pogovor. 3. Besedilo 1 je nastalo, da bi se mladi odločili za sooblikovanje programa Dijaške nacionalne konference. Besedilo 2 je nastalo, da bi dijakinja izvedela, do kdaj naj pripravi govorni nastop in kako. 4. Po odzivu naslovnika (npr. po tem, koliko mladih bi se odločilo za pripravo prispevka za konferenco in po tem, kako natančno bi Nina upoštevala navodila profesorice). 5. Enogovorni, saj ni običajno, da bi se poslušalci ali bralci besedno odzivali na prispevek na konferenci ali na govorni nastop v razredu (ne v smislu nadaljevanja teme). 6. Izkušnje z mednarodno izmenjavo, s sodelovanjem v mladinskem projektu ali z drugimi oblikami, ki jih mladim ponuja EU. 7. Da bo razložila, kaj je vreme in kaj podnebje, kako nastanejo padavine in katere vrste teh poznamo, da bo naštela podnebne tipe in opisala njihove značilnosti, da bo v računalniško projekcijo vključila predvsem fotografije, ob katerih bo lahko prosto govorila, in da bo pripravila izroček za sošolce in sošolke. 10. a) Opis države: slovenščina, geografija, tuji jezik b) Opis postopka: slovenščina, kemija, fizika, biologija, likovna umetnost, tuji jezik c) Predstavitev osebe: matematika, slovenščina, zgodovina, tuji jezik č) Opis naprave: fizika, biologija, kemija, glasba d) Razlaga naravnega pojava: geografija, biologija, fizika e) Potopis: slovenščina, geografija, informatika f) Poročilo: kemija, fizika, biologija, slovenščina, športna vzgoja g) Predstavitev knjige: slovenščina, tuji jezik h) Deklamacija: slovenščina, tuji jezik, zgodovina i) Opis obdobja: zgodovina, likovna umetnost, glasba, slovenščina j) Pripoved o dogodku: slovenščina, tuji jezik k) Ocena filma: informatika, športna vzgoja, slovenščina traja do 10 min. - poljudnejša vsebina - občinstvu se lahko na koncu le zahvalimo za pozornost (ni nujno, da jih pozovemo k postavljanju vprašanj) - traja do 20 min. - vsebino obravnavamo raziskovalno (proučimo in primerjamo, kako obravnavano tematiko predstavljajo različni viri, nato povzamemo in izpeljemo svoje ugotovitve) - običajno ga oddamo v pisni obliki (npr. za objavo v strokovni reviji, na spletu) - občinstvo pozovemo k postavljanju vprašanj 12. Predavanja. Predavanje je najdaljša in najzahtevnejša oblika govornega nastopa. Predavatelj, ki je strokovnjak z določenega področja, v njem razlaga, dokazuje, pojasnjuje in ponazarja svojo temo. Kako se pripravimo na govorni nastop? Kako uspešno govorno nastopamo? 1. Dijakinja Stela. 2. Značilnosti srednjega veka (predstavitev obdobja), Brižinski spomeniki, Rateški ali Celovški rokopis, Stiška rokopisa in drugi srednjeveški rokopisni spomeniki. Kako se pripravimo na poslušanje neumetnostnega besedila in kako uspešno poslušamo? 1. a) Bakrorez stare tiskarske delavnice. Kako si poslušano besedilo čim bolje zapomnimo? 10. Ker ta rubrika prinaša vsebine, ki so kakorkoli povezane z jezikom in jezikovnim ustvarjanjem. 13. copyright; podrejeno avtorskim pravicam, zato kopiranje ni dovoljeno ni podrejeno avtorskim pravicam, torej je kopiranje dovoljeno 14