Nagovor predsednika GZS... 5 Nagovor poveljnika GZS... 6 Nagovor predsednice Sveta članic GZS.7 KAZALO VSEBINE

Transkript

1 1

2 Nagovor predsednika GZS... 5 Nagovor poveljnika GZS... 6 Nagovor predsednice Sveta članic GZS.7 KAZALO VSEBINE 1. PROGRAM 25. POSVETA PREDSEDNIC KOMISIJ ZA ČLANICE GASILK V GASILSKIH ZVEZAH MOZAIK SKLICEVANJA POSVETOV ZA GASILKE SPOMINI IN DEJANJA SVET ČLANIC SVET ČLANIC ČLANICE V GASILSKIH ORGANIZACIJAH DANES Statistični podatki članic v gasilskih organizacijah Svet članic Gasilske zveze Slovenije Splošni položaj članic na področju vodenja gasilskih organizacij Članice na intervencijah Članice in izobraževanje Članice in gasilska tekmovanja Članice in mladinsko področje Članice in preventivna dejavnost Prednosti in slabosti članic v gasilskih organizacijah Zaključek SMERNICE ZA DELO SVETA ČLANIC V OBDOBJU OD 2013 DO GRADIVA PREDAVANJ IN DELAVNIC ANTISTRES MASAŽA GLAVE VODENJE VEČJIH INTERVENCIJ UVOD GASILSKE INTERVENCIJE AKTIVIRANJE GASILSKIH ENOT VODENJE INTERVENCIJ DRŽAVNI NAČRT ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB VELIKEM POŽARU V NARAVNEM OKOLJU UČNA DELAVNICA OPERATIVNA DELAVNICA: Načrt in izvedba manj zahtevne taktične vaje OPERATIVNA DELAVNICA: Uporaba izolirnega dihalnega aparata NASVETI IN IZKUŠNJE IZ PRVE ROKE ŠTIRI ČAROBNE BESEDE

3 8.6.1 MEDO TANGICE E-SAVE SPLETNA APLIKACIJA VARSTVA PRED POŽAROM TAKTIČNI DEL VAJE KLIC NA ŠTEVILKO TEMELJNI POSTOPKI OŽIVALJANJA IN UPORABA DEFIBRILATORJA GLUHOTA JE VSE OKOLI NAS PRIPRAVA POGRINJKA PREDSTAVITEV OLIMPIJSKIH EKIP ČLANICE PGD HAJDOŠE - OLIMPIJSKE PRVAKINJE ČLANICE 112 OLIMPIJSKE PODPRVAKINJE DOBRI MEDSEBOJNI ODNOSI VEČ GLAV VEČ VE VEČ GLAV, VEČ IDEJ H METODA delavnica VEČ GLAV, VEČ IDEJ delavnica VEČ GLAV, VEČ IDEJ delavnica KONGRESNO LETO IN DEJAVNOSTI V LETU SEJA DELOVNE SKUPINE CTIF V BEOGRADU»ŽENSKE V GASILSTVU« DELO ČLANIC PO REGIJAH BELOKRANJSKA REGIJA POROČILO O DELU ČLANIC CELJSKA REGIJA ZGODOVINA GASILSKEGA DRUŠTVA DOBRNA DOLENJSKA REGIJA GORENJSKA REGIJA MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE KOROŠKA REGIJA POSVET ZA ČLANICE IZ PROSTOVOLJNIH GASILSKIH DRUŠTEV IN GASILSKIH ZVEZ REGIJA LJUBLJANA I RAZMIŠLJANJE GASILSTVO ŠOLA ŽIVLJENJA REGIJA LJUBLJANA II VAJA ČLANIC GASILSKE ZVEZE GROSUPLJE REGIJA LJUBLJANA III UDELEŽENK 5. POHODA ČLANIC GZS V ORGANIZACIJI GZ KAMNIK MARIBORSKA REGIJA DELO ČLANIC

4 11.10 NOTRANJSKA REGIJA ČLANICE OBALNOKRAŠKA REGIJA BOŽA ROZMAN JE PREJELA PRIZNANJE MATEVŽA HACETA PODRAVSKA REGIJA POMURSKA REGIJA POSVET IN SREČANJE GASILK POSAVSKA REGIJA SVET GASILSKIH ZVEZ GZ Brežice GZ Krško GZ Sevnica SAVINJSKO ŠALEŠKA REGIJA HELENA BRGLEZ - PRVA ŽENSKA PREJEMNICA PRIZNANJA MATEVŽA HACETA V SAVINJSKO-ŠALEŠKI REGIJI LET GASILSTVA V PREBOLDU SEVERNO-PRIMORSKA REGIJA POSVET ZA ČLANICE IZ GASILSKIH DRUŠTEV IN GASILSKIH ZVEZ ZASAVSKA REGIJA TO SMO ČLANICE VABILA VABILO NA 6. POHOD GASILK GZS V ORGANIZACIJI ČLANIC GZ KAMNIK VABILO NA 17. SREČANJE ČLANIC - GASILK VABILO NA 1. MEDGENERACIJSKO SREČANJE ČLANIC IN VETERANOV SLOVENIJE UTRINKI Z DELAVNIC, POBUDE, NASVETI, VPRAŠANJA ZA PREDSEDNIKA IN POVELJNIKA GZS NA POSVETU, podana na posvetu POBUDE, IDEJE, PRIMERI DOBRE PRAKSE (za spremembe, izboljšave, ) KJE PA TEBE ČEVELJ ŽULI? ANALIZA ANKET POSVETA LITERATURA Mozaik sklicevanja posvetov za gasilke Vodenje večjih intervencij SEZNAM UDELEŽENK 25. POSVETA

5 Spoštovane tovarišice gasilke, cenjene članice gasilskih organizacij! Ne morem si predstavljati delovanja gasilskih organizacij brez prispevka k delu, ki ga prispevate ve, članice. V naših vrstah vas je približno četrtina, a vaš prispevek v delu presega delež po številčnosti. Žal je v mnogih okoljih vaš prispevek še vedno prezrt oz. premalo cenjen. Vaš prispevek k trdnosti in celovitosti delovanja gasilskih organizacij je neprecenljiv. Vaše delo ne le dopolnjuje delo ostalih članov gasilskih organizacij, vaše delo plemeniti nas vse in daje poseben pečat naši organizaciji in delu tudi navzven. Ob enakopravnem vključevanju članic v vsa dela in naloge, tudi v operativne naloge javne gasilske službe, je vnaprej zagotovljen uspeh in sožitje vseh. Morda si kdaj težko priznamo, a na marsikaterem področju dela ste članice mnogo uspešnejše. Tu imam v mislih predvsem tista dela, ki zahtevajo večjo potrpežljivost, natančnost, vztrajnost in poglobljenost. Tudi na operativnem področju se mnoge od vas enakopravno vključujete v fizično naporna dela operative in s tem dokazujete, da delo ni vezano na spol, temveč na sposobnosti in zmožnosti posameznika. Torej, nikakor ne potrebujemo izvajanja posebnih programov, le enakovredno vključevanje v naše vsakdanje delo in izobraževanje, pa tudi v vodstveni kader, tako operativni kot administrativni. Želim vam uspešno delo in naj taka srečanja rodijo nove ideje za še boljše delo, naj se izmenja čim več primerov dobrih praks in nikakor ne smemo pozabiti na tisti del druženja, ki ustvarja medčloveške odnose in povezuje vse nas v veliko družino gasilcev - to je največjo družino v Sloveniji. Z gasilskim pozdravom NA POMOČ! Jošt Jakša, predsednik Gasilske zveze Slovenije 5

6 Pozdravljene, spoštovane članice naše organizacije! V gasilski organizaciji predstavljate članice četrtino celotnega članstva. Zavidanja vreden podatek, na katerega smo lahko ponosni. Prizadevali si ga bomo ohraniti in skozi novo mandatno obdobje tudi oplemenititi. V usmeritvah, sprejetih na XVI. Kongresu Gasilske zveze Slovenije, smo pri članicah kot prioritetno nalogo posebej izpostavili izobraževanje in usposabljanje za izvajanje javne gasilske službe. Opravljanje javne gasilske službe pomeni predvsem operativno delo. Zelo me veseli, da članice vse bolj aktivno sodelujejo tudi na raznih vajah in intervencijah. V tekmovalnem delu ste pa tako v samem vrhu Evrope. Za te dosežke še prav posebne čestitke. Srečanje, ki ga vsako leto organizirate za predsednice oz. predstavnice Komisij za članice, delujoče v gasilskih zvezah, je ena izmed oblik permanentnega izobraževanja. Program vašega dvodnevnega druženja ste dobro izdelale, saj ste vanj vnesle aktualnosti z gasilskega področja, pa tudi teme, ki vas bodo razvedrile in pomagale pri navezovanju novih poznanstev. Izkušnje iz različnih okolij boste zagotovo dobro uporabile pri načrtovanju vaših aktivnosti na strokovno-operativnem in organizacijskem področju. Prepričan sem, da bo novoizvoljeni Svet članic Gasilske zveze Slovenije nadaljeval dobro delo predhodnic, ki so postavile trdne temelje ter pomembno prispevale k uveljavljanju in vključevanju članic v vse oblike gasilskega dela. Želim vam, da se na letošnjem posvetu v Zrečah dobro počutite in zastavljeni program v celoti realizirate. Franci Petek, poveljnik Gasilske zveze Slovenije 6

7 Spoštovane gasilke! Na Upravnem odboru Gasilske zveze Slovenije, ki je bil na Igu, so člani soglasno potrdili Svet članic, ki je sestavljen iz predstavnic posameznih regij. REGIJA BELOKRANJSKA CELJSKA DOLENJSKA GORENJSKA KOROŠKA LJUBLJANA I LJUBLJANA II LJUBLJANA III MARIBORSKA NOTRANJSKA OBALNOKRAŠKA PODRAVSKA POMURSKA POSAVSKA SAVINJSKO-ŠALEŠKA SEVERNOPRIMORSKA ZASAVSKA PREDSEDNICA SVET ČLANIC Mateja Švajger Danica Jezernik Mojca Femec Manca Ahačič Leonida Matjaž Marija Kunstelj Marija Novak Vladimira Bučevec Marija Greifoner Pavla Ponikvar Tanja Gregorič Marica Mlakar Andreja Görkeš Novak Ana Somrak Tatjana Plaskan Katarina Kenda Maver Helena Odlazek Vladimira Bučevec To ni le častna funkcija, ampak tudi odgovornost in upam, da bomo upravičile vaše zaupanje. Naše predhodnice so nam tlakovale pot, da nam je sedaj laže in bomo lahko nadaljevale tam, kjer so one zaključile. Hvaležne smo jim za vse dobro opravljeno delo, ravno tako pa tudi 7

8 vsem, ki so imeli posluh za vključevanje žensk v vse strukture gasilstva. Verjamem, da bosta v tem mandatnem obdobju tako predsednik Jošt Jakša kot poveljnik Franci Petek podpornika in spodbujevalca aktivnosti gasilk ter da bodo njunemu vzoru sledili tudi na območjih, kjer imajo gasilke zaradi takšnih ali drugačnih razlogov še nekoliko zapostavljeno vlogo. Morda so ponekod zapostavljeni tudi veterani, čeprav se vsi zavedamo, da so oni pisali zgodovino, ter da smo od njih prevzeli pisala, s katerimi bomo mi dopisali svoj delež bodočim rodovom. Ravno zato ter zaradi medgeneracijskega povezovanja, ki ga v zadnjem obdobju vse bolj poudarjamo, sem po seji Upravnega odbora pocukala za rokav predsednika Sveta veteranov GZS Jožeta Smoleta, če bi bili veterani za medgeneracijsko srečanje. Ker je človek akcij, je bil za in sedaj smo že zavrteli kolesje organizacije. Že na prvi seji, ki smo jo imele 14. oktobra 2013, smo si začrtale smernice, ki nam bodo vodilo in opomnik pri našem delu. Proti koncu koledarskega leta bomo izdelale še plan dela za naslednje leto tako, da boste tudi ve pri načrtovanju dejavnosti na zvezah in v društvih lahko v plane umestile aktivnosti, načrtovane na nivoju GZS. Od sestanka dalje prav nič ne počivamo, ampak smo takoj pričele z delom. Prvi velik zalogaj je bila organizacija posveta. Lokacija je bila izbrana že preteklo leto in potrebno je bilo načrtovati dejavnosti, ki bodo zanimive za večino udeleženk. Prijava kar 170 gasilk nas je presenetila in hkrati razveselila. Dobra zastopanost vseh regij je odlična odskočna deska za nadaljnje delo. Moja želja je, da bi čim več koristnih informacij in prijetnih izkušenj ponesle v kraje, od koder prihajate in jih tam podelile z ostalimi gasilkami. Ravno zaradi tega smo se odločile, da tokrat izdamo bilten v elektronski obliki, saj bo tako na voljo širšemu krogu bralk in bralcev, vam, prisotnim na posvetu pa gradivo za osvežitve spomina, saj vemo, da kar slišimo, hitro pozabimo, zapisana beseda pa ostane. Posebej ponosne smo na to, da je letošnji posvet že 25. Ne bom rekla po vrsti, ker je bil med njimi tudi večletni premor, pa vendar je to dolga doba, v kateri je bilo postorjenega marsikaj, kar je nadgradilo našo organizacijo. S kratkim orisom v nadaljevanju Biltena vas želimo popeljati od prvega posveta do danes. Vladka Bučevec, VKGČ, predsednica Sveta članic GZS 8

9 1. PROGRAM 25. POSVETA PREDSEDNIC KOMISIJ ZA ČLANICE GASILK V GASILSKIH ZVEZAH PETEK, ura aktivnost predavatelj Prijava v hotelu Uvodna navodila za dopoldanski del aktivnosti Vladka Bučevec Odhod na delavnice Delavnice Odmor Dobri medsebojni odnosi Administrativna podpora pri vodenju večjih intervencij (osnova) Več glav, več idej Delavnice Antistres masaža glave Načrt in izvedba manj zahtevne taktične vaje (obvezna delovna obleka) Uporaba izolirnega dihalnega aparata (obvezna delovna obleka) Dobri medsebojni odnosi Administrativna podpora pri vodenju večjih intervencij (nadaljevalna) Več glav, več idej Antistres masaža glave Načrt in izvedba manj zahtevne taktične vaje (obvezna delovna obleka) Uporaba izolirnega dihalnega aparata (obvezna delovna obleka) Savina Naraks Matjaž Klarič, Mira Šraj Vladka Bučevec Manca Ahačič Marijan Jelenko s sodelavci (PGD Zreče) Marijan Jelenko s sodelavci (PGD Zreče) Savina Naraks Matjaž Klarič, Mira Šraj Vladka Bučevec, Marija Kunstelj Manca Ahačič Marijan Jelenko s sodelavci Marijan Jelenko s sodelavci (PGD Zreče) 9

10 Kosilo Odmor, individualne aktivnosti ali usmerjeni prosti čas sprehod in degustacija vina ( ob pred vhodom hotela) Pozdrav predsednice Sveta članic, gostitelja Andreja Gőrkeš Novak (degustacija) Vladka Bučevec Od 16. Kongresa do danes poveljnik GZS Franci Petek Pogled predsednika in poveljnika GZS na vlogo članic v gasilski organizaciji Odmor poveljnik GZS Franci Petek, predsednik GZS Jošt Jakša Več glav, več idej! Andrej Breznikar Predstavitev olimpijskih ekip članic PGD Hajdoše, PGD Majšperk Odmor Nasveti in izkušnje iz prve roke Darja Rojec Večerja Večerni program Oskar Neuvirt SOBOTA, ura aktivnost predavatelj Medo in tangice Marija Kunstelj Predstavitev spletne aplikacije e-save Manca Ahačič Odmor (čas za kavo in odhod na delavnice) Delavnice Taktična vaja - teoretični del (obvezna delovna obleka) Načrt in izvedba manj zahtevne taktične vaje (obvezna delovna obleka) Uporaba izolirnega dihalnega aparata (obvezna delovna obleka) Ivan Jezernik Marijan Jelenko s sodelavci (PGD Zreče) Marijan Jelenko s sodelavci (PGD Zreče) 10

11 Odmor Temeljni postopki oživljanja in uporaba defibrilatorja Gluhota je vse okoli nas Administrativna podpora pri vodenju večjih intervencij (osnova) Priprava pogrinjka Delavnice Kosilo Taktična vaja nadaljevanje (praktični del) Načrt in izvedba manj zahtevne taktične vaje (obvezna delovna obleka) Uporaba izolirnega dihalnega aparata (obvezna delovna obleka) Temeljni postopki oživljanja in uporaba defibrilatorja Administrativna podpora pri vodenju večjih intervencij (nadaljevalna) Gluhota je vse okoli nas Priprava pogrinjka Pobude, vprašanja, analiza posveta ter zaključna beseda Leonida Matjaž Sabina Pokovec Matjaž Klarič, Mira Šraj Brigita Čufar Ivan Jezernik Marijan Jelenko s sodelavci Marijan Jelenko s sodelavci (PGD Zreče) Leonida Matjaž Matjaž Klarič, Mira Šraj Sabina Pokovec Brigita Čufar predstavnice Sveta članic 11

12 2. MOZAIK SKLICEVANJA POSVETOV ZA GASILKE Prvi predsednik Gasilske zveze Slovenije Matevž Hace je 2. oktobra leta 1949 na ustanovnem kongresu GZS dejal, da mora biti vsak aktiven član gasilskega društva in čete res aktiven, bodisi moški, ženska ali mladina. Opozarjal je, da v gasilski organizaciji ni razmejitve med»moškimi«in«ženskim«i opravili. Vse od takrat so na vsakem kongresu apelirali na gasilska društva in zveze, naj poskrbijo za povečanje števila žensk v organizaciji. Sklepe kongresa so udejanjili na GZS leta 1963, ko je bila ustanovljena Komisija za žene. Prva seja, na kateri so bile prisotne Rozika Koren (predsednica), Jelka Trebar in Marija Božič, je bila 26. julija. Sklenile so, da bo potrebno vprašanju žena v gasilstvu posvetiti več pozornosti, spregovorile so tudi o obisku ženskega gasilskega tekmovanja v Celju in Mariboru ter nujnosti načrtovanja plana dela. Leta 1969 se je komisija za članice združila z mladinsko v enotno komisijo Komisija za ženske, mladino, pionirje. Na VII. Kongresu, leta 1972 je bilo zapisano:»za popularizacijo vstopanja žensk v gasilske vrste naj bo leta 1974 republiški zlet članic. Tedaj naj ne bo občinske gasilske zveze, ki ne bi sodelovala s članicami na tem zletu.«(dr. Branko Božič, Po poti 130-letnega razvoja gasilstva na Slovenskem, str. 143) To leto se je komisija za delo s članicami ponovno osamosvojila. Predsednica je postala Marjeta Hrovatič. Do realizacije zastavljenega cilja ni prišlo leta 1974, ampak leto pozneje, ko je bil 28. in 29. junija v Ormožu zlet članic v čast mednarodnega leta žensk. To je bil prvi posvet za članice, ki se ga je udeležilo 157 gasilk iz 41 občinskih gasilskih zvez. Poslušale so sedem referatov, ki so bili objavljeni tudi v Gasilskem vestniku. V manifestativnem delu je v povorki sodelovalo okrog 2000 članic. Drugi posvet je potekal 7. in 8. aprila 1979 v Celju. Na njem je bilo sklenjeno, da vse občinske gasilske zveze formirajo komisijo za delo članic, predsednice teh komisij pa naj bi bile obvezno članice upravnih organov. Komisija za delo članic GZS si je več let prizadevala, da bi izdala priročnik z ustreznimi navodili, ki bi bil nekakšen vodnik članicam za lažje delo in vključevanje v organizacijo. Željo gasilk je leta realiziral urednik gasilskega tiska Srečko Dimec, ki je napisal Priročnik za delo članic v gasilski organizaciji. Po izidu priročnika, v katerem so bile vsebine 12

13 o preventivi, operativi, organizaciji, administraciji, financah, mentorstvu, saniteti, so imele članice dvodnevni posvet 3. in 4. oktobra 1981 v Mariboru. Udeležilo se ga je 66 gasilk iz 37 občinskih gasilskih zvez. Odločitev predsedstva GZS, da je v strokovni službi zadolžilo organizacijsko sekretarko Ivico Potisek za sekretarko komisije za članice, se je izkazala za izredno pozitivno, saj je dolga leta uspešno delovala povezovalno na tem področju. Leta 1982 je postala predsednica komisije Bernarda Rihar. Po letu 1984 je komisija za delo članic GZS zavzeto spremljala delo OGZ in društev. Organizirala je številne območne posvete in skušala pomagati zvezam, ki so imele malo članic in mladine. 23. in 24. maja 1986 je bil v Slovenj Gradcu organiziran 4. posvet, na katerem je bilo prisotnih 52 gasilk iz 38 OGZ. Na začetku jih je pozdravila nova predsednica komisije Marjanca Ogorevc, v imenu OGZ Slovenj Gradec pa Ivanka Šuler. Kot predavatelji so na posvetu sodelovali: podpredsednik GZS Vili Tomat, pomočnik načelnika štaba operative GZS Maks Lešnik, predsednik komisije za strokovno vzgojo GZS Anton Koren, tajnik GZS Stane Urbančič, Hilda Žaucer, Bernarda Rihar, Ivanka Šuler ter Helena Brečko. Tridnevni seminar za članice je potekal na Travni gori od 20. do 22. maja Udeležilo se ga je 36 gasilk iz 20 občinskih gasilskih zvez. 13

14 Med drugimi so poslušale Danico Jovanovič, predsednico komisije za mlade RK Slovenije. Posebej pa se je potrudila predsednica Marjanca Ogorevc, ki je predavala o organizaciji različnih praznovanj v društvih, kar je popestrila še s praktično pripravo praznovanja. Še v letih 1989 (takrat so bile v predsedstvu GZS kar tri gasilke, in sicer Marjanca Ogorevc, Anica Lupše in Martina Košir (po poroki Jelovčan)) in 1991 je potekal posvet ravno tako na Travni gori. Leta 1990 je postala predsednica Komisije za članice GZS Anica Lupše. Po osamosvojitvi Slovenije je delo gasilk za krajši čas nekoliko upadlo, klub temu pa je bil posvet na Travni gori. Leta 1993 pa je bil na XII. Kongresu imenovan Svet članic in leta 1994 je bil ponovno organiziran posvet, tokrat prvič v Dobrni. Udeleženk je bilo 53. Čeprav je bil Svet članic imenovan že leta 1993, so šele 7. marca 1995 na seji predsedstva GZS potrdili poimensko sestavo: Martina Jelovčan predsednica in članice: Marinka Cempre Turk, Vladka Bučevec, Metka Erjavec, Joža Mišmaš, Zvonka Jamnik, Zdenka Leskovar in Marija Brvar. Svet se je običajno sestajal trikrat letno. Vsaka članica je bila zadolžena za posamezno območje v Sloveniji. Temeljna naloga pa je bila koordiniranje in povezovanje dela in življenja gasilk med prostovoljnimi gasilskimi društvi, zvezami in regijami ter GZS. Prvo sejo je imel Svet članic GZS 16. maja Govorile so o planu dela, s pomočjo katerega bi se oblikovala analiza delovanja komisij po zvezah in društvih. Tako so v analizi ugotovili, da v 27 zvezah komisije za članice delujejo, v petih zvezah pa niso vedeli, da na GZS obstaja Svet članic. Kot vzroke za neaktivnost pa je bilo navedeno: zastarela miselnost vodilnih v PGD in GZ, da članice ne sodijo v gasilsko organizacijo, neinformiranost članic o delu gasilcev, po poroki članice niso več aktivne, nezainteresiranost, premalo pozornosti članov do članic Posvet je bil zaradi časovne stiske prestavljen na 12. in 13. januar Zopet so bile teme zanimive, predavatelji, z izjemo Marjetke Balkovec, pa gasilci. Leta 1997 je bil posvet v Dobrni šele 12. in 13. decembra, kar pa seveda gasilk ni odvrnilo od obiska, saj je bil program kvaliteten, udeleženke pa bogatejše za marsikatero znanje. 14

15 Leta 1998 je funkcijo predsednice Sveta članic Gasilske zveze Slovenije prevzela Marinka Cempre Turk in nadaljevala dobro prakso predhodnice ter dodala svoje ideje in izkušnje pri delovanju Sveta članic. Od leta 1999 dalje potekajo posveti vsako leto, gasilke pa so vedno dobile tudi»bilten posveta za članice gasilke«, v katerem je bilo gradivo seminarja s programom posveta, seznamom vseh udeleženk in povzetki tem predavanj. Posveta, 27. in , se je udeležilo 85 predstavnic gasilskih zvez, 13 članic Sveta članic in 6 predstavnikov GZS. 15

16 17. in se je posveta se je udeležilo 156 predstavnic gasilskih zvez in predstavnikov Gasilske zveze Slovenije. 16. in so udeleženke, ki jih je bilo 138, med drugimi temami obravnavale tudi problem vodstvenih funkcij gasilk. Izmed 1300 gasilskih društev in 100 gasilskih zvez poveljuje in predseduje le 15 žensk. Seveda pa na posvetu ni šlo brez poudarka izrednih rezultatov ženskih ekip na gasilski olimpijadi v Kuopiu, kjer so mladinke PGD Dobrna osvojile drugo mesto, članice A iz PGD Hajdoše in članice B iz Škofje vasi pa so postale olimpijske prvakinje. Štirinajsti oz. sedmi posvet v samostojni Sloveniji je potekal 22. in 23. novembra 2002 v Dobrni. Udeležilo se ga je kar 178 gasilk, prisotni pa so bili štirje predstavniki GZS. Kar 221 gasilk se je 28. in zbralo na 15. posvetu, tokrat že v dopoldanskem času, ko so potekale delavnice. 16

17 Čeprav je bilo že leta 2003 preko 200 članic na posvetu, se je število udeleženk 26. in ustavilo na 238. V primerjavi z letom 2001 se je stanje na terenu, kar se tiče vodstvenih funkcij članic, močno popravilo, saj je bilo 22 predsednic, 21 podpredsednic društev, 2 poveljnici in 6 podpoveljnic društev, 4 predsednice GZ ter 2 podpredsednici GZ. 18. in 19. novembra 2005 je bilo na posvetu v Dobrni 111 gasilk, predsednica Sveta članic Marinka Cempre Turk pa seveda ni mogla mimo izjemnih uspehov članic na gasilski olimpijadi, ki je bila julija v Varaždinu. Tako članice PGD Hajdoše, kot PGD Šinkov Turn so postale olimpijske prvakinje in pometle z vso konkurenco. Osemnajstega posveta (desetega v samostojni Sloveniji) se je 24. in 25. novembra 2006 udeležilo 132 gasilk. Tokratna izredno zanimiva tema je bila uvedba spletne aplikacije Vulkan 17

18 in predsednica Marinka je prikazala, da se je že naučila rokovati s programom, saj je navedla, da je ustanovljenih komisij za članice v PGD 248 ter da ima 67 gasilskih zvez komisije za članice. Devetnajsti posvet (11. v samostojni Sloveniji) je bil v 15. in v Zrečah, z udeležbo 130 članic. V Biltenu so bila med drugimi vsebinami tudi poročila posameznih regij. Predsednica je prisotne seznanila, da je pri odpravljanju posledic neurja v Železnikih sodelovalo tudi 46 gasilk, kar je dokaz, da so članice vse bolj vpete v življenje in delo društev. 20. (12.) posvet z udeležbo 147 gasilk je bil 28. in ponovno v Zrečah. Na posvetu je bilo temeljiteje predstavljeno delo med kongresoma. 20. in je bil 21. (13.) dvodnevni posvet, tretjič v Zrečah. Na njem je sodelovalo 138 članic. Seveda je beseda tekla tudi o izjemnih uspehih naših olimpijk in olimpijcev v Ostravi. Predstavljena je bila prva poklicna gasilka Blanka Jakopin, kar je vsekakor izjemni premik v organizaciji. Z mnogo pozitivne energije in človeške topline je na posvetu spregovorila tudi takratna ministrica za obrambo Ljubica Jelušič, kar je prav gotovo marsikateri dalo še dodatni zagon za delo. 18

19 Leta 2010 je 22. (14.) posvet za predsednice komisij za članice potekal 19. in 20. novembra (Zreče). Udeležilo se ga je 146 gasilk. V petek so potekala predavanja in med drugim je Aleš Strnad predstavil poplavo v Dobrepolju. Gasilke je nesreča ljudi ganila in ideja, da zberemo nekaj finančnih sredstev zanje, se je udejanjila v hipu. Tako je delegacija gasilk na dobrodelni koncert, ki je bil naslednji dan v Ribnici, osebno odnesla preko 840 evrov. To ni bilo prvič, da je bil posvet tudi dobrodelno obarvan. V Biltenu smo poleg drugih vsebin lahko prebrale tudi, da smo imele tokrat prvič nominirano gasilko za Slovenko leta, in sicer Marinko Cempre Turk. 15. posvet v samostojni Sloveniji in 23. sicer, je potekal 25. in v Zrečah. Na njem je bilo prisotnih 131 gasilk. Kot običajno, so bila v dopoldanskem delu predavanja, popoldne pa so potekale delavnice. V Biltenu je bila predstavljena tudi mladinska gasilska olimpijada, ki je bila v Kočevju. 24. (16.) posvet je bil ponovno v Dobrni 16. in Udeleženk je bilo 140. Po dopoldanskem plenarnem delu so po kosilu potekale delavnice, pred večerjo pa je bil še izjemen koncert Ženskega gasilskega pevskega zbora iz Gorišnice. V Biltenu so bile ponovno zbrane zanimive teme, med drugimi tudi statistični podatki o vodstvenih funkcijah, izobraževanju ter stanju komisij za članice v PGD in GZ. Organizacija posvetov, na katerih je bilo lepo število članic, ki so znanje in izkušnje z dvodnevnih izobraževanj prenesle v svoje okolje, je gotovo pomembna dejavnost, ki je veliko pripomogla k večji aktivnosti gasilk. 19

20 DOSEDANJI POSVETI: Datum posveta Kraj posveta Število udeleženk in Ormož in Celje in Maribor in Slovenj Gradec Travna gora in Travna gora Travna gora in Dobrna in Dobrna in Dobrna in Dobrna in Dobrna in Dobrna in Dobrna in Dobrna in Dobrna in Dobrna in Dobrna in Zreče in Zreče in Zreče in Zreče in Zreče in Dobrna 140 O delu članic sta do sedaj izšla dva priročnika: Srečko Dimec (1981): Priročnik za delo članic v gasilski organizaciji Dr. Branko Božič (1991): Ženske v gasilstvu 20

21 Petindvajset posvetov je tradicija, ki jo želimo nadaljevati. Tako, kot so se z leti bogatile vsebine posvetov in tkale vezi med gasilkami, želimo tudi v bodoče delovati povezovalno, ne le na posvetih, ampak tudi pri ostalih dejavnostih, ki jih bomo organizirale v Svetu članic. Trudile se bomo, za organizacijo aktivnosti, ki bodo primerne za tiste, ki ste komaj stopile v čevlje predsednic komisij, kot tudi tiste, ki imate že bogate izkušnje in vas delo v operativi in organizaciji veseli, izpolnjuje in osebnostno nadgrajuje. Želimo, da se kot članica v gasilski organizaciji prijetno počutite dekleta, ki ste komaj stopile v svet odraslosti in gospe, ki z veseljem spremljate pravnuke na gasilske vaje ter svoje bogate izkušnje delite z mlajšimi rodovi. Vladka Bučevec, VKGČ, predsednica Sveta članic GZS 21

22 3. SPOMINI IN DEJANJA Marjanca Ogorevc, VGČ I, predsednica Sveta članic v letih Leta 1952 je na podstrešju mojega doma je zagorelo. Ob podstrešnih vratih sem zaslišala plapolanje; bil je plamen. Bilo je grozno, ko sem zagledala plamene, toda hrabro in pogumno sem z vodo iz veder pogasila začetek požara. Pozneje sem dolgo, dolgo, če sem zaprla oči, videla plamen in slišala plapolanje. Prizadeli so me živci, zdravila sem se. Drugič je zagorelo v naravi. Pripravljali smo zrigolano parcelo za sajenje vinske trte na parceli 46 arov. Pomlad, sonce, rahel veter. S Francem sva zakurila pograbljeno suho listje, korenine in še drugo suhljad iz zrigolane zemlje pa dala daleč od gozda. Plamen se je dvignil, dvigalo se je tudi goreče listje. Veter je postal močnejši, listje je padalo na obrobje gozda, plameni tudi Gasila sva z orodjem, ki sva ga imela ob sebi. Plamen me je oplazil, osmodili so se mi lasje in koža na nogah, bila sem v kratkih hlačah. Ogenj sva pogasila! Tisto leto sem postala članica PGD Pišece. Potrebovala sem znanje iz gasilstva, želela sem opraviti tečaj za gasilca. V nekem decembrskem dnevu je zagorela moja postelja. Bil je popoldanski čas. Dim je uhajal skozi špranjo na vratih spalnice. To sem opazila in s pomočjo gasilca, ki je bil slučajno gost v mojem gostinskem lokalu, sva pogasila začetni požar. Zaradi vdora zraka ob vstopu v prostor se je dvignil plamen. Zgorela je vzmetnica, odeja in del postelje. Požar je povzročila električna blazina v moji postelji. Decembra, leta 1972, sem ogrevala bivalne in gostinske prostore s kurjenjem v krušni peči, ki je ogrevala tri prostore. V dimniku so zagorele saje. Zgorele so vse lepo vse v redu. V podstrešnih prostorih je bila spalnica. Budila sem soproga, vendar sem ga težko zdramila. Bil je zelo omotičen. Sosed Jože je takoj prišel na pomoč. Ugotovil je, da so lesena tla vroča. Poklicala sem gasilca Milka, da je razžagal ladijski pod. Tram spodaj je bil popolnoma zoglenel, živa žerjavica. Spretno smo pogasili. Toda Čez dva dni mi je teta Anica, ki je delala v kuhinji, dejala, da ima občutek, da iz velbanega stropa čuti vročino. Stopila sem na stol. Ni se motila. Spet sem klicala pomoč. Prispel je tudi miličnik, ki se je dobro spoznal na take načine gradnje. Ludvik je razkopal še več lesenega poda. Našel je kar tri metre žerjavice od trama, ki je dva dni mirno in tiho tlel. To je bil nosilni tram stropa, ki pa se je odlomil odstopil od trama, ki ga ni bilo več. 22

23 Takrat sem spoznala, kako nič ne vemo in kako smo potrebni znanja in izobraževanja, tako moški kot ženske. Opravila sem izpit za gasilca, pozneje na nižjega časnika, vse do višjega častnika. Gasila sem požar v gozdu, bila sem napadalka, tudi s sanitetno torbico sem se pojavila na požarišču. Zaradi mojega aktivnega dela sem dobila v društvu več odgovornih nalog, prav tako v OGZ Brežice in pozneje pri GZS. Bila sem krvodajalka. Priznanje CZ RS mi je osebno izročil gospod Miran Bogataj. Prejela sem Red zaslug za narod s srebrno zvezdo SFRJ, priznanje veterana vojne za Slovenijo, zlati znak TZS. Sem prejemnica nagrade Matevža Haceta Sedaj pa še vodim in delujem kot predsednica Društva za varovanje maternega jezika, naravne in kulturne dediščine»maks Pleteršnik«, Pišece. V gasilstvu pa delujem še kot predsednica nadzornega odbora v svojem društvu. Vsem članicam svetujem in predlagam, da bi se izobraževale, pridobivale znanja in veščine, da bi tekmovale in tako bile sposobne pomagati, saj se mnogokrat prve srečamo z dogodkom, ko je treba pomagati rešiti človeka, žival ali materialno dobrino. Enakovredno se postavimo ob probleme reševanja in nudenja pomoči. Pridobljeno znanje delimo z mladimi. Bodimo strpni drug do drugega, stopimo v korak z novimi dolžnostmi, ki jih prinaša nov svet, tehnologija in narava. Marjanca Ogorevc, VGČ I 4. SVET ČLANIC Martina Jelovčan, VKGČ, predsednica Sveta članic v letih Moja funkcija v predsedstvu GZS se je začela z 11. Kongresom GZS v letu Takratni predsednik je bil dr. Branko Božič. Predsedstvo smo zastopale 3 članice (Anica Lupše, Marjanca Ogorevc in jaz). Istočasno sem prevzela vodenje Komisije za članice (poimenovanje Sveta članic je od 12. Kongresa dalje.) in delo opravljala do leta Sestavljalo ga je 7 članic. Delež ženskega članstva je bil 20-odstoten napram vsemu članstvu. Regij je bilo 17, zato smo si porazdelile povezovanje še drugih regij, ne samo svoje. Število 23

24 članic po PGD se je povečevalo, vendar nam ni šlo samo za kvantiteto, ampak predvsem za kvalitetno delo vključenih članic. Po statističnih podatkih ni bilo nobene GZ, ki v svojem sestavu ne bi imele članic, več pa je bilo PGD, ki članicam še niso dali potrebnega mesta. Temeljna naloga Sveta članic je bila koordinirati in povezovati delo in življenje članic v PGD, GZ, regiji, na nivoju GZS. Predsedovanje Svetu članic sem zaključila pod vodstvom takratnega predsednika GZS Ernesta Eörya. Vsakokratno vodstvo je Svetu članic dajalo potrebno podporo, težje je bilo na terenu. Od vsega začetka smo se zavedali, da so osnova za dobro delo članic skrbno pripravljeni programi, ki pomenijo osnovo za delo. Vedno smo poudarjali, naj bo prilagojen interesom članic, različnim oblikam njihovega dela (srečanja, športne, kulturne dejavnosti, ), krajevnim značilnostim, starostnemu sestavu članic, finančnim možnostim, skratka, aktivnosti naj bogatijo tudi medsebojne odnose v PGD ali GZ, regiji ali GZS. Uspešno so bili realizirani regijski posveti z različnimi vsebinami: organizacijskimi, preventivnimi, operativnimi, tudi negasilskimi temami. Posveti so bili namenjeni članicam ter vodstvom GZ in PGD. V letu 1996 smo začeli z dvodnevnimi posveti članic na nivoju GZS (posveti GZS so bili organizirani že tudi prej spomnim se mojega prvega, izjemno kvalitetnega in dobro organiziranega posveta članic v Slovenj Gradcu v letu 1986). Zaživela oz. nadaljevala so se srečanja članic na regijskem nivoju (na Gorenjskem se organizirajo od leta 1986), pogostejša so bila srečanja članic GZ. Udeleževale so se različnih tekmovanj in dosegale izjemne rezultate. Pogosto smo opozarjali organizatorje tekmovanj, da pokali članic niso bili manjši od pokalov članov. Pridobivanje činov in specialnosti je bila naloga stalnica v gasilski organizaciji, tudi za članice. Na tem področju je bil do danes narejen zelo velik korak. Ena od nalog je bila ženska svečana uniforma. V tem obdobju je bilo sprejeto novo pokrivalo za ženske svečane uniforme. Tako kot danes je bilo tudi včasih financiranje pereč problem in črtale so se najprej dejavnosti članic, če je vodstvo PGD ali GZ presodilo, da članice z aktivnostmi lahko še počakajo. Težave, ki so jih včasih članice izpostavljale, se bistveno ne razlikujejo od današnjih: podcenjevalen odnos do članic (tudi do mladine), premajhna informiranost o delu članic v gasilski organizaciji, premalo strokovnosti, slabe povezave med PGD in GZ, preslabo obveščanje članic, Večkrat smo si rekle:»karkoli delamo, nas mora razveseljevati in zadovoljevati, ne le obremenjevati.«na POMOČ! Javorje, nov Martina Jelovčan, VKGČ 24

25 5. SVET ČLANIC Marinka Cempre Turk, VKGČ II, predsednica Sveta članic v letih Zanimiv je pogled in pregled na 15-letno predsedovanje Sveta članic pri Gasilski zvezi Slovenije od 1998 do Poimenovanje in sestava oz. številčnost sveta se je spreminjala in prilagajala nastalim spremembam v gasilski organizaciji. Naš svet se je od leta 1999 dalje sestajal v popoldanskem času. Ugotovile smo, da se bomo izognile težavam v službi zaradi naše odsotnosti, druga varianta pa bi bila, da tvegamo odsotnost članic Sveta, kar za funkcioniranja sveta ne bi bilo dobro. Svet članic sestavljajo predstavnice vsake gasilske regije, kar je dobra osnova za njegovo kvalitetno delo in spremljanje ter spodbujanje dela gasilk v gasilskih regijah. Ena od temeljnih nalog Sveta je, da članice povezujemo, usposabljamo, ozaveščamo, si izmenjavamo izkušnje, itd. Veliko truda smo vsako leto vložile v organizacijo letnega posveta za predsednice in namestnice komisije za delo s članicami pri gasilskih zvezah. Na predsednice komisij smo polagale veliko upanja, da bodo vsebino posveta prenesle v svoje okolje ter navdušile kolegice za pripravo in izvedbo regijskega posveta. Posveti v Dobrni ali Zrečah so bili vedno dobro obiskani in v letu 2001 smo se odločile, da nekoliko omejimo število udeleženk. Omejitev na 130 do 150 udeleženk na posvet je bila potrebna zaradi zmanjšanja organizacijskih in logističnih težav. Udeleženke posveta so v letu 2001 zastopale 50 gasilskih zvez. V naslednjih letih smo si zelo prizadevale, da bi bila zastopanost gasilskih zvez večja. S to nalogo je bilo oz. je veliko dela, rezultati pa so majhni, ampak pozitivni, v trendu vsakoletnega porasta. O tem problemu smo se velikokrat pogovarjale, analizirale in iskale vzroke za neudeležbo. Vzrokov je bilo veliko, od pomanjkanja finančnih sredstev, premajhne zainteresiranosti vodstev gasilskih zvez, slabe obveščenosti članic, problem dvodnevne odsotnosti članic, itd. Vzroki se razlikujejo od regije do regije. Prepričana sem, da ima velika večina udeleženk na te posvete lepe spomine. Velikokrat sem sodelovala pri pripravi in izvedbi regijskih posvetov gasilk. Če mi je le čas dopuščal, sem se udeleževala regijskih posvetov. Moram povedati, da so me vsi ti posveti navduševali. Organizatorke so se vedno potrudile s kvalitetno vsebino posveta, nekje so jih 25

26 popestrile z izvedbo večje gasilske vaje, predstavile krajevne značilnosti, z bogatim kulturnim programom in prijetnim druženjem ter izmenjavo izkušenj. Vedno sem posvet zapustila z dobrimi vtisi ter nekim novim spoznanjem o okoliščinah, v katerih gasilke delujejo. Seveda sem ob takih obiskih spoznala veliko srčnih gasilk in gasilcev. Zaradi njih mi je bilo kdaj v mojih težkih trenutkih lažje. Nekatera znanstva so kasneje prerasla v prijateljstvo. Poleg vodenja Sveta članic sem 20 let vodila Gasilsko zveza Logatec, bila 20 let članica predsedstva oz upravnega odbora GZ Slovenije in 15 let podpredsednica GZ Slovenije, skratka gasilstvu namenila velik del mojega življenja. Informatizacija v gasilstvu je Svetu članic prihranila veliko dela in nam po uvedbi spletne aplikacije Vulkan močno olajšala delo. Leta 1998 smo želele pridobiti podatke o številu komisij za delo s članicami pri PGD in GZ, če so predsednice komisij vključene v UO PGD in GZ in še vrsto drugih informacij. Podatke smo zbirale več mesecev in vse gasilske zveze podatkov niso posredovale. Skratka veliko dela. Po uvedbi spletne aplikacije Vulkan sem potrebne podatke zelo hitro pridobila. Ne želim naštevati vrste problemov in težav, s katerimi se srečujejo gasilke na terenu, ker sem ugotovila, da če želimo stanje spremeniti na bolje, ta proces z veliko mero angažiranosti poteka počasi, samo obupati ne smemo. Pri tem pa ne pozabimo: ko zagori, to ni požar samo za moške ali ženske. Le s skupnimi močmi in znanjem ga bomo ukrotili, kjer koli se že pojavi. Marinka Cempre Turk, VKGČ II 6. ČLANICE V GASILSKIH ORGANIZACIJAH DANES 6.1 Statistični podatki članic v gasilskih organizacijah Po statističnih podatkih na dan je bilo v gasilskih organizacijah članic (29-odstotni delež celotnega članstva), kar je več kot konec leta 2007, ko je bilo članic. 6.2 Svet članic Gasilske zveze Slovenije Na ravni Gasilske zveze Slovenije deluje Svet članic, ki skrbi za povezovanje in koordinacijo komisij za delo s članicami v gasilskih zvezah, gasilski regiji in prostovoljnih gasilskih društvih. 26

27 V kongresnem obdobju 2008 do 2012 so bile v Svetu članic Gasilske zveze Slovenije zastopane predstavnice vseh gasilskih regij. Svet članic Gasilske zveze Slovenije v skladu s programom dela organizira regijske posvete za članice gasilke v prostovoljnih gasilskih zvezah in društvih. Program regijskega posveta je skrbno pripravljen s ciljem pripraviti zanimiv, enodneven in kvaliteten posvet. Teme so prilagojene interesu udeleženk. Pred leti so bili posveti združeni za dve regiji skupaj, sedaj pa so samostojni. Regijski posveti so že pridobili status redne in stalne oblike izobraževanja za gasilke. Vodstva PGD, GZ in regije so nanje redno vabljena. V zadnjih letih so na posvetih prisotne predvsem naslednje teme: analize večjih intervencij ali naravnih nesreč, gašenje požara fotovoltaike, uporaba defibrilatorja, razlaga tekmovalnih disciplin, uspešna in prepričljiva komunikacija itd. Posvet velikokrat spremlja še kakšna od naslednjih dejavnosti: kulturni program, razstava o delu članic, pohodi v naravi, ogledi gasilskih vaj, predstavitve proizvajalcev gasilske in medicinske opreme, ogledi muzejev, krajevnih znamenitosti in drugih zanimivosti. Seveda pa služi posvet tudi za navezovanje novih stikov in izmenjavo izkušenj. Enkrat letno Svet članic Gasilske zveze Slovenije organizira dvodnevni posvet za predsednice komisij za delo s članicami pri gasilskih zvezah. Na tem posvetu se udeleženke seznanijo z novostmi na organizacijskem ter operativnem področju, aktivno sodelujejo v različnih delavnicah ter pridobivajo različna znanja za lažje in boljše delo v gasilstvu. Poleg temeljnega cilja izobraževanja gasilk je pomemben cilj posveta navezovanje novih stikov in seznanjanje z delovanjem gasilk po posameznih regijah. Posveti so potekali od leta 2008 do 2011 v Zrečah, leta 2012 pa v Dobrni. 6.3 Splošni položaj članic na področju vodenja gasilskih organizacij V organih upravljanja GZS, GZ in PGD so članice v manjšini. Ugotavljamo, da se stanje izboljšuje, kar nam kaže tabela vodstvenih funkcij. 6.4 Članice na intervencijah Za posredovanje na intervencija je formalno usposobljenih 14 % članic. Kljub temu, da so usposobljene za operativno delo in imajo za seboj ustrezno število vaj in izobraževanj, jih na intervencijah sodeluje le manjše število. Nekateri poveljniki ali vodje intervencij se ne zavedajo, da je na intervenciji veliko del in opravil takšnih, ki bi jih gasilke-operativke lahko opravile. Ob večjih intervencijah, ki trajajo več dni (požari v naravi, različne naravne nesreče) in na njih sodeluje več sto gasilcev, najdemo med njimi tudi gasilke. V preteklih letih je bil na nivoju Gasilske zveze Slovenije formiran štab za pomoč pri vodenju večjih intervencij. V tem štabu aktivno sodelujejo tudi članice. 27

28 6.5 Članice in izobraževanje Članice se vključujejo v vse vrste temeljnih izobraževanj in dopolnilnih usposabljanj. Od začetka leta 2008 do konca 2012 so članice zaključile številne programe izobraževanj in usposabljanj, kar je razvidno iz tabele v poglavju Usposabljanje. 6.6 Članice in gasilska tekmovanja Enote članic se udeležujejo različnih meddruštvenih tekmovanj, tekmovanj gasilskih zvez, regijskih in državnih tekmovanj. Število tekmovalnih enot narašča v vseh kategorijah, opazno je povečano število tekmovalnih enot starejših gasilk. Izjemno smo ponosni na odlične rezultate enot gasilk, ki tekmujejo na gasilskih olimpijadah. Na gasilski olimpijadi v Ostravi 2009 so slovenske ekipe članic dosegle naslednje rezultate: - kategorija članice A: 1. mesto PGD Žažar, - kategorija članice B: 1. mesto PGD Begunje, - kategorija članice B: 3. mesto PGD Škofja vas. 6.7 Članice in mladinsko področje Na področju dela z mladimi aktivno dela zelo veliko število članic. Kot mentorice mladih gasilcev jih srečamo na različnih tekmovanjih, srečanjih, kvizih, taborjenjih in drugih aktivnostih za mlade gasilce. To delo opravljajo zelo zavzeto, strokovno in uspešno. 6.8 Članice in preventivna dejavnost Članice skupaj s gasilskimi tovariši izvajajo številne naloge na področju preventive in sicer: - izvajanje nalog v mesecu oktobru, mesecu požarne varnosti; - usposabljanje mladine in občanov; - sodelovanje pri dnevnih odprtih vrat v gasilskih društvih; - izvajanje kvizov, likovnih in literarnih natečajev, razstav; - usposabljanje gasilcev, - izvajanje drugih preventivnih nalog. 6.9 Prednosti in slabosti članic v gasilskih organizacijah Lahko se pohvalimo, da je v gasilskih vrstah veliko članic. Ne moremo pa se pohvaliti, da se ta številčnost odraža v organih upravljanja. Ugotavljamo, da so članice pogosto neupravičeno zapostavljene pri vključevanju v upravne odbore ali poveljstva, kljub svojim sposobnostim, gasilski in splošni izobrazbi. 28

29 Na terenu zaznavamo še vedno prisotno zastarelo miselnost nekaterih vodstev PGD in GZ, da ženske ne sodijo v gasilsko organizacijo ali pa imajo do njih podcenjevalni odnos. V nekaterih sredinah članice redkeje prejmejo priznanje ali odlikovanje za svoje delo kljub določilu, da so izvzete iz kvote odlikovanj. Premalo finančnih sredstev za celotno gasilsko dejavnost se močno odraža pri izvedbi programov in nabavi uniform za članice Zaključek Prioritetna naloga članic je izobraževanje in usposabljanje za izvajanje javne gasilske službe. V skladu s svojimi sposobnostmi se vključujejo v operativno dejavnost ob zagotavljanju enakih pogojev za izvajanje. Priprava, izvajanje in vodenje samostojnih vaj za članice se lahko organizira v okoljih, kjer ocenjujejo, da takšen način usposabljanja bistveno prispeva k boljši usposobljenosti gasilk. V sodelovanju s poveljniki je potrebno zagotoviti večje število sodnic gasilskošportnih disciplin v ocenjevalne komisije na vseh nivojih. Vztrajati je treba, da ima vsaka gasilska organizacija imenovano komisijo za članice in da je njena predsednica članica upravnega odbora. S stalnim opozarjanjem in poučevanjem moramo izboljšati pravilno uporabo oz. nošenje gasilske uniforme za članice ter opozarjati na izdelavo uniforme v skladu s pravilnikom. Članice bodo aktivno sodelovale pri napovedanih spremembah dviga starostne omejitve za operativne gasilke. Sodelovale bodo tudi pri reviziji pogojev za določene specialnosti, kjer starostna omejitev ni potrebna. Povzeto iz poročila UO GZS ob XVI. Kongresu GZS str. 79 in 80 29

30 7. SMERNICE ZA DELO SVETA ČLANIC V OBDOBJU OD 2013 DO Svet članic sestavljajo predstavnice posameznih regij in predsednica. Delo Sveta članic poteka v skladu s Statutom GZS ter Poslovnikom, ki je bil sprejet na seji UO GZS, Delo Sveta članic je timsko. 3. Vabila za sejo se skupaj z gradivom pošiljajo po elektronski pošti. 4. Seje lahko potekajo tudi korespondenčno. Ob tem mora biti priložena obrazložitev sklica seje in glasovnica s predlogom sklepa. Odločitev o predlaganem sklepu članice vrnejo v roku petih dni. 5. V kolikor se seje ali kakšne druge dejavnosti ne more udeležiti predstavnica regije, si ta mora zagotoviti namestnico ter jo pooblastiti, da jo bo zastopala. 6. Predstavnica regije predsednici javi ime in priimek namestnice, ki jo bo v njenem mandatu v primeru njene odsotnosti enakovredno zastopala. 7. Predsednica Sveta članic lahko v primeru zadržanosti za vodenje pooblasti namestnico, ki vodi sejo po navodilih predsednice in v skladu s poslovnikom. 8. Predsednica lahko pooblasti namestnico, da se v primeru zadržanosti namesto nje udeleži seje UO GZS ali drugih dejavnosti. (Volilne pravice v tem primeru nima). 9. Članica sveta se je dolžna seznaniti z gradivom za sejo in se o vsebini posvetovati s članicami v okviru regije, iz katere prihaja. 10. Članice Sveta pobude in vprašanja pošljejo po elektronski pošti nekaj dni pred sejo, da se lahko poiščejo informacije o tematiki in zastavljenih vprašanjih. 11. Pobude naj bodo konstruktivne. V kolikor članica kritizira, je to dolžna narediti argumentirano ali z boljšimi predlogi. 12. Na seji bomo razpravljale le o vprašanjih na dnevnem redu. 13. Dosledno bomo upoštevale bonton v komunikaciji (na sejah, pisnem komuniciranju, socialnih omrežjih in javnem nastopanju). 14. V kolikor predsednica na seji presodi, da komunikacija in nastop določene članice nista primerna in v skladu z dnevnim redom, ji odvzame besedo. 15. Na seji se piše zapisnik, ki mora vsebovati: kraj in datum seje, podatke o prisotnih in odsotnih članicah ter ostalih vabljenih, dnevni red in strnjeno vsebino poteka seje. Razprave se zapisujejo tako, da se navede ime in priimek razpravljavke (razpravljavca) po vrstnem redu, kot so potekale razprave, kratek povzetek vsebine razprave, sklepe in izide glasovanja po posameznih točkah dnevnega reda. K zapisniku se priloži vso gradivo, ki je bilo obravnavano na seji. Pod zapisnikom levo spodaj je ime zapisnikarice, desno spodaj 30

31 pa predsednice Sveta članic. Zapisnik mora biti v roku 15 dni napisan, pregledan s strani predsednice Sveta ter poslan vsem članicam Sveta in predsedniku GZS. 16. Članica Sveta je dolžna odgovoriti na vsako poslano e-pošto, oz. sporočilo, ki je vezano na naloge in dejavnosti, ki jih je prevzela kot predstavnica regije. 17. Predstavnica sveta v svoji regiji članice seznanja z dejavnostmi, ki potekajo v Svetu članic GZS ter z vsemi informacijami, ki so pomembne za napredek gasilk v organizaciji. 18. Sprotno preverja, če informacije pridejo do članic v društvih, ter če je pretočnost tudi v obratni smeri, kar bo zagotovilo boljše rezultate dela. 19. V kolikor opazi, da ni pretočnosti informacij, na to opozori vodstvo regije oz. zveze. 20. Predstavnica regije mora biti seznanjena z delom na teritoriju svoje regije. 21. V kolikor članica presodi, da zaradi obveznosti, zdravja ali drugih zadržkov ne more opravljati nalog v Svetu članic, predsednico obvesti, da delo v regiji ne bi zastalo. 22. V kolikor se članica regije ne udeležuje sej, ni dejavna in ne opravlja del v svoji regiji, Svet članic na to opozori vodstvo regije ter UO GZS ter eventuelno predlaga njeno zamenjavo. (Zamenjavo članice na predlog regije potrdi UO GZS.) 23. Nejasnosti rešujemo znotraj Sveta članic ter delujemo enotno. 24. Pri delovanju v gasilstvu in javnem življenju bomo pazile na ugled Sveta članic ter organizacije in delovale v skladu s Kodeksom prostovoljnih gasilcev in uveljavljenih Statutov. 25. Držale se bomo Pravil gasilske službe (uniformiranje, javno nastopanje). Osnutek smernic smo oblikovale na 1. seji Sveta članic, , potrjene bodo na naslednji seji. 31

32 8. GRADIVA PREDAVANJ IN DELAVNIC 8.1 ANTISTRES MASAŽA GLAVE Masaža je naravna oblika samozdravljenja in ohranjanja zdravja. Moč dotika ima izjemno ugoden vpliv in blagodejni učinek na celotno psihofizično stanje. Vrat in hrbet sta najpogosteje nagnjena k nastajanju napetosti v mišicah. Neprekinjeno kopičenje napetosti v vratu in hrbtu, vrat trdijo in mu onemogočajo sproščenost bodisi zaradi življenjskega stila ali dela v službi strežba, delo z računalnikom, za strojem ali za volanom, kar vodi k dodatnim težavam, kot so glavoboli in bolečine v ramenih. Masaža glave in lasišča blagodejno deluje pri glavobolu in migreni, odpravlja vse vrste stresnih obremenitev glave, sprošča napetosti vratnih vretenc, prežene utrujenost in povrne moč. Z učinkovito tehniko pritiskov na akupresurne točke, z gnetenjem, stiskanjem, pritiskanjem, drgnjenjem in glajenjem lahko hitro zmanjšamo mišične napetosti in blokade, povečamo prekrvavitev in popolnoma sprostimo misli. Masaža je kratka, vendar izjemno učinkovita. Masirata se obe strani hrbta, od spodnjega dela k vrhnjemu, nato prehod na ramena, vrat in glavo. Masaža se izvaja v ležečem in sedečem položaju na velikih blazinah ali stolih. Pri masaži se ne uporablja olja, tako, da se lasje ne namastijo, le na koncu se lahko doda na vratni predel hladilno olje, ki dodatno daje občutek hladu in globinsko stimulira mišice. 32

33 MASAŽA VRATU IN GLAVE: - Pristopimo za masiranca in roke nežno položimo na njegove rame. - Z rokami zaokrožimo okoli ramen in nato še izvedemo pritisk ramen navzdol. - Gnetemo mišice od ramena do lasišča in nazaj do ramen. Po isti poti je možno izvesti tudi masažne gibe z udarjanjem s hrbtno stranjo dlani ali kroženje s palci (moč se prilagodi bolečini masiranca). - Postavimo palca ob hrbtenici in s pritiski gremo ob hrbtenici do lasišča ter nazaj. Ko pridemo do lasišča, položimo dlan in prste pod brado in povlečemo glavo navzgor oziroma proti sebi (če masiranec leži). - Postavimo se ob masirancu in zajamemo zadnji del vratu z roko in delamo krožne gibe od spodnjega dela vratu proti lasišču. - Postavimo se za masiraca in z eno roko na čelu in z drugo roko na bradi obrnemo glavo enkrat v desno stran in enkrat v levo stran. Obrat naredimo z občutkom, ne prehitro in sunkovito. - S prsti izmenično prečešemo lasišče z enega konca na drugi konec glave (od enega ušesa do druga ušesa). - Vse prste položimo na lasišče in začnemo s 5-mi manjšimi krožnimi gibi na enem mestu. Uporabljamo konice prstov. Nato se malo premaknemo naprej in ponovno krožimo. Masiramo od začetka lasišča na zatilju preko cele glave do začetka lasišča na čelu. Masira se lasišče (tako, da se premika lasišče) in ne lase. - Postavimo kazalce na sence masiranca in delamo krožne gibe na sencah. - S palcema in kazalcema objamemo obrvi in jih nežno stiskamo, od začetka obrvi so konca obrvi. - Nato palca položimo na sredino začetka lasišča na čelu in s pritiski se sprehodimo po sredini lasišča do zatilja. - Ušesa zajamemo z obema rokama, med kazalcem in sredincem, in delamo velike kroge istočasno. - Nato z krožnimi gibi s palcem zmasiramo uhelj. - Masažo končamo s česanjem las z rokami preko cele glave. Možni masažni gibi za masažo glave: Nežno tapkanje po lasišču s konicami prstov. Mršenje las z razprtimi rokami. Glajenje lasišča od čela proti zatilju. Gubanje lasišča. Vse gibe ponovimo od 3 x do 5 x. Masaža naj bi trajala najmanj 10 minut. Manca Ahačič, mojster kozmetične nege 33

34 8.2 VODENJE VEČJIH INTERVENCIJ UVOD Prostovoljno gasilstvo na Slovenskem je v 144-letni tradiciji postalo pomemben nosilec nalog, ne le na področju gašenja in reševanja v primeru požarov, ki jih v Sloveniji letno beležimo med 5 in 6 tisoč, ampak tudi na področju zaščite in reševanja v primeru naravnih in drugih nesreč, kar smo dokazali tudi z uspešnim posredovanjem gasilcev na intervencijah v primeru velikih poplav v večjem delu Slovenije leta 1990 in 1998, ob potresih na Severnoprimorskem aprila 1998 in julija 2004, ob uničujočem plazu v Logu pod Mangartom novembra 2000 in drugih plazovih po Sloveniji, ob pojavu hruševega ožiga in ob nevarnostih za izbruh parkljevke ter ptičje gripe, kjer bi gasilci opravljali pomembno nalogo razkuževanja na vstopno-izstopnih točkah, ob neurju leta 2005 ter številnih drugih nesrečah, ki so v zadnjem času prizadele Slovenijo. Resnični pomen in vloga naše organizacije pa se je pokazala ob poplavah 18. septembra 2007, ko je na prizadetih območjih pri odpravi posledic poplav sodelovalo preko gasilcev, od tega samo v Železnikih preko gasilcev. V letu 2008 je na s točo in neurji prizadetih področjih sodelovalo preko gasilcev, v božičnih poplavah leta 2009 pa preko V začetku leta 2010 so gasilci na Primorskem odstranjevali posledice orkanske burje. V letih 2003 in 2006 smo se spoprijeli z velikima požaroma na Krasu, ki ga je v prvem primeru gasilo 1.600, v drugem pa gasilcev. Po številu sodelujočih gasilcev pa izstopajo poplave leta 2010, ki so še posebej hudo prizadele Ljubljano z okolico, Suho krajino in Posavje. Na intervenciji je sodelovalo preko gasilcev. Poplave 2012 so prizadele vzhodni del Slovenije Savinjsko-Šaleško, Koroško, Mariborsko in Podravsko regijo najhuje pa je bilo ob reki Dravi. Na intervencijah je sodelovalo preko gasilcev. Leta 2012 so se ponovno pojavili veliki požari v naravnem okolju. Pustošili so v občini Nova Gorica, kjer je gorela Skalnica pod Sveto Goro, v občini Koper, kjer so ognjeni zublji pustošili pri Črnem Kalu, v občini Ilirska Bistrica, kjer je gorelo pri Obrovu ter v Osilnici, kjer je prav tako divjal požar na težko dostopnem terenu. Na intervencijah je sodelovalo preko gasilcev. V letošnjem vročem poletju pa je zagorelo na Trstelju in le po zaslugi skoraj tisoč gasilcev se požar ni razširil na večjo površino. Posledice potresa v Posočju julija 2004 in poplav novembra

35 8.2.2 GASILSKE INTERVENCIJE Gasilska intervencija je izvajanje operativnih nalog gasilstva ob požaru, naravni ali drugi nesreči z namenom, da se reši ali zavaruje ljudi, premoženje, okolje, živali ali kulturna dediščina. Gasilska intervencija se začne s prejemom obvestila o nesreči in obsega pot na intervencijo, izvajanje nalog zaščite reševanja in pomoči ter traja do vrnitve v gasilsko enoto in vzpostavitve pogojev za naslednjo gasilsko intervencijo. Gasilska enota mora na intervenciji delovati v skladu z načeli gasilske stroke, kar pomeni, da mora biti v osnovi avtonomna, da lahko samostojno opravi vse naloge zaščite in reševanja, ki jih zahteva intervencija. Zagotovljena mora biti učinkovitost in zaščita gasilcev ter potrebna podpora. Gasilci morajo opravljati svoje naloge na intervenciji tako dolgo, dokler ta ni končana, oziroma dokler ni preprečeno širjenje požara ali druge nesreče ter ni zaključeno reševanje oseb. Gasilska enota brez povelja nadrejenega ne sme zapustiti intervencije. Po vrnitvi z intervencije mora gasilska enota pripraviti opremo za naslednjo intervencijo AKTIVIRANJE GASILSKIH ENOT Regijski centri gasilske enote aktivirajo preko osebnega klica s pozivnikom, javnega alarmiranja s sireno, elektronskih komunikacij in na druge načine v skladu z veljavnimi občinskimi načrti. Aktiviranje gasilskih enot Alarmni načrt pripravi gasilsko poveljstvo občine oziroma poveljstvo gasilske zveze, podpisati pa ga mora župan občine. Takšen načrt je osnova za aktiviranje gasilskih enot, ki ga izvaja regijski center za obveščanje. Načrt alarmiranja gasilskih enot mora predvideti tudi združevanje 35

36 posameznih stopenj alarma, kar lahko pomeni takojšen prehod iz prve na tretjo ali četrto stopnjo alarma. Takšno alarmiranje je značilno predvsem za nesreče, ki ogrožajo veliko število ljudi (požari v visokih zgradbah in objektih, kjer se zbira večje število ljudi ), povzročijo veliko materialno škodo (industrijski objekti, nesreče z nevarnimi snovmi ) in nesreče z velikim številom poškodovanih (velike prometne nesreče, verižna trčenja, nesreče avtobusov, železniške nesreče ). 112 ReCO I. ALARM DOMAČA ENOTA II. ALARM DOMAČA ENOTA + OSREDNJA ENOTA III. ALARM VSE ENOTE V LOKALNI SKUPNOSTI IV. ALARM VIŠJI ALARM ENOTE IZ ŠIRŠEGA DELA SLOVENIJE Stopnje alarmiranja gasilskih enot VODENJE INTERVENCIJ Vodenje intervencije ima v Zakonu o gasilstvu zaradi svojega pomena posebno poglavje. Vodja intervencije ima v Zakonu o gasilstvu posebna pooblastila za omejitev ustavnih pravic do svobode gibanja, pravice do nedotakljivosti stanovanja in pravico do uživanja lastnine, če lahko le na ta način reši človeška življenja in premoženje ljudi. Intervencijo vodi poveljnik gasilske enote, ki je odgovorna za pokrivanje teritorija, na katerem je nastal požar ali druga nesreča. 36

37 Intervencijo lahko ob odsotnosti poveljnika enote vodi tudi poveljujoči posameznemu operativnemu sestavu, oziroma gasilec, ki je pooblaščen s strani poveljnika. V gospodarski družbi, zavodu ali drugi organizaciji, kjer deluje poklicna gasilska enota, vodi intervencijo poveljnik te enote. Intervencijo, pri kateri sodeluje večje število gasilskih enot, vodi poveljnik domače enote. Ob prihodu poveljnika višje kategorizirane enote ali višjega po činu le-ta prevzame vodenje, če se z vodjo intervencije ne dogovorita drugače. Vodenje pa mora prevzeti, če ob prihodu ugotovi napake pri vodenju in slabo vodenje intervencije. Smiselno je, da v primeru uspešnega vodenja vodenje intervencije še naprej zadrži domač poveljnik, poveljnik višje kategorizirane enote ali višji po činu pa mu pri vodenju le pomaga. Pomembno je, da intervencijo vodi le en vodja intervencije še posebej je to pomembno, ko se po intervenciji ugotavlja odgovornost za morebitne napake pri vodenju ali nepravilni uporabi pooblastil vodje intervencije. Vodja intervencije mora po prihodu na intervencijo oceniti razmere in odrediti način reševanja ljudi in premoženja v skladu z gasilsko stroko in gasilsko taktiko, ki se jo gasilski vodje naučijo skozi programe usposabljanja za posamezne gasilske čine, poklicni gasilci pa v šoli za poklicne gasilce. Pri večjih intervencijah, kjer nastopa večje število gasilskih enot, v vodstvu intervencije sodelujejo vsi poveljniki sodelujočih enot. Ob velikih intervencijah lahko vodja intervencije ali pristojni poveljnik CZ imenuje operativno vodstvo intervencije. Sestava operativnega vodstva je prilagojena vrsti, obsegu in zahtevnosti intervencije. V takem štabu so posamezni člani zadolženi za konkretna področja, povezana z vodenjem gasilskih enot, za načrtovanje, logistiko, stike z javnostjo, varnost, koordinacijo z drugimi enotami Pomembno je, da vodstvo intervencije sproti obvešča javnost o stanju na intervenciji in pripravlja ustrezna obvestila za medije. V štabu običajno sodeluje tudi pristojni poveljnik CZ oziroma od njega pooblaščena oseba. V primeru, ko se aktivira pristojni štab CZ, vodstvo intervencije vodi intervencijo v skladu z usmeritvami štaba CZ. Vodja intervencije mora med intervencijo poročati regijskemu štabu za Civilno zaščito, poročanje pa lahko izvaja tudi član vodstva, ki ga pooblasti vodja intervencije. Vodja intervencije ob večjih požarih in drugih nesrečah določi poveljniško mesto, ki mora zagotavljati ustrezne pogoje za delo. Poveljniško mesto se mora podnevi označiti z rdečo zastavico, ponoči pa z rdečo lučjo. V praksi se pogosto pozablja na ustrezno označitev poveljniškega mesta, kar lahko povzroča motnje pri izvajanju intervencije. Vodja intervencije ima z Zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter Zakonom o gasilstvu posebna pooblastila za izvajanje ukrepov za uspešnejše delo interventnih enot pri reševanju ljudi, živali in dobrin. Vodja intervencije se za posamezne ukrepe lahko odloči le, če na drugačen način ne more zagotoviti uspešne zaščite in reševanja ljudi ter premoženja. Ukrepi smejo trajati le toliko časa, kot je to za intervencijo nujno potrebno, pri tem pa mora vodja intervencije upoštevati načelo sorazmernosti. To pomeni, da se v primeru, ko se lahko z dvema različnima ukrepoma doseže enak cilj, odloči za tistega, ki bo imel manjše posledice za prizadete in bo zahteval manjša finančna sredstva. Ukrepe, ki povzročajo finančne posledice, mora vodja intervencije pisno odrediti. V primeru, ko razmere na intervenciji dopuščajo le ustno odreditev ukrepov, lahko vodja intervencije ukrepe odredi naknadno še v pisni obliki. 37

38 Vodja intervencije ima tudi pravico in dolžnost, da razreši osebo, ki sodeluje v intervenciji in zaradi psihofizičnega stanja ni sposobna opravljati svojih nalog oziroma jih opravlja v nasprotju z gasilsko stroko, taktiko in pravili. V primeru sočasnosti dveh intervencij vodja intervencije odredi potrebno moštvo in opremo za odhod na drugo intervencijo. Če so v nesreči druge intervencije ogroženi ljudje, se lahko vodja intervencije odloči za prekinitev ukrepanja na prvi intervenciji in odredi odhod vseh enot na drugo intervencijo. Intervencija traja tako dolgo, dokler vodja intervencije ne ugotovi, da so izvedene vse potrebne gasilske naloge zagotovljena je ustrezna zaščita in varnost ljudi ter premoženja in je dosežen cilj intervencije, ki je najpogosteje povezan z odstranitvijo vzrokov ogrožanja ljudi, živali in materialnih dobrin. Vodja lahko zaključi intervencijo tudi na podlagi sklepov drugega organa (pristojnega štaba CZ ali sklepa Vlade). V praksi se velikokrat pričakuje, da gasilci opravljajo tudi sanacijska dela, ki so sicer naloga drugih služb. Če obstaja nevarnost, da se bo požar ali druga nesreča ponovila, vodja intervencije pusti del moštva ter gasilske zaščitne in reševalne opreme na intervenciji, da opravlja gasilsko stražo. Vodja intervencije mora na koncu poskrbeti tudi za zavarovanje rešenega premoženja. Ob odhodu enote z intervencije mora vodja intervencije sporočiti v regijski center za obveščanje, da je intervencija končana. V petih dneh po intervenciji je dolžan napisati poročilo o njej. Na podlagi analiz velikih požarov na Krasu in naravnih nesreč, ki nas pestijo v zadnjih letih, je Gasilska zveza Slovenije za vodje intervencij pripravila učni program, obrazce in poveljniško torbico. V skladu z načrtom delovanja gasilskih enot v primeru velikega požara v naravi, ki se smiselno uporablja tudi za druge večje nesreče, smo na Gasilski zvezi Slovenije pripravili dva štaba za vodenje intervencij, ki se redno usposabljata in sta na večjih intervencijah tudi že uspešno delovala. Sistem vodenja velikih intervencij je Gasilska zveza Slovenije imenovala IPS (intervencijski poveljniški sistem) podoben kot gasilcem dobro znano štabno vodenje intervencij. Organiziranje take oblike vodenja se priporoča tudi na nivoju gasilskih zvez in gasilskih regij, saj v primeru velikega požara ali druge nesreče ni časa za organizacijo operativnega vodstva na sami intervenciji posamezni člani takega vodstva morajo biti usposobljeni in medsebojno usklajeni. Gasilska zveza Slovenije izvaja sistemsko usposabljanje vodij intervencije po posameznih regijah. Gasilci na intervencijah sodelujejo po ustaljenih postopkih, ki izhajajo iz Zakona o gasilstvu in Pravil gasilske službe. Za velike intervencije gašenja požarov v naravi je Vlada RS sprejela načrt za delovanje gasilskih enot, ki ga gasilci smiselno uporabljajo tudi ob drugih velikih nesrečah. Vodenje ob velikih nesrečah (požar, poplava, potres ) poteka na različnih ravneh upravljanja. Če nesreča prizadene eno občino, se vodenje organizira na nivoju občine. V primeru prizadetosti več občin se vodenje prenese na nivo regije, v primeru prizadetosti celotne regije ali več regij pa se nivo vodenja prenese na državni nivo. 38

39 8.2.5 DRŽAVNI NAČRT ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB VELIKEM POŽARU V NARAVNEM OKOLJU V načrtu je določeno, da intervencijo vodijo poveljniki gasilskih enot. Nadalje načrt predstavi predaje vodenja intervencij in sicer občinskemu gasilskemu poveljniku v primeru sodelovanja več gasilskih enot iz občine, poveljniku gasilske zveze, če so zaradi obsega intervencije vključene enote iz več občin. Ko so na intervenciji enote iz ene ali več gasilskih regij, intervencijo običajno vodi regijski poveljnik. Vzporedno z višanjem funkcijskega nivoja vodje intervencije se ustrezno obveščajo tudi poveljniki CZ, poveljnik Gasilske zveze Slovenije in poveljnik CZ Republike Slovenije. Na zahtevo vodje intervencije in na podlagi strokovnega mnenja poveljnika Gasilske zveze Slovenije ter regijskega poveljnika Civilne zaščite, poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije aktivira državni načrt, ki se uporablja ob velikih požarih. Na podlagi tega načrta država povrne stroške gasilskim enotam, ki so sodelovale izven svoje lokalne skupnosti. SEKTORJI delovanja v štabu: Operativa Načrtovanje Logistika Administracija Finance VZPOSTAVITEV DELOVANJA ŠTABA ZA VODENJE VELIKIH INTERVENCIJ ODLOČANJE O AKTIVIRANJ POOTREBNIH SIL IN SREDSTEV Vodja intervencije Poveljnik GZS Vodja intervencije Štab za vodenje Pov. GZS v dogovoru s pov. CZRS in gas. reg. NAČRT AKTIVIRANJA AKTIVIRANJE SIL IN SREDSTEV CORS in ReCO Štaba za vodenje Določitev sprejemnega mesta ali sprejemnih mest NAPOTITEV SIL IN SREDSTEV NA SPREJEMNA MESTA NA PRIZADETEM OBMOČJU CORS na podlagi odločitve Štaba za vodenje LOGISTIČNA PODPORA INTERVENCIJE IN SPREMLJANJE DELOVANJA AKTIVIRANIH SIL Župan občine Poveljnik CZ Štab GZS Delovanje štaba za vodenje velikih intervencij po državnem načrtu 39

40 Ko vodja intervencije ugotovi, da bo imela nesreča večje razsežnosti in da bo potrebno aktivirati večje število gasilskih in drugih enot, začne izvajati priprave za štabno vodenje intervencije. V načrtu za gašenje velikih požarov v naravi je opredeljen tako imenovani intervencijski poveljniški sistem (IPS). Sistem temelji na vodji intervencije in sektorski ter funkcijski razdelitvi nalog. Tak postopek vodenja mora začeti vodja intervencije pripravljati, če na intervenciji sodelujejo že tri enote in se pričakuje, da jih bo več kot pet. Obvezno pa se mora vodja intervencije odločiti za štabno vodenje, če na intervenciji sodeluje več kot sedem enot. Sestava štaba za pomoč vodji intervencije Vodji intervencije pri vodenju operativnih sil pomaga operativni vodja, ki je neposredno odgovoren za operativno delo enot na intervenciji. Vsaka večja intervencija se razdeli na sektorje, ki jih vodijo sektorski poveljniki. Ti so odgovorni za delo gasilskih in drugih enot, ki delujejo na posameznem sektorju. V primeru sodelovanja drugih sil, poteka komunikacija vodje intervencije le preko vodij posameznih enot. Podobno je tudi, ko na intervenciji sodelujeta policija in vojska. V tem primeru v štabu sodelujeta njihova predstavnika, ki prenašata naloge in obvestila med vodjo intervencije in njihovimi enotami na terenu. Posebej je pomembno sodelovanje predstavnika letalskih sil, ki je zaradi usklajenega in varnega delovanja dolžan izvajati komunikacijo med zračnimi silami in vodstvom intervencije ter gasilskimi enotami na terenu. Vodja intervencije ima v štabu še načrtovalca in logistika, ki lahko, glede na velikost intervencije, delujeta sama ali imata vsak svojo službo. Prav tako mora imeti osebo za stike z javnostjo in druge člane štaba glede na zahtevnost in specifiko nesreče. Zelo pomembno mesto pri vodenju intervencije ima sprejemno mesto, kjer se morajo javiti vse gasilske enote, ki pridejo na intervencijo. Na njem enote prejmejo delovni nalog, ki so ga pripravili načrtovalci. Ta enoti daje natančne podatke o nalogah, načinu dela, varnostnih opozorilih, delovnem kanalu na sredstvih zvez ter druge potrebne informacije. 40

41 V štabu sodeluje tudi pristojni poveljnik Civilne zaščite, ki je zadolžen za logistično oskrbo intervencije, hkrati pa spremlja intervencijo, da poroča upravnim organom in nadrejenim poveljnikom Civilne zaščite. Po potrebi lahko poveljnik Civilne zaščite sklice svoj štab v celoti ali pa le v operativnem sestavu in glede na potek intervencije izvaja koordinacijo med različnimi službami za zaščito, reševanje in pomoč. V primeru slabega vodenja ima zakonsko pristojnost zamenjave vodje intervencije. Vodja intervencije ima velika pooblastila, ki jih lahko izvaja pri intervenciji le, če so nujno potrebni za preprečitev širjenja in ogrožanja intervencije in so pri testu sorazmernosti upravičeni glede na posledice, ki bi jih lahko povzročila nesreča, če se ukrepi ne bi izvedli. V skladu z načrtom velikih intervencij sta na Gasilski zvezi Slovenije pripravljena dva štaba za vodenje velikih intervencij. Štaba se smiselno uporabljata za vodenje vseh tipov velikih intervencij, kjer se pričakuje oziroma sodeluje večje število gasilskih enot iz več regij Slovenije. Pri vodenju velikih intervencij se uporablja tudi večje poveljniško vozilo PV-2, ki je last IC Ig in je lociran v Poklicni gasilski enoti Sežana. V PV-2 je šest delovnih mest za člane štaba in dve delovni mesti za operaterje, ki štabu zagotavljata radijsko ter informacijsko podporo. Poveljniško mesto s poveljniškim vozilom PV UČNA DELAVNICA V osnovni učni delavnici»administrativna podpora pri vodenju večjih intervencij«se bomo seznanili z nalogami, ki jih posamezni sektorji in operativni vodje opravljajo pri vodenju večje intervencije. Pri tem se bomo naučili izpolniti pripadajoče obrazce, ki vsebujejo pomembne podatke o gasilcih in gasilski zaščitni in reševalni opremi, s katero sodelujejo gasilske enote na intervenciji. Ravno tako pa se bomo naučili voditi tudi delovodnik, ki predstavlja osnovni dokument, z vsemi podatki o poteku in vodenju intervencije in je osnova za pripravo poročilo in analize o intervenciji. Pri analizi intervencije se ugotavljajo dobre in slabe strani intervencije, zaključki pa nam pomagajo pri odpravi napak in pri pripravi izboljšav, s katerimi povečamo operativno pripravljenost gasilskih enot in njihovo uspešnost pri naslednjih intervencijah. V nadaljevalni delavnici pa bomo ponazorili vodenje velike intervencije in delo štaba. Pri tem bodo udeleženke delavnice izvajale posamezne naloge članov štaba in vodij sektorjev ter vodile 41

42 vso potrebno dokumentacijo, ki se izvaja na velikih intervencijah. Pri tem bodo uporabljale za to pripravljene obrazce. Ker se znanje v delavnicah nadgrajuje, je za vse, ki se s to problematiko prvič srečujejo, zaželeno, da se najprej udeležijo osnovne delavnice, nato pa še nadaljevalne. Matjaž Klarič, VKGČ II 8.3 OPERATIVNA DELAVNICA: Načrt in izvedba manj zahtevne taktične vaje Inštruktor bo predstavil namen vaje in nalogo celega oddelka. Predstavil bo vozilo in opremo, potrebno za izvedbo taktične vaje, razložil njegovo uporabo in uporabnost. Predstavil bo nalogo oddelka, delo napadalnih skupin, opozoril na varno delo po lestvi in postopke gašenja. Inštruktor bo za vodenje intervencije določil vodjo, ji v nekaj besedah dal nalogo. Vodja intervencije zatem naredi vse postopke, ki so potrebni na intervenciji (ogled, načrtovanje ) in nato izda povelje oddelku. Pri tem dodeli naloge vsem gasilcem v oddelku (določi naloge prvi in drugi napadalni skupini, določi moštvo za oskrbo GVC z vodo, cevarja in druge naloge). Vodja intervencije označi komandno mesto in koordinira delo oddelka. Ko vodje skupin prejmejo povelje, se ustrezno opremijo in izvedejo prejete naloge. En napad bo izvedel gašenje v I. nadstropju preko lestve in balkona in uporabo IDA, ki se bo uporabljal brez mask. Vaja bo tekla do trenutka, ko vodja napadalne skupine sporoči vodji intervencije, da so opravili nalogo. Izvedba vaje bo suha, poudarek pri vaji bo pravilno določanje mesta trojaka, pravilna opremljenost napadalcev, pravilna priprava na vzpon in sam vzpon po lestvi, priprava zalog cevi za vstop v prostor ter uporaba radijskih zvez. Marijan Jelenko, VGČ I 8.4 OPERATIVNA DELAVNICA: Uporaba izolirnega dihalnega aparata Inštruktor bo predstavil namen in cilj vaje. Inštruktor bo opisal in predstavil vse sestavne dele IDA in način nameščanja tlačne posode in spajanja posameznih delov (priklop pljučnega avtomata, reševalne maske, maske in pljučnega avtomata). V fazi predstavitve posameznih elementov bo inštruktor pokazal različne IDA in njihove skupne oziroma različne lastnosti. 42

43 Prav tako bo inštruktor prikazal različne načine nameščanja obrazne maske oz. celotnega izolirnega dihalnega aparata, namestitev pljučnega avtomata na obrazno masko, odpiranje tlačne posode, preverjanje delovanja pljučnega avtomata, zapiranje in odzračevanje sistema. Marijan Jelenko, VGČ I 8.5 NASVETI IN IZKUŠNJE IZ PRVE ROKE Papir prenese vse, tudi raka in vse zgodbe o njem, ki se nas, dokler smo zdravi, ne dotaknejo preveč močno. Samo oplazijo nas in naslednji trenutek že razmišljamo o čem drugem. V mislih bolnika pa se zunanji svet nekako zapre, odzvanjajo samo vprašanja: Zakaj jaz? Zakaj se mi je to zgodilo? Ali bom umrl?, kot je zapisala Darja Rojec, avtorica knjige Nasveti in izkušnje iz prve roke. V svoji najnovejši knjigi je Darja Rojec zbrala recepte, ki jih je za zdravljenje raka uporabila sama, nekatere pa so ji zaupali pacienti, ki so prav tako uspešno uporabili določene pripravke ali tehnike zdravljenja. Knjiga ne govori o čudežni ozdraviti, govori pa o različnih možnostih, vztrajnosti in trdni volji, s katero lahko vsak doseže cilj: ZDRAVJE! Knjiga vas z resničnimi primeri, ki opisujejo konkretne ozdravitve, spodbudi k delu na sebi in pripravi k razmišljanju, da lahko največ za svoje zdravje naredite sami. Darja Rojec je ženska, ki ji je šele "rak, njen učitelj", pokazal, kako lepo je življenje. Zato ga danes uživa vsak trenutek v popolnosti. V svojih knjigah piše o lastni izkušnji soočanja z rakom, o stranskih učinkih, ki so posledica terapij in tudi o stiskah, strahovih in dvomih na poti do ozdravitve. Z ljudmi deli svoje izkušnje in jim pomaga z nasveti tudi kot prostovoljka v slovenskem združenju za boj proti raku dojk Europa Donna. Napisala je tri knjige: Pa jo imam, Štirje letni časi - strah ali jeza in Nasveti in izkušnje iz prve roke. Iz recenzije dr. Uroša Ahčana: "Iskrena, neposredna pripoved brez odvečnih pridevnikov in patetičnosti... Življenje iskrenih solza, ki tečejo od žalosti, veselja, strahu in bolečine. " Darja Rojec 43

44 V svojem razmišljanju, zapisanem na zadnji strani nove tretje knjige pravi: Ko zbolimo, iščemo pomoč na vseh internetnih straneh, preizkušamo recepte, ki mogoče sploh niso pravi za nas. Pomoč iščemo pri zeliščarjih, ki lahko zaradi nepoznavanja ozadja bolezni svetujejo napačno. Poslušamo prijatelje, ki nam v preveliki vnemi po pomoči zbirajo recepte. Tudi prehranski dodatki so vedno dražji in si jih težko privoščimo. Pa si lahko pomagamo sami v dobri družbi z naravo in pridobimo hkrati veliko svežega zraka in energije? Seveda! Le oditi moramo iz zaprtih prostorov svojih stanovanj in notranjih stisk. Tudi ko smo fizično slabotni, moramo spraviti svoje telo v optimalno delovanje in si pripraviti okusen, zdrav obrok hrane, ki nas bo zadovoljil. Privoščimo si športno aktivnost zunaj telovadnic, v naravi, ki nas bo okrepila. Zapomnimo si: ni slabega vremena, je samo slaba volja. Naučiti se moramo motivirati se za premagovanje notranjih stisk in žalosti. Pomembno je, da najdemo pot, ki nam da moč in voljo. Če imamo na tej poti ob sebi prijatelje, ki se skupaj z nami smejijo, klepetajo in nam podarjajo še svoj topli stisk roke, potem se bomo lažje obvarovali težkih misli. Ja, in ko srečaš Darjo, je ona tista, ki ti toplo stisne roko,te objame vsa nasmejana, poklepeta in ko odideš, vzameš s seboj delček njene pozitivne energije, od katere prekipeva... Kontakt Darje Rojec ( Nasveti iz prve roke): darja.rojec@siol.net gsm: Globins d.o.o. (anionski higienski vložki) Keržičeva ulica Ljubljana Tel.: Fax.: GSM: info@globins.si Vladka Bučevec 8.6 ŠTIRI ČAROBNE BESEDE DOBER DAN - HVALA - OPROSTI - PROSIM Danes so namenjene nam, voditeljicam gasilk in predsednicam. Zgodbe pa so za jutranjo kavo in razmislek. 44

45 8.6.1 MEDO V gozdu zavlada panika. Baje ima medved Medo seznam živali, ki jih bo pojedel. Pa se prvi opogumi jelen in gre k medvedu. Jelen: "Medo, je res, da imaš seznam živali, ki jih boš pojedel?" Medo: "Res je." Jelen: "Mi lahko poveš, če sem na seznamu?" Medo: "Ja, si." Naslednji dan je bil jelenov zadnji. Pa se opogumi volk in gre k Medu: "Medo, je res, da imaš seznam živali, ki jih boš pojedel?" Medo: "Res je." Volk: "Sem na njem?" Medo: "Si." Volk se poslovi od medveda, naslednji dan pa tudi od življenja. Panika v gozdu narašča. Tretji dan medveda obišče zajček: "Medo, je res, da imaš seznam živali, ki jih boš pojedel?" Medo: "Res je." Zajček: "Sem na njem?" Medo: "Si." Zajček: "Me lahko zbrišeš, prosim?" Medo: "Seveda lahko, ni problema." Brezizhodno situacijo je zajček spremenil: s korajžo, samozavestnim nastopom in še vedno vljudno, če ne celo prijazno besedo TANGICE Zgodilo se je v neki mirni družini. Žena je v potovalnem kovčku svojega moža našla ženske spodnjice. Ko je mož prišel domov, mu je žena pod nos potisnila zahtevek za zakonsko razvezo. Mož jo je začudeno gledal in želel vprašati, kaj je narobe, a se žena ni želela o tem pogovarjati. Rekla je le, da tako mora biti in da ženske spodnjice v njegovem potovalnem kovčku povejo vse.»kakšne ženske spodnjice?«je vprašal mož. Žena mu s prstom pokaže na potovalni kovček, v katerem so se na vrhu šopirile ženske tangice.»ampak pojma nimam, od kod to v mojem kovčku.«na različne načine se je mož trudil dokazati, kako o ženskih spodnjicah nima pojma in kako svoje žene nikoli ni prevaral, a vse je bilo zaman. Žena mu je le zabrusila, da še danes odpotuje k svoji mami in da ga pokliče njen odvetnik. V dveh mesecih sta bila ločena. Po treh mesecih se s potovanja po Indiji vrne njuna 19-letna hčerka. Ko je slišala, kaj se je zgodilo, se je spomnila, kako je svoje tangice vrgla v odprt kovček, ki je bil pred pralnico z vsem ostalim perilom. Osupla in pretresena žena ni mogla doumeti, kako je lahko bila tako zaslepljena. Verjela je tangicam in svojim predstavam, možu pa ne. Potreben je temeljit razmislek, koliko volje in truda bo potrebno za pot nazaj, poskus za oboje - za oprosti in nato prosim. 45

46 8.6.3 PRIJATELJ Nekega dne, ko sem hodil v prvi letnik srednje šole, sem videl sošolca, ko je šel domov. Ime mu je bilo Kyle. Domov je nesel vse knjige. Mislil sem si: Zakaj bi kdo nesel vse svoje učbenike domov v petek? Res mora biti piflar. Sam sem imel lepo splaniran vikend: žurke in nogometna tekma. Ko sem hodil, sem videl, da gre proti njemu skupina otrok. Tekli so k njemu, mu podrli vse knjige na tla in ga spotaknili, da je padel v blato. Njegova očala so pristala v travi. Pogledal je gor in videl sem obupno žalost v njegovih očeh. V srcu sem čutil z njim. Stekel sem do njega in medtem, ko se je plazil po tleh in iskal očala, sem videl solzo v njegovih očeh. Ko sem mu podal očala, sem rekel: Tisti fantje so bedaki. Res bi morali odrasti. Pogledal me je in rekel: Hvala! Na njegovem obrazu je bil velik nasmešek. To je bil eden tistih nasmeškov, ki izkazujejo resnično zahvalo. Pomagal sem mu pobrati knjige in ga vprašal, kje živi. Kot se je izkazalo, je živel blizu mene. Izkazalo se je, da kar zanimiv fant. Vprašal sem ga, če bi hotel z mojimi prijatelji igrati nogomet. Rekel je, da želi. Družili smo se cel vikend in bolj, ko sem ga spoznaval, bolj mi je bil všeč (in moji prijatelji so bili istega mnenja). Skozi naslednja štiri leta sva se družila in postala najboljša prijatelja. Spremenil se je, izgledal je čudovito. Bil je eden od sošolcev, ki so res našli sami sebe skozi srednjo šolo. Malo je»napolnil«svojo postavo (z mišicami) in zelo dobro je izgledal v očalih. Imel je več zmenkov kot jaz in punce so ga oboževale. Videl sem ga na dan mature, malo je bil nervozen. Zadolžen je bil za poslovilni govor. Zato sem ga lopnil po hrbtu in rekel: Hej, veliki mož, odličen boš! Pogledal me je z enim tistih hvaležnih pogledov in se nasmejal. Odkašljal se je in pričel. Matura je čas, ko se zahvalimo vsem, ki so nam pomagali skozi najstniška leta: svojim staršem, učiteljem, bratom, sestram, mogoče trenerju..., ampak najbolj svojim prijateljem. Tukaj sem, da vam povem, da je biti nekomu prijatelj največje darilo, kar ga lahko tej osebi daste. Povedal vam bom zgodbo. Gledal sem svojega prijatelja v nejeveri, medtem, ko je razlagal zgodbo o prvem dnevu najinega srečanja. Čez vikend se je nameraval ubiti. Govoril je o tem, kako si je izpraznil omarico, zato da njegovi mami kasneje ne bi bilo treba nositi domov vseh njegovih stvari. Globoko me je pogledal in mi namenil majhen nasmešek. Hvala Bogu, bil sem rešen. Moj prijatelj me je rešil pred neizgovorljivim. Slišal sem vzdih, ki je potoval skozi množico, medtem, ko nam je ta čeden, popularen fant razlagal o svojem najšibkejšem trenutku. Videl sem njegovo mamo in očeta, kako me gledata in se mi smehljata s tistim hvaležnim nasmeškom. Šele takrat sem dojel globino vsega tega. Avtor zgodbice: JOHN W. Schlatter v knjigi Kurja juhica za dušo, 1993 Nikoli ne podcenjuj moči svojih dejanj. Z eno majhno (plemenito) gesto lahko nekomu spremeniš življenje. Marija Kunstelj, VGČ 46

47 8.7 E-SAVE SPLETNA APLIKACIJA VARSTVA PRED POŽAROM E-SAVE je izobraževalna interaktivna spletna aplikacija varstva pred požarom, ki omogoča BREZPLAČNO izvedbo aktivnega usposabljanja in izobraževanja o varstvu pred požarom kar preko spleta, z možnostjo obnovitve. Spletna aplikacija je pripravljena na uporabniku prijazen način, kar pomeni, da omogoča enostavno uporabo tako za tiste, ki so računalnika dobro vešči, kot tudi za starejše, gluhe in mlade od 12. leta dalje, uporabnike računalnikov ter mobilnih naprav. Uporabljati jo je mogoče tako na klasičnih in prenosnih ter tabličnih računalnikih, kot tudi na pametnih mobilnih telefonih, saj je podprta z najpogostejšimi mobilnimi platformami Windows phone, IOS, Android, BlackBerry. Oseba se najprej registrira in ob vstopu v aplikacijo izbere sklop»občani«ali»gasilci«. Pod vsakim sklopom se pojavijo tematska področja (podsklopi), ki so prilagojena glede na ciljno skupino in jih lahko poljubno izbere in predela. Vsaka tema zajema vsebino, interaktivni vmesnik ter na koncu vprašalnik (A, B, C, D izbira). Po uspešno opravljenem sklopu si uporabnik lahko natisne potrdilo za posamezni sklop. Pravilen odgovor se označi z zeleno barvo, možen pravilen odgovor se obarva z rumeno barvo in nepravilen odgovor se obarva z rdečo barvo. Na koncu je možno sprintati potrdilo. Področja so ponazorjena na čim bolj enostaven in razumljiv način, hkrati pa s še vedno dovolj strokovno vsebino, da lahko pomaga pri preventivnem ravnanju oz. pravilnem ravnanju ob pojavu nepredvidljivega dogodka. Informacije so podane na razumljiv in strnjen način, kar omogoča enostavno, hitro in zanimivo pridobitev oz. nadgradnjo znanja. E-SAVE - izobraževalna interaktivna spletna aplikacija je razdeljena v dva sklopa:»občani«- za splošno javnost in»gasilci«- za prostovoljne in poklicne gasilske enote:»občani«- Splošna javnost Sklop»občani«spletne aplikacije ima namen izobraziti splošno javnost o preventivnih ukrepih, ki zmanjšujejo možnosti nastanka požara ali drugih naravnih nesreč, ob njihovem nastanku pa zagotavljajo varno evakuacijo ter preprečujejo njihovo širjenje. Z večjo zavestjo na področju 47

48 varstva pred požarom in zmožnostjo pravilnega reagiranja ter odziva v takih situacijah lahko preprečimo marsikateri požar ali nesrečo. S podsklopi: Požarna preventiva za domačo rabo, Gašenje z RGA, PP za dojenčke in domačo rabo, Ukrepanje od dogodkih v cestnem prometu, Reševanje iz vode bodo ljudje pridobili nova znanja v zvezi z vsakodnevnimi nepredvidenimi situacijami in bolje bodo ozaveščeni o varstvu pred požarom.»gasilci«- Poklicni in prostovoljni gasilci Sklop»gasilci«je namenjen tako prostovoljnim kot poklicnim gasilcem in omogoča usposabljanje na povsem novih gasilskih področjih ali pa nudi nadgradnjo obstoječih gasilskih veščin. Vedno odgovornejše in težavnejše delo gasilcev zahteva ustrezno strokovno usposobljenost, kar lahko dosežejo le s stalnim vlaganjem v nadgradnjo svojega znanja. S stalnim izobraževanjem in usposabljanjem preko različnih podsklopov: Reševanje ob prometnih nesrečah, Gašenje notranjih požarov, Prezračevanje prostorov, Posredovanje v tunelih, Vodenje intervencij, Požarna straža (vroča dela, prireditve, EX), Nezgode z zrakoplovi (letala, helikopterji, zmaji, padala), PP za gasilce, Nevarne snovi, Fotovoltaika,.se poveča usposobljenost gasilcev, s tem pa se poveča učinkovitost dela gasilcev ob intervencijah. Izdelovalec in lastnik mobilne aplikacije e- SAVE je podjetje Zavod Vizija Varnosti. Projekt je delno financiran s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj. Aplikacijo si lahko prenesete. Več si lahko preberete na spletni strani: Ekipa Zavoda vizije varnosti 48

49 8.8 TAKTIČNI DEL VAJE V tem delu se izvaja suhi del vaje. Podaljšanje prvega napadalnega cevovoda Po tem, ko N-1 in N-2 zbijeta tarči, sledi povelje N-1:»Prva vodo zapri.«d poveljuje:»podaljšaj prvi napadalni vod.«n-2 se vrne po rezervno cev. Vrne se mimo ovire. N-1 odklopi ročnik. Ko N-2 prispe do konca druge C-cevi, odpne cevni nosilec, sklopi obe cevi in vrže cev v lok (cev lahko vrže v lok, preden je spel cevi). Tretja C-cev ne sme ostati v polžu ali vržena na kup. Medtem N-1 priklopi ročnik na cev. Ko sta speti obe C-cevi in ročnik, lahko prične s premagovanjem ovire (lesena lestev). Pri premagovanju mora cev z ročnikom povleči pod oviro. Oviro premaga tako, da se mora z roko oprijeti najmanj 3. in 4. prečke, z nogo pa mora stopiti najmanj na 1. in 2. prečko. To velja za vzpenjanje in tudi za spuščanje pri premagovanju ovire. Ko N-2 sklopi obe C-cevi in vrže cev v lok, vzame sekiro in prične s premagovanjem ovire. N-2 da pri premagovanju ovire sekiro na drugo stran pod oviro. Oviro premaga enako kot N-1. Po premagovanju ovire razvije N-1 cev do stojala za navezo orodja in naveže ročnik s cevjo. N-2 naveže sekiro, ki jo uporablja za vhod v prostor. Obe navezi (ročnik in sekira) morata viseti (ročnik in spojka cevi se ne smeta dotikati tal). Ko končata z navezo, opravita še gašenje z ročnimi gasilniki. Pred tablo, ki nakazuje požar, je postavljena še manjša tabla z oznako tekmovalca. Napadalca vzameta vsak po en gasilnik, s katerim gasita požar. Za gašenje električne naprave se uporablja gasilnik CO 2 5, za plin in vnetljive tekočine gasilnik CO 2 5 ali gasilnik S-6, za gašenje drv gasilnik V-9 ali vedrovka. Ko odložita gasilnika, se postavita v položaj»mirno«. Podaljšanje drugega napadalnega voda Ko V-1 in V-2 zbijeta tarči, sledi povelje V-1:»Druga vodo zapri.«d izda povelje:»podaljšaj drugi napadalni vod.«v-2 se vrne po rezervno cev in omejevalec tlaka. Vrne se mimo ovire. V-1 odklopi ročnik. Ko V-2 prispe do konca druge C-cevi, odpne cevni nosilec, priklopi omejevalec tlaka med obe C- cevi in vrže cev v lok (cev lahko vrže v lok, preden je spel cevi in omejevalec tlaka). Tretja C- cev ne sme ostati v polžu ali vržena na kup. Medtem V-1 priklopi ročnik na cev in se pripravi za vzpenjanje po samostoječi A-lestvi odpne karabin, cev da med noge, ročnik preko ramena (ročnik naj bo v višini ledvenega dela). Ko je V-2 spel cevi in omejevalec tlaka ter vrgel cev v lok, gre na desno stran samostoječe A-lestve, z desno nogo stopi na spodnji del lestve (prečka na tleh), z roko pa jo pridržuje s strani. Šele takrat lahko prične V-1 z vzpenjanjem po lestvi. Ko je V-1 že na lestvi, V-2 prime lestev še na drugi strani (pravilna drža je, da sta obe nogi na spodnji prečki in obe roki na lestvi). Vzpenjanje prične od prvega klina naprej, stopa po en klin, roke so v višini ramen, drži se za kline, hoja je križna (leva roka, desna noga) zaradi stabilnosti. Pri nošenju cevovoda gre cev med nogami, ročnik pa si oprta tako, da je preko ramena in dosega višino križa. Vzpenja se tako visoko, da se lahko s karabinom pripne na zadnji klin lestve. Cev pritrdi na lestev s cevnim pritrdilcem. V-1 se najprej pripne s karabinom, 49

50 pritrdi cev, prime ročnik in izda povelje:»druga vodo.«s z dvigom roke potrdi, da je razumel povelje in odpre desni ventil na trojaku. Če V-1 med vzpenjanjem po lestvi izgubi cevni pritrdilec, mu ga lahko pobere V-2. Polaganje tretjega napadalnega cevovoda Polaganje tretjega napadalnega cevovoda se prične po povelju D:»Polaganje tretjega napadalnega cevovoda.«d lahko izda povelje»polaganje tretjega napadalnega cevovoda«, ko sta izdani povelji»podaljšaj prvi napadalni cevovod«in»podaljšaj drugi napadalni cevovod«in je C-1 opravil delo pri trojaku. Pri polaganju tretjega cevovoda lahko C-1 in C-2 predata ključa S. Po povelju D»Polaganje tretjega napadalnega cevovoda«se C-1 vrne do MB in vzame C-cev, ročnik in cevni pritrdilec, C-2 pa 2 C-cevi. C-2 odloži eno C-cev desno od trojaka kot rezervno cev. Če tekmovalec rezervno cev odvrže, se oceni kot»metanje spojk«. Rezervna cev mora ležati med že položeno B-cevjo in kasneje položeno C-cevjo druge napadalne skupine (drugače so to»nepravilno odložene rezervne cevi«). Pri tem ni pomembno, ali cevi stojijo, ležijo in v katero smer so obrnjene spojke. Rezervna cev ne sme biti več kot 2 metra oddaljena od trojaka. Rezervna cev je nepravilno odložena tudi takrat, kadar se samo del cevi oziroma tudi samo del spojke cevi dotika položene B-cevi ali položene C-cevi druge napadalne skupine. Pri tem se cevni nosilec ne upošteva kot del cevi. Del cevi ali spojka odložene rezervne cevi ne sme ležati na že položeni B ali C-cevi, sicer se to oceni kot»nepravilno odložene rezervne cevi«. V primeru, da leži prva C-cev druge napadalne skupine preko že odložene rezervne C-cevi, se to ne oceni kot napaka, saj je bila rezervna cev pravilno odložena. V kolikor je rezervna C-cev odložena v prostoru med obema napadalnima C-cevema napadalcev in vodarjev, se to oceni kot»nepravilno odložene rezervne cevi«. Po prihodu do trojaka C-2 odpne nosilec prve C-cevi in da prosto spojko N-1, ki cev razvleče v smeri napada. Ko je C-1 razvlekel prvo C-cev, ni potrebno, da odloži spojko prve C-cevi. Cev je pravilno razvlečena takrat, ko ni po dolžini skrajšana za več kot 2 metra (sicer so to»slabo položene tlačne cevi«). Ni napaka, če C-2 že med odlaganjem rezervne cevi pri trojaku odpne cevni nosilec prve C-cevi prve napadalne skupine. C-2 priklopi C-cev na sredinski izliv trojaka. Ko je C-1 razvlekel prvo C-cev, odpne cevni nosilec svoje C-cevi, sklopi svojo cev z že položeno C-cevjo, na drugo spojko pa priklopi ročnik in počaka na prihod C-2. Če C-1 pri odpiranju cevnega nosilca ali pri spajanju obeh cevi drugo napadalno cev popolnoma razvije v lok, se to šteje kot»nepravilno delo«. Spajanje obeh C-cevi ali priklop ročnika med razvijanjem prve C-cevi nista dovoljena (sicer je to»nepravilno delo«). C-1 je prepuščeno, ali bo spojil najprej obe C-cevi, ali pa C-cev z ročnikom. Ni napaka, če je C-1 cevni nosilec odpel šele potem, ko je med seboj že spel obe C-cevi in morda tudi ročnik na drugo C-cev. 50

51 C-2 razvije C-cev C-1 v lok in se prepriča, da je cev pravilno razvita. Ni potrebno, da je ročnik takrat, ko cev C-2 razvije v lok, že spojen, niti ni potrebno, da sta spojeni obe C-cevi. Drugo C- cev mora C-2 prijeti vsaj z eno roko. Razvijanje cevi v lok z nogo ni dovoljeno (sicer je to»nepravilno delo«). Druga C-cev je pravilno položena takrat, ko konec cevi ne ostane v kolobarju (polžu) ali spirali in cev ni zavita za več kot 360º. V nasprotnem primeru se to oceni kot»slabo položene tlačne cevi«. Če pri razvijanju druge C-cevi C-1 pobere cevni nosilec šele po razvitju te cevi, to ni napaka. V kolikor pa cevni nosilec C-1 prinese C-2, se to oceni kot»nepravilno delo«. To velja pri polaganju vseh tlačnih in napadalnih vodov. Če C-2 dvigne spojko spojenih prve in druge C- cevi pri razvijanju druge C-cevi, da lažje naredi lok in potem spoja ne odloži na isto mesto, temveč pri tem potegne odloženo prvo C-cev zato, da odpravi napako skrajšanja prve C-cevi, se to oceni kot»nepravilno delo«, saj mora prvo C-cev kvalitetno položiti že C-1. V primeru, da je druga C-cev vržena»na kup«in leži tako večkrat ena preko druge oz. je dvojno razvita C-cev večkrat zavita (več kot 360º), potem se tudi to oceni kot»slabo položene tlačne cevi«za zavito cev se oceni tudi, kadar je notranjost dvojno zvite cevi potegnjena ven in je ob tem za več kot 360º zasukana (spirala nemški izraz za to je "Korkenzieher"). V zvezi z metanjem spojk in polaganjem tlačnih cevi (zavojev) veljajo ista pravila kot pri polaganju B-cevovoda. Po spetju obeh C-cevi in ročnika na drugo C-cev da C-1 povelje»tretja vodo«s, ki zaseda mesto na trojaku. Ob tem povelju se C-1 ni treba obrniti nazaj ali dvigniti roko. S pa mora dvigniti roko, da s tem pokaže, da je povelje sprejel. C-2 se postavi desno ob C-1. Oba gledata v smeri napada in držita z obema rokama ročnik oz. konec napadalnega voda. C-1 lahko da povelje»tretja vodo«tudi prej, preden je prišel C-2 do njega, vendar pa mora biti napadalni vod popolnoma spojen. Po povelju»tretja vodo«morata C-1 in C-2 zavzeti položaj za napad. Po končani vaji (odmeri časa) ne smeta menjati položaja in ne smeta pobrati na tleh ležeče opreme in orodja. Oceni se takšno stanje, kot je bilo ob koncu vaje (odmeri časa). Pri polaganju tretjega cevovoda prevzame S upravljanje trojaka. S zahteva od St»Vodo daj«po povelju V-1 ali C-1. St z dvigom roke nad glavo potrdi, da je povelje razumel, in odpre ventil na MB. Vaja je končana, ko vsi stojijo mirno oziroma so zavzeli položaj za napad. Ventili na MB in trojaku (desni in sredinski) morajo biti odprti do konca (levi ventil mora biti zaprt). Ni napaka, če se ventili (zaradi razbremenitve) zavrtijo do pol obrata nazaj (sicer so to»nepravilno odprti tlačni ventili«). 51

52 Zaključna postavitev tekmovalcev Po končani izvedbi vaje morajo biti tekmovalci postavljeni tako, kot je opisano v nadaljevanju (slika 85): - desetar (D): stoji v višini trojaka, približno 3-4 m desno od trojaka, s pogledom na trojak; - sel (S): stoji razkoračeno preko druge B-cevi tlačnega cevovoda, neposredno za trojakom; gleda v smeri napada, opremljen je s torbico s cevnimi obvezami, lahko tudi s ključi za spojke; - strojnik (St): stoji desno ob sesalnem vodu oziroma MB, gleda v smeri napada; opremljen je z enim ključem za spojke, ki je lahko pred njim ali zraven njega, lahko je tudi na ali pod sesalnim grlom; - napadalec 1 (N-1): stoji mirno za postavljenimi gasilniki, gleda v smeri napada, opremljen je z dvema cevnima nosilcema in cevnim pritrdilcem; - napadalec 2 (N-2): stoji mirno za postavljenimi gasilniki, gleda v smeri napada, opremljen je s tremi cevnimi nosilci; - vodar 1 (V-1): stoji na samostoječi A-lestvi, z obema rokama na ročniku oziroma ob koncu C-cevi, opremljen je z enim cevnim nosilcem; - vodar 2 (V-2): pridržuje lestev tako, da so noge na spodnji prečki, z obema rokama pa drži lestev s strani; opremljen je z dvema cevnima nosilcema; - cevar 1 (C-1): stoji levo ob ročniku oziroma drugi C-cevi tretjega napadalnega cevovoda, z obema rokama na ročniku oziroma ob koncu C-cevi; gleda v smeri napada, opremljen je s ključem za spojke (če ga ne preda selu), enim cevnim nosilcem in cevnim pritrdilcem; - cevar 2 (C-2): stoji desno ob ročniku oziroma drugi C-cevi tretjega napadalnega cevovoda, z obema rokama na ročniku oziroma ob koncu C-cevi; gleda v smeri napada, opremljen je s ključem za spojke (če ga ne preda selu) in enim cevnim nosilcem. V kolikor imata N-1 ali V-1 del opreme v ustih, ko izdajata povelje:»vodo«, se to oceni kot»napačno oziroma nerazumljivo povelje«. Od trenutka, ko je enota zavzela položaj končne postavitve, ne sme noben tekmovalec stati na nobeni cevi. V primeru, da katerikoli tekmovalec ne stoji tako, kot je zgoraj opisano, se oceni kot»nepravilna postavitev tekmovalcev«. Če stojita nepravilno N-1 in N-2, V-1 in V-2 (pri podiranju tarč), C-1 in C-2 (zaključna postavitev), se to oceni kot»nepravilna postavitev tekmovalcev«. Če imajo N-1, N-2, V-1, V-2, C-1 ali C-2 del opreme v ustih ob končni postavitvi tekmovalcev, se to oceni kot»nepravilna postavitev tekmovalcev«. 52

53 Za vsako napadalno skupino se lahko sodi»nepravilna postavitev tekmovalcev«enkrat v vsakem delu vaje. Če je kateri od tekmovalcev brez predpisane opreme, se vsak del opreme oceni kot»pozabljena ali izgubljena oprema«. Če sta C-1 in C-2 odložila ključa za spojke pri MB in ju nista pobrala, se to oceni za vsak primer kot»nepravilno delo«. Ivan Jezernik, VGČ II 8.9 KLIC NA ŠTEVILKO 112 Ste že kdaj poklicali številko 112? Ste se že kdaj znašli v situaciji, ko ste vi ali kdo iz vaše bližine potrebovali pomoč reševalcev, zdravnika, gasilcev, gorskih ali jamarskih reševalcev? Ste o nesrečnem dogodku poročali tako, kot je potrebno oziroma napisano na vsakem letaku, izdanem v mesecu varstva pred požari? Če ste morali poklicati na 112, ste verjetno zaradi nastale stresne situacije pozabili na navodila, ki govorijo o tem, katere podatke je potrebno sporočiti o dogodku. Ti podatki služijo operaterju v regijskem centru za obveščanje kot osnova za aktiviranje ustreznih služb za posredovanje. Si lahko predstavljate stresno situacijo, v kateri se je znašel operater v regijskem centru, ki mora na podlagi pomanjkljivih in nepopolnih podatkov aktivirati ustrezno pomoč? Reševalci in gasilci pa od njega pričakujejo čim več verodostojnih podatkov o nesrečnem dogodku. Čas od prejetja klica na pomoč pa teče. Čas teče drugače za tistega, ki pomoč potrebuje, kot za tistega, ki hiti na pomoč. Minuta čakajočega na ustrezno pomoč je daljša kot minuta tistega, ki hiti na pomoč. To pomeni, da je kvalitetna, čim bolj popolna prva informacija o nesrečnem dogodku zelo pomembna za operaterja in v 53

54 nadaljevanju za posredovalce. Od verodostojne in natančne prve informacije je velikokrat odvisna učinkovitost intervencije. Torej, bodite ob klicu na številko 112 čim bolj natančni. Upoštevajte navodila za klic na številko 112. KO KLIČETE NA ŠTEVILKO 112, POVEJTE: KDO kliče, KAJ se je zgodilo, KJE se je zgodilo, KDAJ se je zgodilo, KOLIKO je ponesrečencev, kakšne so POŠKODBE, kakšne so OKOLIŠČINE na kraju nesreče (požar, nevarne snovi, poškodovane plinovodne ali druge napeljave... ), kakšno POMOČ potrebujete. Ne kliči po nepotrebnem na številko 112, saj jo mogoče v tem trenutku nekdo drug bolj potrebuje. Marinka Cempre Turk, VKGČ II 8.10 TEMELJNI POSTOPKI OŽIVALJANJA IN UPORABA DEFIBRILATORJA Najpogostejša vprašanja v povezavi z AED 1. Kaj je nenadni srčni zastoj? Nenaden srčni zastoj pomeni nenadno nepričakovano prenehanje bitja srca. Običajno ga povzroči srčna aritmija (nepravilen ritem srca). 2. Je nenaden srčni zastoj enak srčni kapi? Ne. Srčna kap je stanje, pri katerem je omejen ali prekinjen dotok krvi po koronarnih arterijah do srčne mišice. Žrtve srčne kapi običajno ostanejo pri zavesti in čutijo bolečino v prsih, ki se značilno širi v levo roko, levo lopatico in spodnjo čeljust. Srčna kap je resno stanje, ki lahko vodi do srčnega zastoja, le-ta pa se lahko zgodi tudi povsem neodvisno od srčne kapi. Nenaden srčni zastoj zagotovo vodi v smrt, če ni pravočasno zdravljen. 54

55 3. Kdo je izpostavljen tveganju za nenaden srčni zastoj? Povprečna starost, pri kateri nastopi velik riziko za nenaden srčni zastoj, se giblje okoli 65. leta starosti. Kljub temu ostaja nenaden srčni zastoj definiran kot zelo nepredvidljivo stanje, ki lahko nastopi kadarkoli, kjerkoli, pri komurkoli. 4. Kaj je ventrikularna fibrilacija? Ventrikularna fibrilacija je abnormalen srčni ritem, ki ga pogosto zaznamo v stanju nenadnega srčnega zastoja. Ventrikularna fibrilacija je povzročena z nenormalno in zelo hitro električno aktivnostjo srca. Je kaotično in neorganizirano stanje; srce drgeta in ni sposobno ustvariti učinkovitega srčnega utripa, ki bi omogočal črpanje krvi. Če ni pravočasno zdravljena, pride do nastopa asistolije (prenehanje krčenja srca). 5. Kako zdravimo ventrikularno fibrilacijo? Edini učinkoviti način je aplikacija električnega šoka skozi srce, tako imenovana defibrilacija. Električni tok potuje skozi srce, ustavi ventrikularno fibrilacijo in srcu omogoči ponovno vzpostavitev normalnega lastnega ritma. 6. Kaj pomenijo kratice AED? Avtomatski eksterni (zunanji) defibrilator. 7. Kaj je AED? AED je naprava, ki proizvede in sproži električni šok skozi prsni koš do srca. Sposoben je analizirati srčni ritem in presoditi, ali je defibrilacija potrebna ali ne. Uporabnika skozi celoten postopek upravljanja z AED vodijo zvočna in vizualna navodila. 8. Kako AED deluje? Mikroprocesor znotraj defibrilatorja preko elektrod, pritrjenih na žrtvin prsni koš, analizira ritem srca. Glede na zbrane podatke nato priporoči šok ali ne. Le-ta je običajno priporočen v primerih ventrikularne fibrilacije ali ventrikularne tahikardije. 9. Zakaj je AED pomemben? AED predstavlja močan člen v verigi preživetja. Z aplikacijo električnega toka skozi srce za nekaj trenutkov ustavi njegov naravni ritem in tako srcu omogoči ponovno vzpostavitev lastnega normalnega ritma. Ko oseba doživi nenaden srčni zastoj, se njegova možnost za preživetje ob neuporabi AED-ja vsako minuto zmanjša za 7-10 %! 10. Kaj se lahko zgodi, če pomotoma namestim elektrode AED na prsi poškodovanca, ki ima še vedno pulz in sem to spregledal? AED bo v primeru, da srce osebe, kateri ste na prsni koš namestili elektrodi, bije, srčni ritem zaznal in ne bo priporočil izvajanja električnega šoka. 55

56 11. Kako naj ravnam, če pozabim zaporedje postopkov pri upravljanju z AED? AED vas v slovenskem jeziku s slušnimi in hkrati pisnimi navodili vodi skozi vse posamezne korake. Verjetnost, da ne bi mogli slediti nobeni izmed oblik teh navodil, praktično ne obstaja. Če ste v glasnem okolju in ne slišite glasu, ki ga oddaja AED, preprosto sledite napisom na zaslonu naprave. 12. Ali naj pred uporabo AED na poškodovancu izvajam temeljne postopke oživljanja? Seveda. Izvajanje temeljnih postopkov oživljanja pred uporabo AED (in tudi, ko smo elektrode že namestili na poškodovanca, če AED tako svetuje) je bistvenega pomena. Vsaka sekunda šteje. 13. Če je defibrilacija tako pomembna, čemu sploh izvajati temeljne postopke oživljanja? Temeljni postopki oživljanja, s ponavljajočimi se cikli 30 stisov 2 vpiha, omogočajo neke vrste cirkulacijo, prenos kisika do posameznih organov v telesu. Tako temeljni postopki oživljanja kupijo čas do začetka uporabe AED in tudi zvišajo možnosti, da se bo srce dejansko odzvalo na defibrilacijo. 14. Ali moram med izvajanjem temeljnih postopkov oživljanja odstraniti elektrode s poškodovančevih prsi? Ne! Elektrode morajo ostati nalepljene na koži prsnega koša tekom celotnega procesa oživljanja do prihoda nujne medicinske pomoči. Če smo elektrode namestili pravilno, nas ne bodo ovirale med izvajanjem stisov na prsni koš, AED pa bo lahko v vsakem trenutku začel s ponovno analizo ritma srca. 15. Koliko poškodovančeve obleke moram odstraniti, preden nalepim elektrode na njegova prsa? Koža prsnega koša mora biti povsem razkrita. Prav tako jo je potrebno osušiti, če je mokra, in pobriti, če je poraščena. Ne smemo izgubljati časa z oziranjem na to, da ne bi poškodovali oblačil najbolje je, če jih razparamo ali prerežemo. 16. Po tem, ko sem uspešno sprožil električni šok in se je poškodovancu vrnil pulz, odstranim elektrode ali jih pustim nalepljene na kožo prsnega koša? Elektrode morajo ostati prilepljene na prsnem košu poškodovanca tudi po morebitni uspešni defibrilaciji, saj je zelo verjetna možnost ponovne pojavitve fibrilacije. AED bo tako lahko neprestano nemoteno spremljal srčni ritem poškodovanca. 17. Kaj naredim, če se poškodovancu vzpostavi normalen pulz, a ne diha oz. diha šibko? Poškodovancu dajemo samo umetne vpihe s frekvenco 1 vpih na 5 sekund oz. 12 na minuto. 18. Namestil sem elektrode AED na prsni koš osebe, ki je doživela srčni zastoj, ampak šok ni bil priporočen. Oseba kljub predhodnemu izvajanju temeljnih postopkov oživljanja ni preživela. Zakaj AED v tem primeru ni priporočil šoka? Čeprav je ventrikularna fibrilacija najpogostejša motnja srčnega ritma, ni edina. AED priporoči šok samo v stanju ventrikularne fibrilacije, saj druge motnje srčnega ritma ne bi mogle biti pozdravljene z defibrilacijskimi šoki. Če šok s strani AED ni priporočen, to še ne pomeni, da se je poškodovancu vrnil pulz, zato sledimo navodilom AED in nadaljujemo s temeljnimi postopki oživljanja. 56

57 19. Osebi s srčnim zastojem sem nudil temeljne postopke oživljanja in apliciral tudi šok z AED, a tudi po kasnejši oskrbi nujne medicinske pomoči ni preživela. Kaj je lahko šlo narobe? Na žalost vse žrtve ventrikularne fibrilacije, ki so bile zdravljene z električnim šokom defibrilatorja, ne preživijo, saj jih lahko pestijo še druge zdravstvene težave. 20. Kaj se lahko zgodi, če ne izvedem vseh korakov temeljnih postopkov oživljanja in defibrilacije pravilno? Srčni zastoj je zelo stresno stanje tudi za ljudi v okolici žrtve, zato se lahko zgodi, da tudi zdravstveni delavci kdaj ne naredijo vsega natančno po predpisih. Kljub temu lahko tudi z nepopolnim zaporedjem postopkov žrtvi naredimo samo dobro, kar je vsekakor boljše, kot če ne bi naredili ničesar. 21. Zakaj se je tako pomembno prepričati, da so elektrode AED trdno pritrjene na čista, suha prsa? Uspešna defibrilacija zahteva pot električnega toka od ene elektrode do druge skozi prsni koš oz. skozi srce. Če elektrodi nista dobro pritrjeni ali pa je pod njima vlaga, bo električni tok ubral drugo pot in potoval po površini kože. Defibrilacija bo najverjetneje neuspešna, tvegamo pa tudi ožganine. 22. Ali je vseeno, če elektrodi pritrdim na poraščena prsa? Elektrodi morata priti v direkten kontakt s kožo. Če so prsne dlake gosto rasle in s tem preprečujejo dobro pritrditev elektrod, jih moramo pobriti (britev je običajno priložena AED). 23. Lahko uporabim AED na otroku? Pri otroku, mlajšem od enega leta, defibrilacija ni priporočena. Pri otroku od leta uporabimo otroške elektrode, pri otroku nad 8. letom starosti pa lahko uporabimo velike elektrode, namenjene odraslim. 24. Ali naj namestim elektrodi AED, če nisem povsem prepričan, da oseba ne kaže znakov življenja? Zapomnite si, da elektrodi vedno namestite na nekoga, na katerem bi izvajali temeljne postopke oživljanja. Če oseba ne bo potrebovala električnega šoka, ga AED niti ne bo svetoval. 25. Ali oseba poskoči, ko nanjo apliciramo električni šok? Da, večina jih rahlo poskoči od podlage. Je pa ta poskok le rahlo opazen in ni tako dramatičen, kot so običajno videni po televiziji. 57

58 26. Ali naj uporabim AED, če je oseba noseča ali ima vgrajen pacemaker? Da. Nikoli se ne obotavljajte z uporabo AED pri katerikoli osebi, ki je doživela srčni zastoj (je neodzivna in ne diha). 27. Ali lahko defibriliram na mokri podlagi? Da, ampak prepričati se morate, da so poškodovančeva prsa res dobro osušena. Pred vlago moramo zaščititi tudi elektrodi. Nato lahko defibriliramo kot običajno. 28. Ali lahko defibriliram na oz. v bližini kovinske površine? Da, ampak moramo preprečiti stik elektrod s prevodno površino. 29. Ali lahko ob uporabi AED poškodujem sebe oz. druge prisotne? AED je izjemno varna naprava, če se ga uporablja v skladu z navodili. Električni šok je programiran tako, da potuje od ene elektrode k drugi skozi poškodovančev prsni koš. Potrebno je, da preden stisnemo gumb za izvedbo električnega šoka, glasno opozorimo navzoče, naj se osebe ne dotikajo, prav tako se je ne smemo dotikati mi sami. 30. Kaj storim, če ima oseba, ki ji želim namestiti elektrodi, na ustreznih mestih obliže ali povoje? Elektrod nikoli ne nalepimo na nič drugega kot čisto, osušeno kožo. Morebitne povoje oz. obliže tako predhodno odstranimo. 31. Kakšna je razlika med prenosnimi AED in defibrilatorji, ki jih lahko vidimo v bolnišnicah? Defibrilatorji, ki jih lahko vidimo v bolnišnicah ali tudi v nanizankah po televiziji, so t. i. ročni defibrilatorji, ki niso avtomatizirani in niso sposobni sami interpretirati srčnega ritma ter priporočiti šoka. Z njimi lahko dela ustrezno usposobljeno medicinsko osebje, ki zna presoditi potrebno jakost šoka in če je le ta priporočljiv ali ne. Prenosni AED so programirani tako, da sami analizirajo, procesirajo podatke ter priporočijo primerno jakost šoka. 32. Ali lahko poškodujem osebo, na kateri izvajam električni šok? Ko uporabljamo AED na osebah, ki so neodzivne in ne dihajo, je uporaba izjemno varna. AED priporoči šok na podlagi poškodovančevega srčnega ritma in ne bo predlagal šoka, če le ta ni potreben. Leonida Matjaž, GČ II 8.11 GLUHOTA JE VSE OKOLI NAS Naj se najprej prestavim. Moje ime je Sabina Pokovec, po izobrazbi sem vzgojiteljica predšolskih otrok. Zaposlena sem v osnovni šoli kot druga učiteljica v prvem razredu. In kje je tu gluhota? Kaj imam jaz opraviti z njo? Rodila sem se gluhima staršema in tako je svet gluhote postal moj svet. Dolgo časa sem bila del gluhote, vse okoli mene je bilo povezano z gluhoto. Svojima staršema sem postala tolmač takoj, ko sem bila sposobna povedati nekaj smiselnih stavkov. Bila sem njuna ušesa in njun govor. Nekako logično je bilo, da sem pomagala 58

59 premagovati komunikacijske ovire tudi drugim gluhim in kasneje, ko je bilo to zakonsko omogočeno, sem si pridobila še drug poklic tolmač slovenskega znakovnega jezika. Kaj je pravzaprav gluhota? Gluhost in naglušnost je nevidna invalidnost, ki ni samo telesna (anatomska in fizična) poškodba, ampak vključuje tudi psihično pomanjkanje slušnega doživljanja, kar ima številne posledice: somatske, psihične in socialne ter posledice pri glasovno-jezikovni komunikaciji med sogovorniki. Vse negativne posledice na mentalnem in socialnem področju doživljanja so izražene v njihovi individualni oviranosti ali stigmi gluhih in naglušnih oseb. Pogosto jih imenujejo»osebe s poškodovanim sluhom«, kar pa ni vselej natančno, saj vsaka gluha ali naglušna oseba svojo poškodbo doživlja na svojevrsten način. Lahko trdimo, da so gluhi in naglušni heterogena populacija invalidov, ki jih je treba obravnavati selektivno ali celo individualno, glede na čas, kvaliteto in kvantiteto poškodbe sluha, zmožnosti govorno-socialne komunikacije, predvsem pa glede na zmožnost glasovnojezikovnega sporazumevanja s slišečimi osebami. Posledice gluhote so odvisne od vzrokov in okvar in kako se je oseba po okvari rehabilitirala. Gluhota na splošno povzroča osamljenost, oseba zavrača podporo okolice, ima stalen občutek izoliranosti, brez podpore sveta. Zato je sporazumevanje gluhih v svojem jeziku (slovenskem znakovnem jeziku), na svoj način v kulturi gluhih, katere del so, s sebi enakimi ali z drugimi s pomočjo tolmača ali drugih komunikacijskih pripomočkov ključnega pomena pri zagotavljanju osnovnih življenjskih potreb. Brez tega ni kvalitetnega življenja. Zakomplicirano se bere, kaj? Pa ni, razumeti morate samo, da so gluhi ljudje manjšina, s svojimi navadami in običaji. Gluhe osebe so drugačne, mnogokrat popolnoma odprte do drugih, srčne, tople. Do njih se obnašajte kot do ostalih, s to razliko, da sogovorca vedno glejte v obraz. Medtem ko govorite, se ne obračajte stran, ampak govorite malce počasneje, ne zastirajte ust, in to je to. Večina gluhih bere z ustnic. Vedeti pa morate, da so slabo opismenjeni in da pisane besede pogosto ne razumejo popolnoma. Od leta 2002 jim je priznana pravica do tolmača, katera pa se ne upošteva vedno. Tolmači mnogokrat bijemo boj z mlini na veter, ko poskušamo raznim uradnikom dopovedati, da je naša prisotnost nujno potrebna. Naj vam zaupam dogodek mojih prvih let tolmačenja: z gospo prideva do ginekologa. Ginekologu se predstavim kot tolmač, ginekolog to sprejme kot napad in zavrne mojo prisotnost. Pošlje me ven in v čakalnici čakam na svojo stranko. Ginekolog zatrdi, da on njo vse razume. Noče razumeti, da pa gospa njega ne. Kmalu je iz čakalnice slišati vpitje: ginekolog kriči diagnozo gospe. Čez nekaj minut pride gospa ven, me pogleda in reče, da ni nič razumela in da ne ve, kaj je z njo. Hitro jo potolažim, da vsi prisotni v čakalnici dobro vemo, kaj je narobe z njeno nožnico. Škoda besed za visoko izobraženega zdravnika. Žal se v vseh teh letih to ni spremenilo, še vedno se najdejo taki zdravniki. Biti tolmač je lepo delo, ni pa vedno hvaležno. Ko na sodišču moja stranka izgubi pravdo, sem seveda kriva jaz, tolmačka. Tako razumevanje dela tolmača je posledica slabega izobraževanja pri nas. 59

60 Gluhi so pri nas močno zapostavljeni. Ko gledam prispevke iz Amerike, vidim en korak desno za predsednikom ZDA tolmača za znakovni jezik. Pri nas tolmača največkrat ni. Nekaj let je sicer na SLO 3 predvajan dnevnik s tolmačem, ampak kaj ko je okence za tolmača mikroskopsko majhno. Sosedje Hrvati so bolj ozaveščeni, tam tolmač zaseda tretjino ekrana. Lansko leto, ko je potekala podelitev priznanj za športnika leta 2012, so bili povabljeni tudi gluhi. Imela sem čast, da sem jim prevajala. Sprejem pri predsedniku države: g. Kocjančič je predsednika, takrat še g. Turka, vodil od ene skupine invalidov do druge. Gluhe je gladko preskočil. Stopila sem do predsednika in mu predstavila gluhe. Naslednja stvar je bil sprejem pri ministru dr. Žigi Turku. Ko je pričel z govorom, sem se postavila poleg njega, da bi me gluhi videli. On pa se je umikal toliko časa, da je uspel trčiti ob mizo, potem je obmiroval, ampak bil vidno živčen, ker sem prevajala poleg njega. Čez uro je bila slovesna podelitev. Gluhe so posedli»razmetane«po celi dvorani Cankarjevega doma. Ko sem želela stopiti na oder za prevajanje, so me grobo odstranili, češ za tolmača ni prostora. Kljub mojim prošnjam, joku, se me ni usmilil nihče. Gluhi so ostali brez tolmača in brez omembe na svečani podelitvi, čeprav so tisto leto osvojili olimpijsko zlato. Dolgih 20 let že vodim tečaje SZJ, poučujem na Šoli za tolmače in sodelujem na mnogih mednarodnih konferencah. Ni mi potrebno poznati vseh tujih jezikov, dovolj je že mednarodna kretnja in vsi se razumemo. Kako lepo, en jezik, en svet. Naj zaključim z dejstvom, da je na tem svetu mnogo ljudi bolj»gluhih«od gluhih samih. Mi, gasilci, pa smo ljudje z odprtim srcem in dušo in tako naj tudi ostane! Na pomoč, Sabina Pokovec, VGČ II 8.12 PRIPRAVA POGRINJKA Videz ni vse, je pa veliko. Pogrinjanje mize je preplet praktične razporeditve jedilnega pribora, krožnikov, skodelic in kozarcev, da jih lahko jedec kar najlažje in samoumevno pravilno uporablja, ter estetskega čuta za barve in oblike, s katerimi ustvarjamo vzdušje. Pogrinjek je del mize, pripravljen za gostovo popolno uživanje ob jedi, in vključuje vse, kar se pripravi na pogrnjeni mizi za postrežbo ene osebe, ki naj bi po splošnih standardih za mizo potrebovala okrog osemdeset centimetrov prostora. Videz pogrinjka je odvisen od mnogih dejavnikov: števila gostov, predvidenih jedi, velikosti mize in njene postavitve v prostoru ter prostora samega, letnega časa in seveda priložnosti. Predvsem glede na slednjo lahko pripravimo preproste pogrinjke, primerne za vsakodnevne obroke, razširjene pogrinjke, ki spremljajo obroke z več hodi jedi, in svečane pogrinjke za posebne priložnosti. Z nekaj osnovnih napotkov lahko prav vsak pripravi jedi primerno vzdušje Za postavitev pribora in kozarcev veljajo skoraj po vsem svetu enaka pravila. Ker gost jemlje pribor od»zunaj«proti krožniku, je pribor za predjed (ki je navadno manjši) najbolj oddaljen od krožnika. Na levi strani stojijo vilice, ki jih postavimo z navzgor obrnjenimi roglji, na desni 60

61 pa ob krožniku nož, ki je z rezilom obrnjen proti krožniku, nato žlica in čisto na koncu nož za predjed. Pribor za sladico manjše vilice in manjša žlica, ki ima pogosto vlogo noža stoji nad krožnikom. Osnova vsakega pogrinjka je prt, ki naj čez mizo sega največ do višine sedeža stola. Barve naj bodo tople, ena najbolj primernih in nevtralnih barv je barva šampanjca, ki je zamenjala nekoč tako uveljavljeno snežno belo barvo prta. S prtom uskladimo tudi barvo serviete (ali obratno), ki pa je lahko živahnejša. Če bomo serviete zlagali v»skulpture«, naj ne bodo preveč vzorčaste, saj oblika ne bo prišla do izraza. Blago mora biti kakovostno, lahko je bombažno, laneno ali svileno oziroma iz mešanih materialov, kar je odvisno od oblike, v katero bomo serviete zlagali. Sedaj pa še nekaj koristnih nasvetov za vsak dan; Najpomembnejše načelo pri prazničnem pogrinjku se glasi: biti mora pregleden. Krožniki stojijo približno 1 cm od roba mize. Razmik med sosednjima pogrinjkoma mora od sredine do sredine pogrinjka znašati cm. Desno od pogrinjka ne smejo ležati več kot štirje, levo pa ne več kot trije kosi jedilnega pribora. Pribor za poobedek vedno leži prečno na zgornji strani krožnika. Ročaj vilic kaže proti levi, ročaj žlice pa proti desni. Če za poobedek ponudite sveže sadje, namesto žlice na krožnik položite nož. Če je treba, stoji krožnik s kruhom in majhnim nožem za maslo na levi strani. Kozarce razvrstite nad priborom za desno roko v vrstnem redu uporabe. Kozarci za belo vino so zgoraj ravni ali celo nekoliko zaobljeni navzven. Napolnite jih do dveh tretjin. Rdeče vino po navadi ponudite v velikih širokih kozarcih, ki imajo na vrhu rahlo zaprto obliko. Napolnite jih le do četrtine, da vino lahko diha. Lahka vina rose in bela jesenska vina vonj najbolje razvijejo v rahlo zaobljenih kozarcih. Nalijte jih največ do polovice. Namizni okras ne sme učinkovati preobloženo in ne sme motiti sproščenega pogovarjanja med obedom. Pri mizi mora ustvariti prijetno in praznično vzdušje. Kartice z imeni gostov postavite na zgornjo stran pogrinjka. Okrasite jih z risbami, fotografijami ali majhnimi cvetovi, ki se ujemajo z drugim okrasjem mize. Uporabite lahko tudi napise na kamnu, piškote z imeni, zapisanimi s sladkornim oblivom, ali papirne vrečke, napolnjene s cvetlicami. Za otroški rojstni dan lahko imena oblikujete tudi s piškoti ali bonboni. Jedilnike pripravite zlasti za uradne priložnosti. Pri zasebnem praznovanju lahko dopolnijo okrasitev in postanejo spominki na priložnost. Lahko so okrogli, ovalni ali trikotni. Njihovo okrasitev lahko uskladite z vabili ali pa z vrstnim redom hodov. 61

62 Pri velikih praznovanjih lahko jedilnik s kredo napišete na črno tablo ali na list papirja v velikosti posterja. Okrasitev s cvetlicami mora biti usklajena z letnim časom in naravo praznovanja. Cvetlice morajo biti nizke, da ne ovirajo pogledov čez mizo. Namesto velikega cvetličnega šopka, ki ga morate pri obedovanju po navadi odstraniti, lahko potresete cvetlične liste ali razporedite manjše cvetlične šopke ali lončke. Tudi posamezne cvetlice in zimzelene rastline, kot so dolge vejice bršljana, se lepo ujemajo s prazničnim pogrinjkom. Sveče morajo imeti dober podstavek, da se ne prevrnejo. Postavite jih na podložko ali papirnat prtiček, da topeči se vosek na kaplja na namizni prt. Za veliko mizo so zelo lep okras čajne lučke v okrasnih namiznih kozarcih ali majhne laterne. Barve uskladite s cvetličnim okrasjem. Pisani stekleni kamni, orehi, mandarine ali majhni paradižniki lepo zaokrožijo pogrinjek. Za posebna praznovanja na vsak krožnik položite majhen čokoladni znak pozornosti: pirh, Miklavža ali majhno srce. Varčevalni nasvet V naravi lahko praviloma najdete vse, kar potrebujete za lepo mizo. Jeseni lahko mizo okrasite s pisanim listjem, kostanji in lupinami kostanjev, orehi, bučami ali šipkovimi plodovi. Spomladi in poleti pa jo lahko lepo okrasite s svežimi zelenimi vejicami, narcisami ali tulipani, travami, mahom ali krešo. In še nekaj fotografij: 62

63 Brigita Čufar, GČ I 8.13 PREDSTAVITEV OLIMPIJSKIH EKIP ČLANICE PGD HAJDOŠE - OLIMPIJSKE PRVAKINJE Gasilstvo ima v Hajdošah nadvse dolgo in pomembno tradicijo, skorajda že družinsko. Društvo že nekaj desetletij predstavljajo odlične tekmovalne desetine, še posebej članice, ki smo osvojile pet naslovov olimpijskih prvakinj. Minila so že skoraj tri desetletja, ko smo kot mlada dekleta stopile v gasilske vrste in prišle na prve vaje. S seboj smo prinesle mladost, željo po učenju in znanju, hotele smo se naučiti rokovanja z gasilskim orodjem. Ekipa je rasla, vedno več ur smo posvečale vajam, potem so začeli prihajati prvi uspehi. Od skromnih začetkov je bila hajdoška desetina vse boljša in boljša. Prišel je prvi pomemben mejnik na naši poti, uvrstitev na gasilsko olimpijado v Varšavo leta Takrat smo se na pot podale brez izkušenj, ampak z eno veliko željo, da vajo opravimo čim hitreje in brez napak. Uspelo nam je in dosegle smo več kot odlično drugo mesto. Z žensko vztrajnostjo in trmo smo se nato udeleževale številnih tekmovanj ter si nabirale dragocenih izkušenj. Trdo delo in vztrajnost sta se obrestovala, ko smo leta 1997 na Danskem prvič postale olimpijske prvakinje. To je bil eden izmed uspehov, na katerega smo izredno ponosne in nam je dal novega elana. Ta izjemni uspeh naslov olimpijskih prvakinj smo ponovile še na naslednjih dveh olimpijadah, leta 2001 na Finskem in 2005 na Hrvaškem. 63

64 Svoje znanje in izkušnje smo prenesle tudi na mlajši gasilski rod. Tako imamo v zadnjem obdobju v PGD Hajdoše dve ženski ekipi članice A in B. Leto 2013 je za naše gasilsko društvo res nekaj posebnega. Na kvalifikacijah v Slovenski Bistrici smo si obe ekipi članic A in B zagotovile nastop na gasilski olimpijadi, ki je julija potekala v Mulhousu v Franciji. To je bil za naše društvo velik zalogaj, članice pa smo priprave vzele zelo resno, trenirale po trikrat na teden in se polne pričakovanj podale na olimpijado. Z veliko nestrpnostjo smo pričakovali dan nastopa, ki nam je prinesel zgodovinski uspeh dva nastopa v kategoriji članic in dva naslova olimpijskih prvakinj iz enega društva. Veselje je bilo nepopisno. Pogled na polne tribune slovenskih navijačev je bil nekaj enkratnega in nepozabnega. To so najlepši trenutki, ko se lahko po tekmovanju prepustiš toku veselja in solzam sreče. Za vsemi temi uspehi pa se skriva veliko trdega dela, napornih treningov in odrekanj. V gasilstvo leta in leta vlagamo veliko prostega časa, vendar nam za vse to ni bilo nikoli žal. Gasilstvo je postalo del nas, našega načina življenja, kar so v naših družinah že tako spoznali. Naš moto je ni pomemben cilj, pomembna je pot. Zato si želimo na tej poti čim bolj uživati v vseh lepih in drobnih trenutkih, ki nam jih gasilstvo ponuja skozi tekmovalno plat in skupna druženja. Na tej poti se ne srečujemo samo z uspehi, so tudi porazi, ki nas delajo močnejše in uspešnejše. Hajdoške gasilke pa nismo samo uspešne tekmovalke, ampak društvu pomagamo pri vseh aktivnostih. Tako smo aktivne pri organizaciji raznih prireditev, opravljamo določene funkcije in se izobražujemo na področju operative. Tudi kakšen požar bi uspešno pogasile. Gasilstvo nam daje novo energijo, podarja nam številne lepe in nepozabne trenutke, obogatene z novimi prijateljstvi. Ponosne smo na prehojeno pot. Letošnji nastop na gasilski olimpijadi pa za nas pomeni uresničitev sanj, zato še zdaj bolj gasilstvo ostaja naša velika ljubezen. Nastopi članic PGD Hajdoše na gasilskih olimpijadah: 1989 Varšava, Poljska: IX. gasilska olimpijada (članice A- 2. mesto) 1997 Herning, Danska: XI. gasilska olimpijada (članice A -1. mesto) 2001 Kuopio, Finska: XII. gasilska olimpijada (članice A 1. mesto) 2005 Varaždin, Hrvaška : XIII. gasilska olimpijada (članice A 1. mesto) 2013 Mulhouse, Francija: XV. gasilska olimpijada (članice A 1. mesto in članice B -1. mesto) 64

65 Našteti so samo nastopi na gasilskih olimpijadah. Članice se ves čas udeležujemo tudi tekmovanj na občinskem, regijskem in državnem nivoju, ter še številnih drugih tekmovanj širom po Sloveniji. Nekajkrat smo sodelovale na tekmovanjih v sosednji Avstriji, na obisku smo bile tudi pri gasilcih v Budimpešti na Madžarskem in v Splitu na Hrvaškem. V naši zbirki je zabeleženih pet naslovov državnih prvakinj. Na tekmovanjih za pokal Gasilske zveze Slovenije sodelujemo od samega začetka in smo 13-krat postale skupne zmagovalke. Ekipo članic A sestavljajo: Tjaša Glažar, Polona Glažar, Klavdija Paveo, Nina Bedrač, Katja Furek, Monika Vidovič, Maja Trlep, Katja Bedrač, Kaja Abraham in Ana Mlakar. Ekipo članic B sestavljajo: Marija Šimek, Slavica Vidovič, Hilda Bedrač, Metka Vidovič, Simona Zajc, Lidija Terbulec, Kristina Zajšek, Klavdija Ekart, Valerija Zajšek in Marjanca Mahorič. 65

66 Lidija Terbulec, VGČ I org., članica PGD Hajdoše 66

67 ČLANICE 112 OLIMPIJSKE PODPRVAKINJE Želja vsakega športnika je nastop na olimpijskih igrah, želja vsakega gasilca (tekmovalca) pa je nastop na gasilski olimpijadi. Nam se je ta želja izpolnila že meseca aprila, ko smo se kvalificirale na gasilsko olimpijado v Franciji. Pravijo, da sanje lahko postanejo resničnost, če v to verjameš in vztrajaš. Tako je prišel dan, ko smo postale reprezentantke Slovenije. Biti reprezentant Slovenije in zastopati barve Slovenije po svetu je nekaj čudovitega. Prinaša pa tudi mnogo obveznosti in odgovornosti. Gasilska olimpijada je potekala od 14. do 21. julija v Franciji v mestu Mulhouse. Marsikdo je pred našim odhodom dejal, ali pa vsaj pomislil na to, kaj bomo en teden delale v Franciji. Verjetno si bomo ogledale mesta, mogoče celo Pariz, znamenitosti, kulturno dediščino, odšle v zabaviščne parke Ne, ne, ne, ni bilo tako. Me smo vedele, da bo ta en teden zelo delaven in naporen. V soboto, 13. julija zvečer je celotna gasilska reprezentanca krenila proti Franciji. V nedeljo dopoldne smo prišli pred stadion Palais des Sports, kjer smo počakali na akreditacije. Nato smo odšli do mesta, kjer smo bili nastanjeni. Pa niti ni bilo tako blizu. 7 km od glavnega stadiona. Vodstvo nam je sporočilo, da z akreditacijami lahko brezplačno koristimo javni potniški promet avtobus in tramvaj. Sila zabavno! Torej, nedelja je bil dan počitka od naporne vožnje v Francijo in dan za nabiranje moči pred celim tednom. V ponedeljek zjutraj smo imele uradni trening. Prvič se bomo spoznale s»francoskim«orodjem. Treba je preveriti vsako cev, spojko, trojak, ključe in kar je najpomembnejše sodnike. Čeprav pravila CTIF veljajo za vse, so sodniki iz različnih držav in imajo tudi različne poglede. Časa smo imele pol ure in v tem času smo lahko izvedle poljubno število vaj. S prvim treningom smo bile zelo zadovoljne. Sledilo je kosilo, nato pot»domov«, zvečer pa smo se udeležile odprtja razstave»predstavitev narodov«. V torek nas je čakal drugi uradni trening. Tokrat z vajo in štafeto. Tudi ta trening je bil soliden, prav tako štafeta. V sredo dopoldan smo trenirale na orodju, ki ga je slovenska reprezentanca peljala zraven v Francijo. Popoldan je sledila otvoritvena slovesnost gasilske olimpijade. Lepo, častno in zelo emocionalno je stati na stadionu in videti v živo, kako se nam, tekmovalcem v čast, prižge olimpijski ogenj. Besed, ki bi ta dogodek opisale, ni. To enostavno moraš doživeti. No, pa je že sreda za nami. Ostala sta še samo četrtek in petek pred soboto, ki je bila za nas odločilna. V četrtek se je začelo mladinsko tekmovanje. Ob 8. uri smo bili zbrani reprezentanti Slovenije, ko smo navijali za naše mladince. Pa ne samo mi! Bilo še je mnogo navijačev iz Slovenije in ostalih držav. Zelo evforično je bilo na tribunah, ko so plapolale slovenske zastave in ko se je slišalo vpitje naših navijačev. V petek so sledile članske tekme. V konkurenci članov A je največ ekip, zato se je na stadionu zbralo tudi več navijačev kot prejšnji dan. Naši člani A so se zelo dobro odrezali, saj so bili PGD Žažar srebrni in PGD Šmartno na Pohorju bronasti. Veselje v slovenski reprezentanci je bilo nepopisno. In kot bi mignil, pred nami je bila sobota. Naš dan. Čas za naš nastop. Zjutraj smo pozdravile naše navijače, ki so nas že čakali pred stadionom. Nato smo odšle na zajtrk, v miru spile kavico in že je napočil čas za pripravo na tekmovanje. Dobro smo se ogrele, trenerja sta nas dobro motivirala in že so se vrata na stadion za nami zaprla. 5 min za pripravo orodja je hitro minilo, postavile smo se v zbor in čakale na skupno povelje. Vaja je bila končana. 35,90 s. Dobro, brez 67

68 kazenskih točk. Pred nami je še štafeta. Štafeta je vaja zase, treba se je ponovno skoncentrirati in pomisliti na vsak gib, ki ga moraš izvesti. Pok! Start! Gremo punce! Teci, koliko moreš. Prva ovira uspešno premagana, druga tudi, gremo do konca. Še rov in štafeta bo končana. 64,42 s. Super. Samo, da ni napak. In kaj nam je ta izkupiček prinesel? 2. mesto! Marsikdo bo rekel odlično, bravo, super. Res je, ampak v tistem trenutku je 2. mesto zelo bolelo, saj nam je do prvega mesta zmanjkalo le 32 stotink! Ampak, to je bilo v soboto, v Franciji. Danes so občutki čisto drugačni. Ponosne smo, da smo bile na gasilski olimpijadi, ponosne smo, da smo zastopale barve Slovenije in ponosne smo, da smo olimpijske podprvakinje. Še bolj pa smo ponosne na to, da smo v Franciji spletle dobra in iskrena prijateljstva z ostalimi ekipami, ki so bila prav tako del slovenske reprezentance. Članice A PGD MAJŠPERK 8.14 DOBRI MEDSEBOJNI ODNOSI Po uvodnem pozdravu sem se udeleženkam predstavila tudi sama; kdo sem, kje sem dobila znanje o medsebojnih odnosih. V uvodu v samo temo delavnice Dobri medsebojni odnosi - garancija za uspešno delovanje, smo se vrnile nazaj v pradavnino, ko je naša človeška vrsta nastajala in si odgovorile na nekaj vprašanj, ki so ključna za razvoj medsebojnih odnosov, in sicer: Kaj je evolucija dala človeku? Zakaj je tako hotela? Pojasnila sem odnos med dvema ali več osebami na konkretnem primeru. Odgovorile smo si tudi na vprašanje, kaj lahko povzročijo medsebojni odnosi. Poiskale smo odgovore na vprašanja, kaj še vpliva na odnose med nami, za 68

69 kaj smo kot živa bitja odgovorni, kaj vpliva še na naše vedenje in kaj je motivacija za naše vedenje. Predstavila sem dve teoriji o zadovoljevanju človekovih potreb, in sicer: teorijo Williema Glaserja in Maslova, ki govorita o osnovnih človekovih potrebah in zadovoljevanju le teh. Kako pa te potrebe zadovoljujemo v gasilstvu, sem predstavila preko različnih primerov iz same gasilske prakse. Vprašale smo se tudi, kako dobre medsebojne odnose ohraniti, kaj moramo za to storiti same in na kakšen način. Na koncu smo si tudi odgovorile na vprašanje, kdo še lahko vpliva na dobro in uspešno delovanje PGD VEČ GLAV VEČ VE Savina Naraks, VGČ org. II VEČ GLAV, VEČ IDEJ H METODA delavnica 1 S čim SMO zadovoljne? S čim NISMO zadovoljne? Vedno večje zanimanje članic za izobraževanje in specialnosti. Dobro delo z mladino. Dobra organizacija posvetov. Reševanje, humanitarnost, solidarnost, pomoč, zaupanje, srčnost. Tekmovanja, druženje, izmenjave izkušenj, prenos znanja. Dober informacijski sistem. Dobra komunikacija. Aktivnost. Povezovanje članstva vzamemo si čas. Dobra pokritost s članicami v svetu in komisijah. Dobra povezava društev v gasilski zvezi z rednim delom. Podrejen položaj žensk. Hierarhični prenos informacij je slab. Slaba opremljenost in vključenost gasilk v operativo. Neenakomerno opremljena gasilska društva. Nekateri vodilni ne ustrezajo svojim položajem. Slabo ažuriranje VULKANA. Neustrezno financiranje. Stalne spremembe zakonodaje. Slaba udeležba na svečanostih in prireditvah. Starostna meja pri operativi in izobraževanju (specialnosti za članice). Premajhna prepoznavnost. Preveč vpliva politike. Prevelik pomen osnovne izobrazbe pri funkcijah. Neposluh delodajalcev do prostovoljnih gasilcev. Neustrezno vrednotenje prostovoljnega gasilskega dela (Civilna zaščita!). 69

70 Naši predlogi Potrebna je sprememba miselnosti v ženskih glavah. Izboljšati prenos informacij. Boljše ažuriranje VULKANA jasne zadolžitve oseb, ažurno sporočanje, odgovornost posameznikov. Izboljšati zaupanje v ženski del s strani poveljstva. Vodilne osebe morajo imeti naslednje lastnosti: znati poslušati, znanje, komunikativnost, povezovalnost, strpnost. Več tečajev specialnosti. Bolj uravnotežiti razdeljevanje financ in poenotiti kriterije. Stalne spremembe pravil (npr. pri nabavi oblek) niso dobrodošle. Omejitev pri funkcijah naj bodo psihofizične sposobnosti in ne starost. Povečati osveščenost o organizaciji in njenem delovanju. Sprememba statuta o izobraževanju in funkcijah glede na osnovno izobrazbo. Večja enakopravnost regij. GZS mora prisiliti državo, da uredi status prostovoljnega gasilstva. Uvedba bonitet zaradi gasilskega dela (dohodnina, zavarovanje,.). Poenotiti kriterije / in ceno npr. za zdravniški pregled. Več oprostitev npr. pri plačilu provizij, storitev javnih služb. Vodja delavnice: Andrej Breznikar VEČ GLAV, VEČ IDEJ delavnica 2 Po uvodnem spoznavanju smo se učile poslušanja in argumentiranja. V pomoč so nam bile drzne izjave, o katerih smo se strinjale ali pa ne. Cilj je v razvijanju misli in pogleda na gasilski svet iz nevtralne točke. Primere lahko prenesemo tudi na druga področja življenja. 70

71 Povzetek naših misli in debate. - Za neuspešno delo v društvu je največ odgovoren predsednik. Delno drži, toda... Predsednik si lahko sam izbira ekipo, s katero bo vodil društvo, toda sodelavci so prav tako soodgovorni za napredek. Predsednik je prvi med enakimi, jim je za zgled, ni pa edini odgovoren. - Ženske ne bodo nikoli tako dobri šoferji kot moški. Mnogi moški so uspešni in dobri šoferji, nekaj znanih izjem med ženskami pa tezo izpodbija. Večinoma je talent na strani moških, toda tista posameznica, ki jo veseli vožnja, se potrudi bistveno bolj od povprečnega moškega šoferja. Tudi rezultat je zavidljiv in opazen. - Moje zasebno življenje gasilcev prav nič ne briga. Prevladalo je mnenje, da je lažje delo v društvu, če kolegi poznajo moje delo, družinske razmere in ovire, ko se težje prilagajam vajam ali treningu. Spoznali smo tudi pravilo, da je za voditelje pomembno, da imamo urejeno zasebno življenje. To pomeni, če se doma ne znam pogovoriti, se bom tudi drugje zelo težko; moja kredibilnost je slaba. - Mladi so samo za veselice in žur, delajo pa bolj malo. Večinsko mnenje je bilo nasprotujoče. Vodilna misel je bila v izjavi, da se pri nas dobimo na vajah ali za delo, nato se še družimo in se imamo super. Pripravljenost mladine za aktivnosti je izredno velika, sploh v pozitivnem okolju med odraslimi. Žur si naredijo po opravljenem delu kar v domu, odrasli smo jim konkreten zgled. - Veterani so že odslužili svoje, prostor naj odstopijo mlajšim generacijam. V klasičnem pomenu besede sploh ne! Veterani imajo ogromno znanja, ki ga lahko prenesejo na aktivne gasilce in operativce. Slišali smo čudovite zgodbe v tej smeri. Te oblike dela bi morali vsi skupaj še bolj spodbujati. Res je tudi, da so vodilne funkcije namenjene drugim starostnim skupinam, kar naj spoštujejo tudi dolgoletni funkcionarji, ki so že dalj časa starejši gasilci. V zaključnem delu smo se dotaknile aktualnih in odprtih tem iz konkretnega lokalnega okolja, od koder izhajamo. Na nekatera vprašanja je v popoldanskem delu odgovarjal poveljnik GZS. Hvala skupini za izvrstne in iskrive zamisli, za osebne zgodbe in aktivno sodelovanje. Marija Kunstelj, VGČ VEČ GLAV, VEČ IDEJ delavnica 3 Del izvedbe je bil v obeh delavnicah enak. Gasilke so se razdelile v pet skupin po štiri. V prvem delu so se po pogovoru o problemih, dilemah in pobudah dogovorile ter izpostavile eno vprašanje ali dilemo ter jo zapisale na sredino lista. Tako je naredilo vseh pet skupin. Nato so se pomaknile k listu naslednje skupine, brez besed prebrale zapisano na listu ter hkrati pisale vsaka svoje mišljenje, pobude,.. Tako so naredile vse, dokler niso zopet prišle do svojega lista. Sedaj so imele na vprašanje, ki so ga same izpostavile, dvajset mnenj in pobud. Te so potem predebatirale ter zapisale na nov list nekaj rešitev. Po končanem delu je sledilo poročanje. Pisno se sedaj ne da izraziti, kako dobre predloge so imele članice ter kako pozitivna klima je vladala med njimi. Druga izvedba delavnice je bila enaka, le da so imele gasilke usmerjena vprašanja. 71

72 Spodaj zapisano je plod njihovega dela, žal brez osebne note, ki da piko na i ob poslušanju. 1. delavnica: KOMUNIKACIJA: Osebna pozitivna naravnanost. Pozitivna energija vseh. Čim več osebnih stikov. Sposobnost empatije, medsebojno spoštovanje. Delovanje na različnih področjih (PGD, KS, ORK, planinci, kultura, šport, ) Ne pozabi na osnovne pozdrave: DOBER DAN, NA POMOČ. Medsebojno spoštovanje, spoštovanje do gasilcev in gasilk (ne glede na starost). Premalo medsebojnih pogovorov. Ni odgovorov na ''vprašanja''. Premalo tovarištva. Poznavanje značaja. Z nekom delaš ''v rokavicah'', kakšen potrebuje bolj oster način, kakšen se ''pusti prositi''. Strpnost do različnih idej, ljudi. KOMUNIKACIJA V GASILSKI ORGANIZACIJI: Učinkoviti in kvalitetni sestanki, kjer se predstavijo problemi in najdejo rešitve. Na koncu se napiše zapisnik. Članstvo je tako seznanjeno z vsem. Iskanje poti (komunikacijskih) do različnih ljudi, sprejemanje drugačnosti in spreminjanje sebe. Ponekod je problem predvsem komunikacija gasilcev z gasilkami, ki ne dojamejo, da imamo gasilke pomembno vlogo in nismo samo za štedilnik! Dogovor, da se pošta bere pravočasno. Več srečanj, pogovorov, discipline pri mladih. Rešitev v vsakem posamezniku, pri sebi razčistimo osnove. Komuniciranje (odgovor na vabilo). Obveščanje po vseh možnih poteh (e-pošta, telefon, pisma), potrjevanje udeležbe, čim več osebnih stikov, dobro pripravljeni sestanki, realizirani sklepi. ODGOVORNOST POSAMEZNIKOV! Izpostaviti problem in ga ''javno'' reševati skupaj s člani. ČLANICA KOT MENTORICA: Delo mentorice mora vsebovati: dobro komunikacijo, sposobnost vodenja, znanje, odgovornost, veselje do dela, upoštevanje osebnih razlik in medgeneracijskih razlik, voljo, zanimanje, uživanje v delu. Kako članico pridobiti: osebni interes, izobraževanje, Kot osebnost: mamica mentorica ima bolj čustven oziroma materinski pristop, srčna. Sama mora biti pripravljena sodelovati in biti ZGLED! Zavedati se je potrebno odgovornosti. Mentorica ni samo priučena in pridobljena funkcija, ampak moraš biti oseba z veliko znanja, spretnosti in dela opravljati z veseljem je rezultat cele ekipe. Preobremenjenost (služba, družina), zato ni časa. Ne znajo delati z otroki. 72

73 KAKO PRIDOBITI NOVO ČLANICO Gasilstvo predstaviš kot neko veliko druženje, sprostitev, šport. Velika odgovornost upoštevanje osebnih razlik in medgeneracijskih razlik. Potrebno jim je predstaviti delo gasilcev, da to ni samo operativa vaje, ampak tudi zabava (srečanje, veselice, izleti, ). Pobrskati in nato povabiti prijateljice, sosede, znance, partnerice članov. Otroci naj povabijo svoje mamice, da naj gredo zraven njih na vaje, da bodo pobližje spoznale gasilstvo. Spodbujanje članic med seboj. Srečanja (izobraževalna sprostitvena). Spoznavni dnevi v društvu (predstavitev). Predstavitev navzven, da smo članice enakovredne članom. Individualni pogovor s članico, da se pogovori o njenih željah, lahko tudi skupen sestanek o tej temi. Na podlagi tega pripraviti program, ki bi vseboval aktivnosti, ki bi ustrezale vsem (oz. enkrat eni, drugič drugi najti kompromis in se pri tem prilagajati večini). Vpliv drugega lahko predstavlja velik problem ali pa prednost. NEODZIVNOST ČLANIC NA POŠTO, ZAMUJANJE DOGOVORJENIH DATUMOV, MNENJA, PREDLOGI: Sestanek in pogovor (ugotoviti vzrok, željo in voljo po aktivnosti). Obveščanje po več različnih kanalih (SMS, e-pošta, običajna pošta). NE STRINJAM SE s kaznovanjem v obliki dodatnih zadolžitev, denarnih prispevkov. Na naslednjih vajah je tista, ki zamuja, zadolžena za pripravo malice in pijače. Vsaka, ki zamuja, prispeva 2 za skupni sklad. Sem za klasično pošto ali elektronsko pošto, pošiljanje na e-pošto predsednicam društev v GZ, ki nimajo interesa (smo zelo slabo obveščene od GZ). Mislim, da če se katera od članic ne drži dogovorov, se je treba z njo pogovoriti in objasniti zadevo, da mora imeti neko odgovornost, da lahko nemoteno sodeluje; sicer narediš zamenjavo. Obveščanje po klasični pošti zaradi starejših. 2. delavnica: KATERE KONKRETNE DELAVNICE BI ŽELELE IMETI V OKVIRU SVETA ČLANIC GZS IN BI SE JIH UDELEŽILE? Več strokovnih usposabljanj in izobraževanj na področju operative, organizacije, pomoč pri odpravi elementarnih nesreč, izobraževanje za delo s psi. Več individualnih posvetov (ne v okviru letnega posveta) na določene teme (kot ima operativa npr: seminarji Vizije varnosti). Operativne delavnice prva pomoč, novosti v gasilstvu, ukrepanja ob raznih nezgodah (tudi tistih ''enostavnih'' doma v gospodinjstvu) Različne delavnice - ustvarjalne, razna ročna dela. 73

74 Gasilska tekmovanja (tekmovanja kot jih ima mladina, orientacija oziroma mladinski kviz,..). Razna športna udejstvovanja aktivnosti (odbojka na mivki, nogomet, izlet, pohod, tabori, plavalni tečaji). Letovanja članic (preko vikenda). Posveti na GZ in PGD. Srečanje članic GZS (ne posveti) vsako leto v drugi GZ oziroma na različnih lokacijah. VODSTVO PODPIRA IN SPODBUJA ČLANICE, INTERESA MED NJIMI PA NI. REŠITVE: Ugotoviti vzrok, zakaj ni interesa. Predstaviti delo drugih članic v sosednjih društvih. Predstaviti delo gasilk,ki naj ne bo samo operativa, ampak tudi zabava. Kaj pa, če članicam vodstvo ni všeč? Najti vsebine, ki bi članice povezale in spodbujale k delovanju. Žal izkušnje kažejo, da so največkrat težave pri vodstvu, zato je posledično zmanjšan interes. Najprej se je treba zavedati pomena in dela članic v gasilski organizaciji. Izvesti različne trike, npr: izlete v druga društva, kjer so članice aktivne. Ena članica bo že prevzela pobudo in zagnala delovanje članic v društvu. KAKŠNE DEJAVNOSTI ORGANIZIRATI, DA BODO PRIMERNE ZA VSE STAROSTNE STRUKTURE ČLANIC OD PRIPRAVNIC DO VETERANK: Izleti. Ogled gledaliških predstav. Izobraževanja v gasilskih organizacijah oprema, prva pomoč, temeljni postopki oživljanja, vezanje vozlov, spoznavanje opreme AED, hidravlično orodje, rak. Delovne akcije. Gasilska tekmovanja in gasilske igre kviz, orientacija, npr: članice se razdelijo v določene kategorije glede zahtevnosti, kviz,. Športne aktivnosti, ki so prilagojene za vse generacije, npr: nordijska hoja. Skupna zabava na bazenu ali v toplicah. Starejše lahko učijo mlajše, mlajše starejše v različnih delavnicah. Medgeneracijsko sodelovanje je pomembno (računalništvo; ročna dela: pletenje, vezenje, šivanje, klekljanje; izdelava izdelkov za božič, veliko noč; peka peciva;.). Druženja in posveti po PGD-jih, GZ, regiji, GZS. KAKO PRIDE ČLANICE DO IZOBRAŽEVANJA, ČE V DRUŠTVU TEMU NISO NAKLONJENI? KAJ LAHKO PREDSTAVNICE REGIJE NAREDIJO ZA TO? V prvi vrsti smo mnenja, da se mora članica sama izpostaviti in ''siliti'', da kaj doseže (bilo bi super, če bi v društvu vodili načrt izobraževanja, na katerem bi bile uvrščene tudi članice). 74

75 Ženske smo premalo informirane o izobraževanju gasilskih dejavnosti. Rešitev: da je predsednica članic v društvu obveščena o vsakem usposabljanju v društvu enakovredno moškim. Predstavnica zveze lahko ''pritisne'' na predsednika GZ in ta ukrepa pri posameznih društvih. Tudi članice same lahko na GZ ali regiji izpostavijo ta problem. Če ni interesa poveljnika društva (za starejše članice mislim), se ne da izsiliti napredovanja. Prednost imajo zmerom bolj izobražene članice, ker Pravila gasilske službe tako zahtevajo. Starejše članice so za to prikrajšane. Predsednica regije lahko informira članice, da imajo pravico do izobraževanja. Vkolikor jim ne uspe pri članicah, mora pritisniti na vodstvo društva, zveze ali regije. Predstavnice pridobijo ustrezne podatke, da članicam omogočijo izobraževanje. Mislim, da povsod res članice še nismo enakovredne, zato mislim, da morajo članice same dati pobudo za to. Seveda je super, če imajo pomoč s stani predstavnice regije. Glede na to, da je GZ oziroma regija višja instanca kot PGD, lahko posreduje/vpliva na vodstvo PGD (smernice, pogovori z vodstvom). Predstavnica regije naj se poskusi najprej pogovoriti z vodstvom društva. Če s tem pogovorom ne uspejo, se pa pogovorijo z vodstvom zveze. IZOBRAŽEVANJE PREDNOST ČLANOV PRED ČLANICAMI: Vidimo, da ni povsod tega problema. Članice moramo vložiti več truda in pokazati več znanja. Pomanjkanje časa, ampak se vse da. Kjer je volja, tam je pot! Najprej se predstavnica članic pogovori v lokalnem društvu, nato na GZ. Izkoristiti priložnost npr. odpoved člana. Zagotoviti kvoto za članice za izobraževanje (1-5), kot pri odlikovanju. Upoštevanje angažiranosti članic na daljši rok. VZTRAJNOST članic. Enako kot za vsa področja: če je klima naklonjena enakopravnosti obeh spolov, ni problema na nobenem področju. Postavimo se zase (smo strokovne, zanesljive, pridne). Pogovoriti se s poveljnikom v društvu, potem pa na regiji. Testirati znanja članic in članov. Bodite AGRESIVNE. Če nekomu (poveljniku samo 1 x poveš, da bi šel na določen tečaj, te presliši, če pa mu poveš 10x, te bo gotovo slišal.). Žal vodstvo podpira članice samo na papirju. Interes je v nas članicah motivacija za podporo pa ni s strani članov oziroma vodstva. NAČIN PRIDOBIVANJA FINANC: Koledarji (tematski, npr. dogodki v društvu, ). Trženje gasilskega dela (najemnine - oddaja prostorov in mize, izvajanje požarne varnosti ob prireditvah, prevoz vode, delovne akcije, pranje avtomobilov.). 75

76 Donacija - občine, lokalna skupnost, občani, podjetniki (ob medijski podpori bi bilo lažje, pravilni pristop osebni, poznanstva - samo če koga osebno poznaš, imaš možnost pridobiti sredstva.). Sponzorstvo. Župan zavedanje in podpora. Prostovoljni prispevki, članarina. Zbiranje starega železa. Izdelovanje/prodaja vizitk, čestitk, drugih ročnih izdelkov. Dobrodelne dejavnosti ZELO POZABALJAMO na del dohodnine, ki ga lahko namenimo gasilcem. Vodja delavnic: Vladka Bučevec, VKGČ 9. KONGRESNO LETO IN DEJAVNOSTI V LETU 2013 Pomemben datum v letošnjem letu je bil prav gotovo 25. maj, saj je bil takrat XVI. Kongres GZS v Kopru. Dobili smo novo vodstvo, tako na GZS kot tudi v mnogih društvih in zvezah na terenu. Kljub temu, da je bil Svet članic potrjen na UO GZS meseca septembra, so dejavnosti tekle po planu, ki ga je izdelala še»stara garda«. V Biltenu so v nadaljevanju zbrani prispevki aktualnih dogodkov in tisti, za katere članice Sveta menimo, da so vredni vaše pozornosti. 76

77 SEJA DELOVNE SKUPINE CTIF V BEOGRADU»ŽENSKE V GASILSTVU«V Beogradu je od aprila 2013 zasedala delovna skupina pri CTIF»Ženske v gasilstvu«. To je bilo že tretje zasedanje. Prvič se je delovna skupina zbrala v Peterburgu in drugič v Bratislavi. Delo delovne skupine je potekalo po predvidenem dnevnem redu. Na začetku zasedanja so prisotne pozdravili gostje: predsednik Gasilske zveze Srbije Dragan Mihajlovič, načelnica Uprave za izredne razmere v Beogradu Sanja Vuksanović Žugič in drugi. Tretjega zasedanja so se udeležili predstavniki in predstavnice iz naslednjih držav: Avstrije, Finske, Francije, Japonske, Rusije, Slovenije, Srbije in Švedske. Večina udeleženk je zaposlenih na ministrstvih, zadolženih za gasilstvo, v strokovnih službah gasilskih zvez ali v gasilskih šolah. Predstavnico Japonske sta spremljala prevajalec in predsednik Gasilske zveze Japonske. Zasedanje je vodila predsednica Tatjana Eremina iz Rusije. V nadaljevanju so predstavnice držav udeleženk predstavile delo gasilk v svoji državi. Predstavitve so bile v PowerPoint predstavitvah ali s kratkimi filmčki. Predstavitve so bile različne: od predstavitve izobraževanja na Švedskem, Gasilske zveze Japonske, Fakultete za zaščito pri delu v Nišu, kratke zgodovine gasilstva v Rusiji ter predstavitev gasilk, njihovega področja dela v Franciji, na Švedskem, Japonskem in v Sloveniji. Že takoj po predstavitvah smo ugotovile, da je potrebno pripraviti vprašalnik, ki bo vseboval podatke o državi (velikost in 77

78 število prebivalcev), številu poklicnih in prostovoljnih gasilcev, deležu žensk, področja njihovega delovanja, itd. Ob zaključku zasedanja so bili sprejeti naslednji sklepi: 1. Nadaljevati z izvajanjem in realizacijo sklepov drugega zasedanja v Bratislavi. 2. Zbrati statistične podatke o gasilkah in njihovem delovanju v državah članicah CTIF. Za izvedbo naloge je zadolžena predstavnica Avstrije Pamela Hniliczka. Pripravila bo ustrezen vprašalnik. Skrajni rok za izvedbo naloge je Zbrati in analizirati izkušnje gasilk v gasilskih službah držav članic CTIF. Za to nalogo je zadolžena Lena Brunzell s Švedske do leta Zbrati podatke o izrednih ženskah v gasilstvu z namenom kasnejše izdaje knjige Kronika žensk v gasilstvu. Za to nalogo je zadolžena Tatjana Eremina iz Rusije. 5. Zbrati pomembne datume, praznike in spominske dogodke v gasilstvu držav članic CTIF. Ta koledar dogodkov bo pripravila Mia Kunnaskari s Finske. 6. Vloga žensk pri poučevanju otrok o požarni preventivi je naloga, ki jo bo Tatjana Eremina iz Rusije pripravila do leta Predsednica delovne skupine je zadolžena za arhiviranje dokumentov o zasedanjih delovne skupine, fotografskega in drugega materiala v zvezi z delom skupine. 8. Ružica Belanović iz Srbije je zadolžena za poročanje o tretjem zasedanju delovne skupine v glasilu Gasilske zveze Srbije Zasedanje delovne skupine bo v Franciji, v mestu Mulhouse. Za pripravo tega zasedanja je zadolžena Stefanie C. Haubert iz Francije. 10. V letu 2015 sta načrtovani dve zasedanji delovne skupine v organizaciji Avstrije in Finske. Skoraj vsi udeleženci so bili prvič v Beogradu. Zato je bilo za vse udeležence organiziran tri urni voden ogled Beograda. Večji del beograjskih znamenitosti smo si zaradi pomanjkanja časa ogledali samo iz avtobusa ob razlagi vodičke. V četrtek zvečer so nas organizatorji povabili v srbsko gostilno na večerjo z jedmi, ki so značilne v Srbiji. Marinka Cempre Turk, VKGČ II 78

79 11. DELO ČLANIC PO REGIJAH 11.1 BELOKRANJSKA REGIJA POROČILO O DELU ČLANIC Ena izmed prvih večjih aktivnosti v naši regiji je bila udeležba na 16. Kongresu GZS v Kopru, 25. maja Tako smo dopolnile vrste v ešalonu članic kot tudi vrste v ešalonu Belokranjske regije. Iz naše regije so se olimpijade v Franciji udeležili člani B iz PGD Štrekljevec. Ker je moralna podpora vedno dobrodošla, smo v tem sodelovale tudi članice iz vseh treh zvez. V poletnih mesecih se v naši regiji organizira tekmovanje za pokal Bele krajine v suhi vaji. Organizira se šest tekem (v vsaki zvezi v dveh krajih), štejejo pa se rezultati najboljših štirih tekem. Udeleževale so se ga ekipe članic in veterank. Sodelovale smo tudi pri operativnih nalogah in se obenem dodatno izobraževale. Zavedamo se, da je pomen gasilstva dobra operativna usposobljenost, vendar za vse to je potreben tudi dober odnos med člani. Le ta pa se pridobi na prijateljskih in družabnih srečanjih. Tako so se članice v PGD Radovica (GZ Metlika) odločile (ideja je nastala po pripravah na tekmovanje), da lahko tudi one na nek način pripomorejo k boljši ureditvi gasilskega doma (nakup ozvočenja v dvorani) s prostovoljnimi prispevki. V»dolgih zimskih večerih«so pripravile igro Vrnitev Lojzeta Maškute iz Amerike. Tekst in režijo so prispevali Renata Bajuk in Jože Matekovič, igrali so pa domači gasilci. Vsebina igre:»v igri se na humoren in duhovit način zrcali banalnost in praznina naših vsakdanjih medsebojnih odnosov ob pomanjkanju iskrene človeške topline in ljubezni. Mrgoli sočnih besednih zvez in fraz, ki so bile oziroma so še značilne za radovsko pogovorno izražanje.«na podlagi naštetega bi se utegnil kdo celo prepoznati, vendar vam zagotavljamo, da gre zgolj za naključje. Igra je interpretirana v radovskem narečju, zaradi česar nismo imeli težav. 79

80 »Ljudje, ki se smejijo, živijo dlje od tistih, ki se ne. Radi imamo nasmešek in smeh. Če si kdo želi več smeha v življenju, mora za to ustvariti prave pogoje. Kako pa lahko to doseže? Z vabilom na prijetno druženje z nami v naši predstavi,«se je glasilo vabilo. Že premierno predstavo so zaradi prevelikega obiska morale še isti dan ponoviti. V poletnih mesecih so bile gostje poletnih prireditev Pridi zvečer na grad v Metliki in imele najštevilčnejši obisk poletnih prireditev. Zato si tudi mi štejemo v čast, da so nam predstavile svojo igro. Vključili smo jo dnevni red našega rednega regijskega posveta članic, ki je potekal v organizaciji GZ Metlika (v naš regiji vsako leto posvet organizira druga zveza tista, ki je v tekočem letu predsedujoča). Zaradi organizacijskih zapletov smo posvet začele na Radovici (si ogledale nepozabno igro), nadaljevale pa na Grabrovcu. Tu so nam člani PGD Metlika prikazali načine gašenja požarov in novost gašenje z biogenom. Udeleženke so bile nad prikazanim navdušene in se tudi same preizkusile v gašenju. Sledilo je skupinsko slikanje in povabilo predsednika PGD Grabrovec Martina Štubljarja, da vstopimo v gasilski dom. Domače gasilke so nam postregle z okusnimi pogačami, gasilci pa so nam potešili žejo. Sledil je uradni del. V dvorani doma se je zbralo 96 udeleženk posveta. Vesela sem, da smo dokazale, da smo gasilci prava družina in nas tudi prazniki ne odvrnejo od druženja. Iz poročil, ki so jih podale predsednice komisij posamezne zveze ( Črnomelj, Metlika, Semič), pa je razvidno, da zmoremo biti vsestransko aktivne na operativnem področju z udeležbo na tekmovanjih, predvsem pa se znamo tudi družiti med seboj. Za konec smo se iskreno zahvalile naši dosedanji regijski predsednici Komisije za delo članic Renati Kambič, nižji gasilski častnici. V svojem mandatnem obdobju je postavila visok standard in za dosego le tega bomo morale kar delati. Najbolje je, če to začnemo kar takoj in ne zapravljajmo časa. Gremo, Mateja Švajger, predsednica Komisije za članice Belokranjske regije 80

81 11.2 CELJSKA REGIJA ZGODOVINA GASILSKEGA DRUŠTVA DOBRNA S pozidavo toplic in z razvojem kraja se je pokazala potreba po organiziranem čuvanju premoženja. V samih toplicah so bile formirane požarne straže, vendar pa te niso bile dovolj, da zagotovijo požarno varnost v kraju, posebno ker se je iz leta v leto pojavljalo vedno več požarov. Tako je leta 1875 bilo na pobudo lastnikov toplic, premožnih kmetov, obrtnikov in trgovcev ustanovljeno Prostovoljno gasilsko društvo Dobrna. Ob ustanovitvi je društvo štelo 18 članov. Za prvega načelnika je bil izvoljen hotelir Franc OROSEL. Prostore za potrebe gasilskega društva so odstopile toplice (sedanjo mizarsko delavnico). O samem delu društva pred 1. svetovno vojno ne vemo veliko, saj je bila v času vojne večina arhiva uničena. Ohranile so se slike in nekaj zapiskov o ustanovitvi. Vemo, da so posedovali štirikolesno ročno brizgalno, ki so jo poganjali 4 člani, nekaj cevnega materiala, dvojak in dva ročnika. Ohranjeno je nekaj orodja iz takratnega časa, ročne črpalke pa žal ni več. Kot zanimivost in drag spomin na čase pred 1. svetovno vojno je slika iz leta 1908, na kateri je ženska ekipa, ki je čuvala domove med vojno, ko so možje in fantje odhajali na fronto. Po ustnem izročilu so članice društva bile v večini žene in dekleta članov društva, kot je razvidno iz fotografije (poveljnik Peter OROŽNIK, poleg stoji njegova žena). V žensko ekipo so bile včlanjene predvsem žene zaposlene v gostinskih lokalih in kopališču toplic Dobrna in kot zanimivost je bila v ekipo včlanjena tudi ga. ROŽANC, takratna lastnica hotelov v Dobrni. Po do sedaj znanih podatkih je bila to prva ženska gasilska ekipa ustanovljena v Sloveniji. Štefan Pohajač, VGČ II. 81

82 11.3 DOLENJSKA REGIJA 11.4 GORENJSKA REGIJA MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE Sem Kristina Zima, od leta 1980 članica PGD Mojstrana. Ker mož izhaja iz gasilske družine, je to tradicijo prenesel na svojo družino in sedaj jo prenašamo na najmlajšo generacijo. Želja po druženju nas je žene gasilcev zbrala in tako smo sestavile ekipo članic. Udeleževale smo se tekmovanj GZ Jesenice; ko pa smo postali svoja zveza, pa tekmovanj GZ Kranjska Gora. Leta 1991 smo se prvič udeležile srečanja članic Gorenjske in tega srečanja se udeležimo vsako leto. Vestno smo hodile na vaje in ta trud je bil poplačan z odličnimi rezultati. Ker sem z leti spoznala, da brez gasilskega znanja ne gre, sem se odločila za izobraževanje. Opravila sem tečaj za gasilca in ga po sedmih letih nadgradila s tečajem za nižjega gasilskega častnika in sodnika gasilskih in gasilskošportnih disciplin. V društvu sem imela možnost pridobivati znanje, saj smo imeli uspešno ekipo veteranov, ki se je udeleževala Pokalnega tekmovanja GZ Slovenije in večkrat tudi državnega tekmovanja. Hodila sem z njimi po tekmovanjih, se družila, spoznavala druge gasilce in njihovo delo. Na podlagi teh uspehov smo leta 2002 sestavili še ekipo veterank. Mož je bil mentor veteranom, jaz pa veterankam. Vaje smo imeli skupaj na poligonu. Ena ekipa je delala raznoterosti, druga pa vajo s hidrantom. Bilo je veselje hoditi na vaje, saj so me vedno že vse čakale. Z njihovo zagnanostjo in aktivnostjo se je že prvo leto pokazal uspeh. Leta 2003 pa sem v društvu prevzela še funkcijo predsednice Komisije za članice in tudi na GZ Kranjska Gora. Tako je bilo moje delo razpeto med delom članic in starejših gasilk. Delo v društvu smo opravljale skupno, vaje pa smo imele ločeno. Pri članicah se je z leti pokazal problem, zakaj bi vse hodile na vaje (saj sem samo sel ali desetar in to že znam), zato jaz zagovarjam, da je delo ekipe skupinsko in je pomembno, da vsi člani ekipe pridejo na vajo (službena odsotnost je opravičena). Pri starejših gasilkah imamo določene dneve za vaje, pri članicah pa se dogovarjamo sproti in se prilagajamo tudi članom, ki nam večkrat pomagajo. Članice operativke se udeležujemo društvenih vaj, seznanjamo se z novo tehniko, se izobražujemo in stopamo v korak s člani, ki nas pri našem delu podpirajo. Udeležimo se skupne vaje članic treh GZ: Tolmin, Bovec in Kranjska Gora, ki jo vsako leto organizira druga GZ. V lanskem letu sem ob podpori članov pripravila in vodila 1. demonstrativno vajo članic GZ Gorenjske. In zakaj sem v letu 2012 zamenjala v društvu funkcijo predsednice Komisije za članice za predsednico Komisije za mladino in delo s starejšimi gasilkami prepustila drugemu članu, a še vedno ostala v komisiji za članice PGD in na GZ namestnica predsednice komisije za članice? Spomladi leta 2011 nam je v 40. letu starosti umrl mentor mladine in zgodilo se nam je, da prvič po 42-ih letih nismo uspeli sestaviti ne ekipe pionirjev in ne mladincev za tekmovanje 82

83 GZ. Ob tem smo se zamislili, da mogoče niso problem otroci, ampak dobiti mentorja, ki bo z njimi delal. Zato sem se odločila, da delo nadaljujem z mladino. In kje, kako naj začnem? Konec aprila sva z novim poveljnikom (smo društvo, ki nima predsednika in imamo funkciji predsednika in poveljnika združeni) odločila, da obiščeva ravnateljico na Osnovni šoli 16. december v Mojstrani in predstaviva najino poslanstvo v društvu ter poprosiva za tesnejše sodelovanje. Z njene strani sva dobila vso podporo, na oglasne deske smo obesili vabila, da naš dom odpira vrata za podmladek. Že na dan sv. Florjana smo dobili na ogled otroke 1. in 2. razreda ter s tem pridobili 5 novih pionirjev. Tako je delo z mladino v društvu ponovno oživelo. V februarju sem se udeležila intenzivnega treninga mentorjev mladine in osnove dobrega sporazumevanja v CŠOD dom Čebelica v Čatežu. Zbranih nas je bilo 23 udeležencev. Bili so sami mladi, jaz sem bila najstarejša. Po tridnevnem druženju sem se domov vračala polna novih idej. Pa še nekaj misli, ki so jih mladi zapisali o meni, ki so me prvič videli: kljub generacijskim razlikam si se odlično vklopila v družbo; pogumna, da si svoje izkušnje delila z mladimi mentorji, simpatična; resna, vidi se, da si prišla sem iskat znanje, kar je super; ima ogromno gasilskega znanja, a vseeno rada prisluhne novim idejam, zelo pohvalno, dobra»poslušateljica«, Še enkrat hvala vsem. Kristina Zima, GČ I KOROŠKA REGIJA POSVET ZA ČLANICE IZ PROSTOVOLJNIH GASILSKIH DRUŠTEV IN GASILSKIH ZVEZ V petek, je od 18. ure dalje v dvorani PGD Radlje ob Dravi potekal Posvet za članice prostovoljnih gasilskih društev in gasilskih zvez Dravograd, Dravske doline Radlje ob Dravi, Mežiške doline Ravne na Koroškem in Mislinjske doline Slovenj Gradec. Letošnje leto je organizacija posveta pripadla GZDD z Leonido Matjaž, predsednico Komisije za delo s članicami GZDD na čelu. Za gostitelje posveta je bilo izbrano PGD Radlje ob Dravi, vodila pa ga je Metka Erjavec, članica Sveta članic GZS. Udeležilo se ga je 91 članic iz celotne regije Posvet je potekal po sledečem dnevnem redu: 1. Pozdrav prisotnih - Metka Erjavec, članica Sveta članic GZS, Marko Lešnik, predsednik GZ Dravske doline, Primož Ternik, predsednik PGD Radlje ob Dravi, Alan Bukovnik, župan občine Radlje ob Dravi 2. Vloga gasilk v operativnem delovanju Tomaž Kristan, poveljnik GZ Dravske doline 3. XVI. Kongres GZS parada na Kongresu Beno Kotnik, član UO GZS 83

84 4. Pravila nošenja svečane ženske gasilske uniforme Vladka Bučevec, članica Sveta članic GZS 5. Nega nohtov Sonja Dobranič Hamer 6. Pobude in vprašanja Na podlagi pridobljenih informacij smo ugotovile, da so bile na Slovenskem ženske v gasilstvo vključene skoraj od samega začetka, danes nas je v prostovoljna gasilska društva vključenih okoli prostovoljnih gasilk, med katerimi najdemo veliko takšnih, ki opravljajo tako vodstvene kot tudi operativne naloge. Korošice se lahko glede na vodstvene funkcije pohvalimo z 1 predsednico PGD, 1 podpredsednico PGD, 1 podpoveljnico PGD in 1 podpredsednico GZ. Glede na samo dopolnilno usposabljanje (t.i.»specialnosti«) pa imamo na Koroškem 8 nosilk IDA, 1 informatik, 1 vodjo čolna, 1 tehnično reševalko, 9 sodnic, 24 uporabnic radijskih zvez in 3 predavateljice. Pri višjih činih pa imamo v Koroški regiji 15 gasilskih častnic, 3 višje gasilske častnice in 9 višjih gasilskih častnic organizacijske smeri. Konec posveta smo tako zaključili z mislijo predsednika Matevža Haceta, da»ni razmejitve med ženskimi in moškimi opravili«in da morajo biti»v odborih predani, pošteni in požrtvovalni ljudje, ne glede na spol«leonida Matjaž, GČ II, predsednica Komisije za delo s članicami KGO 11.6 REGIJA LJUBLJANA I RAZMIŠLJANJE GASILSTVO ŠOLA ŽIVLJENJA Ob vstopu v prvi razred vsi otroci komaj čakajo, da bodo šole ponudile kakšne zanimive interesne dejavnosti. Potem pa od nekoga slišijo, da hodijo na gasilske vaje in se marsikomu zdi zelo zabavno. Mogoče zaradi gasilskega vozila, lučk, vode, skratka zabave. To sem izkusila na lastni koži, ko sem začela obiskovati prvi razred. Sošolci so začeli hoditi na gasilske vaje in sem šla tudi sama. Bilo je tako, kot sem si zamislila: polno zabave z vodo, druženja, pa tudi 84

85 nekaj discipline. Biti pionirka mi je bilo nekaj zelo pomembnega in takrat malo sanjaš, to bom, ko bom velik. Ko pa pridejo tekmovanja in osvajaš medalje, dobiš še več zagona in veselja, da si rečeš, nikoli ne bom nehal. Sčasoma prerasteš pionirje in postaneš mladinec. Juhu, sedaj sem že velik! No, to se je vrtelo v moji glavi. Ponovno osvajaš medalje, prideš do državnega tekmovanja.. Kdaj pa kdaj spodleti, gre kaj narobe, vendar se ekipa med sabo bodri in ugotoviš, da tudi, če ti spodrsne, se pobereš in greš naprej. Ne vem, mogoče ti to da nek nauk za naprej v življenju, zakaj ni vse rožnato Vsi vemo, da se vsaka stvar enkrat konča in tudi moja pri gasilcih se je, vendar upam, da ne za zmeraj. Ko je prišla prvorojenka, sem seveda bila zelo na tesnem s časom in enostavno se ni našlo nekaj pavze, da bi lahko obiskovala vaje naprej, kot članica, pa če sem si še tako močno želela. Potem sta prišli še druga in tretja hčerka in s tem je minilo kar nekaj let in rabiš čas, da začneš v bistvu na začetku. Kot sem že prej omenila, da sem se pri gasilcih marsikaj naučila, mi je mogoče pomagalo pri šoku, ko se nama je rodila punčka s posebnimi potrebami. Dobila sem potrditev, da v življenju res niso samo zmage. Najhuje je, ko poslušaš o svojem otroku, česa vsega ne bo zmogel. Po šoku, ko razmišljaš in se ti plete v glavi marsikaj, si na koncu rečeš, gremo dalje do novih zmag. S tem narediš največ. Takrat se spomniš vseh zmag in tudi porazov na raznih tekmovanjih. Tudi če na kakšnem tekmovanju nismo zmagale, smo vztrajale naprej in nam je bilo lažje. Tudi pri hčerki je tako. Živiš naprej, se ne sekiraš preveč, lažje je in na koncu koncev ZMAGAŠ. Sedaj, ko je prva hčerka začela hoditi na gasilske vaje, sama zelo podoživljam vse za nazaj. Zelo bi si želela priti nazaj med aktivne gasilce, vendar se zavedam, da to ni lahko, saj so stvari tako močno napredovale, sploh z raznimi seminarji, predavanji, da se zdi skoraj nemogoče priti v nek krog, ki je skorajda že sklenjen. Sem pa mnenja, da se počasi daleč pride in mislim, da bo tudi meni uspelo spet aktivno sodelovati. Po mojih izkušnjah te gasilstvo marsikaj nauči, včasih veliko več kot kakšna šola, saj ti na praktičnih primerih da veliko izkušenj in naukov za nadaljnje življenje. Mateja Glinšek, 25 let 85

86 11.7 REGIJA LJUBLJANA II 5. VAJA ČLANIC GASILSKE ZVEZE GROSUPLJE Vajo članic Gasilske zveze Grosuplje je že petič organizirala Komisija za članice pod vodstvom Majde Kastelic. Vajo vsako leto pripravimo v drugem društvu. Scenarij za vajo v Šmarju Sap je pripravila Monika Kastelic. Na vaji je sodelovalo okoli 80 gasilk (ter nekaj njihovih moških tovarišev kot pomočnikov) iz 12 od 18 prostovoljnih gasilskih društev v Gasilski zvezi Grosuplje to so: PGD Čušperk, PGD Gatina, PGD Grosuplje, PGD Polica, PGD Luče, PGD Ponova vas, PGD Račna, PGD Šmarje Sap, PGD Št. Jurij, PGD Velika Loka, PGD Zagradec pri Grosupljem in PGD Žalna. Scenarij vaje je bil naslednji: Ob pride do izbruha požara v sredinskem delu zgornje etaže (seniku) gospodarskega objekta. Vzrok je samovžig zaradi spravila premalo suhega sena. Požar opazi gospodar kmetije. V hlevu so ujete živali. Možne smeri širjenja požara: skozi odprtine etaže ter skozi ostrešje na bližnje objekte in spodnjo etažo. Razen prostora (senik), ki ga je ogenj že zajel, so ogroženi vsi objekti tega požarnega sektorja in objekti v neposredni bližini tega objekta. Po seniku bi se lahko ogenj razširil nad celotno poslopje. Padajoči goreči predmeti lahko povzročijo požar tudi v hlevu (skozi vrata in okna) in na bližnjih objektih. V največji nevarnosti je objekt na južni strani ter sosedova stanovanjska hiša na vzhodni in kozolec na Z strani objekta alarmiranje I. stopnje v skladu z občinskim operativnim načrtom PGD Šmarje-Sap in PGD Grosuplje preko pozivnikov. Ostale enote se postopno vključujejo v gašenje, reševanje in prvo pomoč, varovanje sosednjih objektov ter bližnjega prometa. Iz objekta sta bili rešeni dve osebi, ki potrebujeta prvo pomoč. V hlevu se izvede prezračevanje. Ko v avtocisternah primanjkuje vode, dve enoti (Čušperk in Velika Loka) črpata vodo z gasilsko verigo do avtocistern. Po pogašenem požaru gasilke in ostali začnejo z razkopavanjem sena. Ker je še vedno velika možnost, da se seno ponovno vname, poskrbijo za požarno stražo ob poslopju in prikolicah, ki odvažajo obgorelo in razmočeno seno na deponijo. Intervencija je "trajala dalj časa" (predvideno do 21:40), zato so preskrbeli gasilkam in njihovim "moškim pomočnikom" tudi malico. Vajo so si ogledali: predstavnici Gasilske zveze Slovenije Vladka Bučevec in Marinka Cempre Turk, predstavnica članic regije Ljubljana II Marija Novak, direktor občinske uprave Grosuplje Dušan Hočevar, pooblaščenec župana in predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Grosuplje mag. Iztok Vrhovec, župan občine Grosuplje dr. Peter Verlič, predsednik GZ Grosuplje Andrej Bahovec in poveljnik GZ Grosuplje Janez Pezdirc. Po zaključku vaje je članica Prostovoljnega gasilskega društva Šmarje - Sap Monika Kastelic podala poročilo, iz katerega je bilo razvidno, da je bila vaja uspešno izvedena. Pomembno je, da se gasilke znajdejo na terenu in da znajo pravilno reagirati tudi v nepredvidenih okoliščinah, je povedala Monika Kastelic. 86

87 Poveljnik Gasilske zveze Grosuplje Janez Pezdirc je ob tem izpostavil predvsem kompleksnost in zahtevnost vaje. Kot je dejal, je vaja vsebovala vse elemente, ki bi bili, v primeru da bi takšno gospodarsko poslopje res zagorelo, tudi v realnosti. Velik poudarek je bil tako na varovanju sosednjih objektov, ker gre za strnjeno naselje, kot tudi na dodatni oskrbi z vodo. Posebno pohvalo pa je gasilkam Gasilske zveze Grosuplje izrekla tudi predstavnica Gasilske zveze Slovenije Vladka Bučevec. Dejala je, da je bila vaja izjemna in dodala, da je prav, da so tudi gasilke vpete v življenje in delo društva prav na vseh nivojih. 87

88 Taktična skica izvedene vaje Majda Kastelic, GČ predsednica Komisije za članice GZ Grosuplje 11.8 REGIJA LJUBLJANA III 121 UDELEŽENK 5. POHODA ČLANIC GZS V ORGANIZACIJI GZ KAMNIK Sobota, 6. julij Prekrasno sončno jutro. Temperature pravšnje za hojo v hribe. Pa ne samo to. V organizaciji Komisije za članice GZ Kamnik je bil pred nami 5. pohod slovenskih gasilk. Vseh tistih, ki imajo radi hojo, uživajo v naravi, krasnih razgledih na okoliške in bolj oddaljene vrhove in seveda so radi v dobri družbi. Ob 8. uri smo se zbrale na prelazu Volovljek. 121 gasilk in gasilcev se je po uvodnih pozdravih in navodilih podalo na krožno pot proti Kašni planini. Pot je bila nezahtevna, primerna tudi za tiste z manj kondicije. Vmes je bilo ravno prav postankov, da smo si oddahnile za nadaljevanje poti. V cerkvici sv. Ahaca v Kališah smo prisluhnili pripovedi Marije Golob o življenju ljudi v 88

89 teh krajih med drugo svetovno vojno. Tu smo prvič okusile tudi slastno pecivo, ki so ga napekle kamniške gasilke. Od tam smo se povzpeli proti Kašni planini. Na goličavi nam je spregovoril Uroš Resnik o vetrolomu, ki je 13. julija 2008 prizadel Gozd in Črnivec. V pokrajini so nastale spremembe (golosek) in povzročena je bila velika materialna škoda. Pot smo nadaljevali proti vrhu Kašne planine (1317 m). Sredi gozdne jase, kjer je bil naslednji postanek, nas je že čakalo poveljniško vozilo in lahko smo si vzeli vodo ali se podprli s pecivom. Čeprav smo bili prepričani, da smo se že pošteno vzpeli in da sledi le še pot po ravnem in navzdol, smo še zagrizli v breg in prava sreča je bila, da so organizatorji poskrbeli za vse, tudi za eventualni prevoz najšibkejših. Med potjo je bilo veliko časa za klepet in tkanje novih poznanstev. Resda z malo meglice, a kljub temu smo se lahko z vrha s pogledom sprehodili po bližnji okolici Rogatca, Lepenatke, Menine planine in Velike planine. Sprehodili smo se tudi do velike smreke, ki v obsegu meri 431 cm in ima kar tri vrhove. Ker smo se bližali izhodišču, smo prepevali pesem, katere besedilo smo dobili na štartu, saj smo resno vzeli nalogo, da jo bomo morali na cilju zapeti. Kot se za gasilce spodobi, nas je Tone postrojil pred»ciljno črto«in s strumnim korakom smo ob zvokih harmonik Davida in Matjaža prikorakali skozi cilj, kjer smo gasilke dobile predpasnik, spremljevalci pa kuhalnice. 89

90 Po 6-ih urah smo tako zaključili na izhodišču, pri okrepčevalnici na prelazu. Najprej smo poskrbeli za naše hedonske potrebe. Okrepčali smo se z okusnim golažem, ki sta ga skuhali Helena in Marija. Zopet smo se lahko po mili volji sladkali s pecivom. Prijazni gostilničar Joško je s svojo ekipo ves čas skrbel, da se nam niso osušila grla, harmonikarja pa, da smo peli in plesali ob zvokih poskočnih melodij. Ko smo»privezali duše«, se je začel uradni del srečanja. Vzpodbudne besede sta nam namenila Vladka Bučevec, predsednica Sveta članic GZS in Janko Žuntar, član UO GZS in predsednik GZ Zgornjesavinjske doline. Peti pohod članic je imel še en poseben dogodek. Članice GZ Kamnik in GZ Zgornjesavinjske doline so pred mnogimi pričami gasilk iz vse Slovenije podpisale Listino o prijateljstvu in sodelovanju ter tako izpolnile željo predsednika GZ ZSD Janka Žuntarja, ki jo že skoraj deset let vsako leto izrazi na občnem zboru GZ Kamnik o sodelovanju med mejnima zvezama. Po podpisu smo še vsi skupaj zapeli pesem»ti, navihanka«in če bi imeli malo več časa za trening, bi gotovo lahko zapeli na reviji gasilskih pevskih zborov kot najštevilčnejši zbor. Sledile so gasilske igre, in sicer so članice ekipe tekmovale v vaji z vedrovko; otežena pa je bila tako, da sta imeli nosilki veder skupaj zvezani nogi, tretja pa je skušala tarčo zbiti z zavezanimi očmi. 90

91 Nebo je začelo groziti in padle so prve dežne kaplje. Čeprav so imele gasilke pripravljenih še nekaj zanimivih iger, jih je prekinil dež in udeleženci pohoda smo se poslovili z željo, da si še ob kakšni drugi priložnosti pričaramo zanimive trenutke, da novonastala znanstva ne bi zbledela. V imenu vseh pohodnikov se zahvaljujem organizatorjem: Vladki, komisiji za članice GZ Kamnik in vsem vodičem, ki so zgledno skrbeli, da je pohod uspel. Ni jim bilo odveč odgovarjati na radovedna vprašanja pohodnic:»katero goro imamo pred seboj? Kateri kraj se skriva v dolini? «Martina Jelovčan, VKGČ, članica PGD Javorje 11.9 MARIBORSKA REGIJA DELO ČLANIC V Mariborsko regijo so vključene štiri Gasilske zveze in sicer GZ Maribor, GZ Ruše, GZ Starše in GZ Slovenske Gorice. V regijskem svetu smo zastopane tudi članice. Komisija članic na nivoju regije je sestavljena iz vseh predstavnic zvez in se sestajamo po potrebi. V delo se aktivno vključuje približno 350 članic. 91

92 Delo članic v naši regiji je zelo pestro, saj se vključujemo v vse oblike dela, tako na organizacijskem kot na operativnem področju. Organiziramo tudi posvete, izobraževanja, srečanja članic po posameznih zvezah. Eno takšnih izobraževanj je bilo v petek 08. novembra 2013 v GZ Ruše, kjer so članice pripravile izobraževanje prve pomoči s poudarkom na temeljnih postopkih oživljanja. Izobraževanje so prostovoljno opravili študentje Medicinske fakultete Maribor. Teme, kako pomagati ob vse pogostejših zastojih srca, so vedno aktualne. Študentje so nas seznanili tudi, kako ravnati v primeru poškodbe (zvini, izpahi, zlomi), v primeru odprtih ran in krvavitev ter nam pokazali položaj za nezavestnega. Posebnost je bil praktični del. Članice smo se razdelile v štiri skupine, tako da smo lahko tudi same praktično pristopile k reševanju poškodovancev. Mira Greifoner, VGČ I org., predsednica Komisije za članice Mariborske regije NOTRANJSKA REGIJA ČLANICE V Notranjski regiji so združene štiri gasilske zveze: Cerknica, Logatec, Loška dolina in Vrhnika. V vseh štirih GZ smo tudi gasilske članice zelo aktivne. Članice delujejo na vseh področjih. V skoraj vseh društvih delujejo Komisije za delo s članicami. Članice so zastopane v upravnih odborih društev, zasedajo pa tudi vodilne funkcije v društvih, na nivoju gasilskih zvez in tudi na nivoju Gasilske zveze Slovenije. 92

93 Posebna pohvala gre članicam, ki so aktivne na operativnem področju. Za to delo se zanima čedalje več mladih gasilk. To se vidi tudi po udeležbi na različnih izobraževanjih. Na osnovnem in nadaljevalnem tečaju za gasilca, ki trenutno poteka v GZ Cerknica, je prisotnih skoraj več deklet kot fantov. Na splošno se v večini društev opaža povečanje števila članic. Predvsem mlade članice se odločajo tudi za specialnosti, ki so bile nekoč rezervirane izključno za moške. Gasilke rade tudi tekmujejo. Letos so bile zelo uspešne na tekmovanju za memorial Matevža Haceta, ki ga je letos oktobra organizirala GZ Loška dolina v Ložu. Najboljše v svojih kategorijah so se uvrstile na državno tekmovanje. Najlepše pa je bilo na tradicionalnem tekmovanju v Lazah, ki ga organizira PGD Laze-Jakovica. Prihodnje leto bo to tekmovanje 19. julija in sicer že 17. po vrsti. Mlade operativne gasilke tekmujejo na tekmovanju Fire Combat in dosegajo odlične rezultate. Na vseh teh tekmovanjih gasilke pridobivajo in obnavljajo strokovno znanje, ki ga potrebujejo tako pri intervencijah, kakor tudi pri izobraževanju mladih gasilk in gasilcev, saj veliko članic deluje na področju mentorstva. Mlade gasilke in gasilce pripravljajo za tekmovanje v gasilski orientaciji, tekmovanje za pokal Rudolfa Maistra in Matevža Haceta, tekmovanje v gasilskem kvizu in za srečanje društev Mladi gasilec. Nepogrešljive so pri izpeljavi praznovanj, ob obletnicah in drugih društvenih prireditvah. Poleg tega pa članice delujejo tudi na preventivnih področjih in v različnih humanitarnih akcijah. Članice so tudi predavateljice, poučujejo izbirni predmet Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in vodijo gasilski krožek. Nenadomestljive so tudi pri izpeljavi gasilskih izletov in pri vodenju različnih delavnic. Članice so tekmovale tudi na 19. regijskem preverjanju prve pomoči, ki je prav tako kot tekmovanje za pokal Matevža Haceta, letos potekalo v Loški dolini. Kar nekaj pa se nas je letos zbralo na Kongresu, ki je bil letos 25. maja v Kopru. Vključile smo se v ešalon članic. 30. novembra 2013 organizira PGD Bevke iz GZ Vrhnika regijski posvet za članice naše regije. Vsem članicam čestitam za opravljeno delo in požrtvovalnost. Predstavnica Sveta članic GZS, Pavla Ponikvar, VGČ I. org. 93

94 11.11 OBALNOKRAŠKA REGIJA BOŽA ROZMAN JE PREJELA PRIZNANJE MATEVŽA HACETA Na nedavnem kongresu Gasilske zveze Slovenije v Kopru je Boža Rozman, članica Prostovoljnega gasilskega društva Ilirska Bistrica, edina med primorskimi gasilci, prejela priznanje Matevža Haceta. Priznanje Matevža Haceta je najvišje priznanje gasilske organizacije, ki se podeljuje samo članom gasilske organizacije za življenjske zasluge, pomembne za razvoj in napredek gasilske organizacije ter požarnega varstva v RS. Po končani srednji gradbeni šoli in višji tehnični varnostni šoli se je zaposlila najprej kot varnostni inženir pri Cestnem podjetju v Kopru, v letu 1972 pa v Plami Podgrad. Po katastrofalnem požaru leta 1970, ki je močno prizadel to podjetje, je bila za izboljšanje požarne varnosti ena izmed pobudnikov in v iniciativnem odboru za ustanovitev Industrijskega gasilskega društva Plama Podgrad, katero je bilo ustanovljeno ob pomoči vodstva podjetja in takratne občinske gasilske zveze leta Dve leti kasneje je sodelovala in pomagala pri oživitvi PGD Podgrad, ki več let ni delovalo. V gasilske vrste se je vključila leta 1974 v IGD Plama Podgrad ter bila izvoljena za tajnico društva. V Plami je pomagala pri ustanovitvi in oblikovanju jedra poklicnih gasilcev, ki še danes deluje. V letu 1980 se je zaposlila na Gasilski zvezi Ilirska Bistrica kot tajnica gasilske 94

95 zveze in delovala tudi kot tajnica Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom vse do ukinitve leta Delo tajnice pri Gasilski zvezi Ilirska Bistrica je opravljala do upokojitve leta V Prostovoljnem gasilskem društvu Ilirska Bistrica vsa ta leta vodi finančno poslovanje društva in je članica Upravnega odbora že od leta 1981, to je 32 let. Ob obilici dela ni zanemarjala gasilskega izobraževanja in je od tečaja za gasilca s šolanjem napredovala do višjega gasilskega častnika II. stopnje. Opravila je tudi tečaj za sodnika gasilskih in gasilsko-športnih disciplin, specialnost predavatelja, informatika in višjega strokovnega svetovalca. V svojem gasilskem delovanju je sodelovala pri organizaciji in izvedbi številnih tečajev v prostovoljnem gasilstvu ter je tudi predavateljica na teh tečajih. Kot predsednica gradbenega odbora v PGD Ilirska Bistrica je bila zelo prizadevna in aktivna pri izgradnji novega gasilskega doma v Ilirski Bistrici, predvsem pri iskanju finančnih sredstev in urejanju zahtevne dokumentacije. S pomočjo vseh članov gradbenega odbora in celotnega društva danes gasilski dom po dolgoletnih prizadevanjih krasi naše mesto Ilirska Bistrica. Zasluge ima tudi pri ohranjanju kulturne dediščine v gasilstvu, saj je bila soavtorica in v uredniškem odboru kar štirih knjižic, ki so bile izdane v občini Ilirska Bistrica o delu gasilstva: - knjižica ob 100-letnici PGD Ilirska Bistrica izdana leta 1986, - knjižica ob 40-letnici Gasilske zveze Ilirska Bistrica - izdana leta 1996, - knjižica ob 50-letnici Gasilske zveze Ilirska Bistrica izdana leta 2005, - knjižica ob 120-letnici PGD Ilirska Bistrica - izdana leta Delovala je na nivoju regije in Gasilske zveze Slovenije. Bila je članica Območnega sveta gasilskih zvez Postojna, Sežana, Koper in Ilirska Bistrica od leta 1986 do 1998 ter kasneje Regijskega sveta za Obalno-kraško regijo od leta 1998 do Sodelovala je z gasilskimi organizacijami drugih držav, predvsem s Hrvaško, sodelovala pri pobratenju med OGZ Ilirska Bistrica in Vatrogasnim savezom občine Opatija v letu 1981 in v letu 1986 pri pobratenju med PGD Ilirska Bistrica in Dobrovoljnim vatrogasnim društvom Opatija. Še vedno je aktivna na vseh področjih. Je članica Upravnega odbora in blagajničarka v PGD Ilirska Bistrica, članica tekmovalne ekipe starejših gasilk, katera se uvršča tudi na državna tekmovanja, je predavateljica na Gasilski zvezi Ilirska Bistrica, redno se udeležuje tudi na ostalih aktivnostih, ki jih organizira društvo. Gasilski tovariši smo Boži iskreno čestitali za prejetje najvišjega gasilskega priznanja in se ji zahvalili za njeno nesebično pomoč v dolgoletni gasilski karieri. Članice Obalno-kraške regije smo ponosne, da imamo v naši sredino tako članico. Komisija za delo s članicami Obalnokraške regije 95

96 11.12 PODRAVSKA REGIJA Glej prispevek članic PGD Hajdoše in Majšperk POMURSKA REGIJA POSVET IN SREČANJE GASILK Pomurska regija leži na skrajnem SV Slovenije in predstavlja eno največjih regij v Sloveniji. To posledično pomeni tudi največje število gasilskih zvez, katerih je kar 21, ter s tem tudi največje število prostovoljnih gasilskih društev, katerih je kar 242. Naša društva se lahko ponašajo tudi z lepim številom članic v svojih društvih, saj imamo v Pomurski regiji več kot 4300 članic. Ker smo si gasilke na začetku leta oz. novega mandatnega obdobja zadale plan dela, v katerem je bila tudi točka Srečanje in posvet Pomurskih gasilk, smo to dejavnost, katera je najbolj obiskana in najzanimivejša, letos izpeljale v soboto, 26. oktobra v organizaciji GZ Rogašovci. Bila je lepa sobota in gasilke smo se v zgodnjih popoldanskih urah začele zgrinjati proti gorički vasi z imenom Rogašovci. Na cesti proti vasi Rogašovci je bilo vse rdeče od gasilskih avtomobilov. Kam le grejo? To je bilo vprašanje nekaterih vaščanov, kateri najverjetneje nimajo gasilk. Gasilke iz celotne regije ne glede na stran reke Mure, katera nas deli na dva dela, smo se odpravile v to prelepo vasico. In v šolski dvorani se je zbralo kar 358 gasilk. Z lepo spodbudno besedo je gasilke pozdravil regijski predsednik in podpredsednik GZS Milan Antolin. Regijski poveljnik Dušan Utroša nam je izčrpno predstavil delovanje regije po novih volitvah, podal nam je tudi določene smernice za delo s članicami. Z velikim zanimanjem smo prisluhnile domačemu poveljniku in namestniku regijskega poveljnika Martinu Ficku, ki nam je z velikim elanom in ponosom predstavil delo sodnika na olimpijadi v Franciji. Veliko spodbudnih besed je namenil našim ekipam, ki so bile na olimpijadi. Seveda pa v tako veliki 96

97 ženski družbi ne sme manjkati tudi ženske predavateljice. Tako smo povabile mag. Violeto Mesarič Jazbinšek, namestnico vikarja v Slovenski vojski, da nam je v svojih besedah podala misli na temo Ženska, mati, gasilka v sodobnem svetu. Tema je bila tako zanimiva, da smo skoraj pozabile na uro. Ker pa se je že mudilo na večerjo, smo končale z uradnim delom, katerega je zaključila pevka Nika Zorjan. Družabno srečanje smo nadaljevale pozno v noč. Na prvem srečanju pred šestimi leti je bilo na posvetu in srečanju pomurskih gasilk 345 udeleženk. V naslednjih letih je število naraščalo. Tokrat se je povzpelo kar na 358, kar je vsekakor pokazatelj, da smo gasilke v naši regiji vedno aktivnejše. Srečanje bo vsekakor ostalo tradicionalno, saj si ob tej priložnosti gasilke lahko pridobimo nova gasilska in negasilska znanja ter navežemo nove stike, ki nas bogatijo. Gasilke Pomurske regije se zavedamo, da gasilstvo ni hobi ali poklic, ampak poslanstvo, ki ni dano vsakomur. Andreja Novak - Görkeš, VGČ org., predsednica Komisije za delo s članicami Pomurske regije POSAVSKA REGIJA SVET GASILSKIH ZVEZ Poročilo komisij za delo žena gasilk Sveta gasilskih zvez regije Posavje: GZ Brežice Članice GZ Brežice smo se v letu 2013 udeležile naslednjih aktivnosti: 20. aprila Posvet članic Zasavske in Posavske regije v Zagorju, 18. maja Občinsko gasilsko tekmovanje v Slovenski vasi, 25. maja - XVI. Kongres GZS v Kopru, 08. junija Dan gasilcev GZ Brežice v Skopicah, 15. junija - Regijsko tekmovanje v Sevnici (članice B - PGD Sp. Pohanca), 31. avgusta - Srečanje veteranov GZ Brežice, 19. oktobra Okrogla miza 2013 na Raki, do konca leta imamo še v planu: 15. in 16. novembra - Posvet članic GZS v Zrečah, 30. novembra - Srečanje članic GZ Brežice (strokovna ekskurzija). 97

98 Imele smo samo eno redno sejo (1. oktobra). V sredini decembra planiramo naslednjo redno sejo in hkrati tudi zaključek leta GZ Krško Vesna Kozole, predsednica Komisije za članice pri GZ Brežice Leto 2013 je kongresno leto. Naša gasilska zveza je dobila novo vodstvo. Med ostalimi spremembami je tudi ta, da je postala predsednica GZ Krško tudi članica Sveta članic GZS. Prav tako smo spremenile sestav komisije za delo z članicami. V naše vrste smo povabile prav vse vodje komisij iz prostovoljnih gasilskih društev. Tako smo sedaj kar številčne, imamo namreč 25 društev, ki so vključena v našo GZ. Znotraj naše komisije smo tako ustanovile time za različna področja: za organizacijo kviza, za izlete, za tekmovanja, imenovale smo tudi članice v komisije pri upravnem odboru GZ in sicer za mladino, veterane, za priznanja in napredovanja, za letovanje itd. Ostale dejavnosti pa so bile sledeče; 20. april Posvet članic Zasavsko- Posavske regije v Zagorju, 17. maj Občinsko gasilsko tekmovanje, 25. maj - XVI. Kongres GZS v Kopru, 15. junij - Regijsko tekmovanje v Sevnici, 03. avgust Dan gasilcev GZ Krško na Raki, 07. september - strokovna ekskurzija- obisk NE Krško, 08. september -120-letnica PGD Brestanica, 19. oktober tradicionalna Okrogla miza 2013 na Raki - srečanje Posavske in Zasavske regije in pokalno tekmovanje. V jesensko zimskem času pa imamo na programu še naš tradicionalni kviz za članice v času Miklavža. Ana Somrak, GČ I, predsednica Komisije za članice pri GZ Krško GZ Sevnica Aktivnosti GZ Sevnica: V decembru 2012 smo v Sevnici pripravile srečanje članic naše zveze oziroma delavnico, na kateri smo izdelovale novoletne voščilnice. Udeležile smo se posveta za članice iz Posavja in Zasavja v Zagorju. V spomladanskem času je 7 naših članic uspešno opravilo izobraževanje za NGČ. 98

99 Sodelovale smo na občnih zborih društev in skupščini GZ Sevnica in seveda prenovile sestav Komisije za delo članic pri GZ Sevnica. maja 2013 je v Loki potekalo občinsko gasilsko tekmovanje, ki so se ga udeležile 3 ekipe članic A in 3 ekipe starejših gasilk. Na regijskem gasilskem tekmovanju, ki je potekalo 15. junija v Sevnici, so sodelovale 3 ekipe članic A in prav tako 3 ekipe starejših gasilk. V obeh kategorijah sta se dve uvrstili na državno tekmovanje ( PGD Blanca in PGD Sevnica). Na tem tekmovanju so sodelovale tudi 3 ekipe mladink, 1 ekipa se je uvrstila na nadaljnje tekmovanje. Članice so se udeleževale tudi tekmovanj na nivoju društev. PGD Zabukovje je organiziralo tekmovanje mini fire combat, na katerem je sodelovalo 6 ekip članic. Iz naše GZ so se ga udeležile članice iz PGD Sevnica in PGD Studenec. V oktobru smo se udeležile tradicionalnega posveta gasilk na Raki. Seveda so bile naše članice kot vedno tudi v letu 2013 aktivne pri delu domačih društev, še posebej pa smo ponosne, da imamo v tem mandatu v naši GZ tudi 2 predsednici prostovoljnih gasilskih društev. Irena Simončič Mavrič, predsednica Komisije za članice pri GZ Sevnica SAVINJSKO ŠALEŠKA REGIJA HELENA BRGLEZ - PRVA ŽENSKA PREJEMNICA PRIZNANJA MATEVŽA HACETA V SAVINJSKO-ŠALEŠKI REGIJI V soboto 25. maja 2013 nas je pozdravilo toplo jutranje sonce in kar klicalo po dobri volji udeležencev in delegatov na XVI. Kongresu Gasilske zveze Slovenije v Kopru. Na Kongresu smo ponosno sodelovali tudi delegati Savinjsko- Šaleške regije, saj smo bili poleg kongresnih obveznosti priča podelitvi Kipca gasilca, ki ga je prejel Jože Veber iz Gasilske zveze Prebold in podelitvi najvišjega priznanja gasilske organizacije Priznanje Matevža Haceta, ki ga je prvič iz naše regije prejela ženska - naša, vedno nasmejana in pozitivna Helena Brglez. Helena se je rodila v Zavodnjah nad Šoštanjem. Prva otroška leta je preživela v Zavodnjah, kjer je obiskovala prve tri razrede osnovne šole. Nato so je z starši preselila v Šoštanj, kjer je dokončala osnovno šolo in kasneje nadaljevala šolanje na administrativni šoli v Celju. 99

100 Kar kmalu je bilo pri njej opaziti vodstvene sposobnosti, saj je bila v Šoštanju med ustanovnimi člani mladinskega društva. Prevzela je njegovo vodenje in kot predsednica delovala kar nekaj let, saj so se v njeni glavi porajale vedno nove in nove ideje, ki so zaživele v realnem svetu. Ker je bila ustvarjalna, družabna, polna idej in pripravljena pomagati ljudem v stiski in nesreči, je v Tovarni usnja Šoštanj, kjer je bila zaposlena, stopila v gasilske vrste in ves čas aktivno sodelovala, tako v društvu, kot tudi v ženski gasilski enoti tovarne. Članice enote Tovarne usnja Šoštanj so bile dobro poznane kot tekmovalke in organizatorke, tako v domači gasilski zvezi, kot tudi v širšem slovenskem okolju. Gasilstvo je Heleno tako prevzelo, da se je, po preselitvi v Šalek, leta 1986 vpisala v tamkajšnje PGD. Takoj je postala članica tekmovalne enote, ki je dosegala vidne rezultate, društvo pa, zaradi njenih idej, uspehe na vseh področjih, saj je kmalu postala članica organov društva. Zaradi svoje zagnanosti in razigranosti je prevzela vodenje mladine in pod njenim vodstvom se je na tem področju ogromno postorilo. Leta 1997 je prestopila v PGD Velenje, kjer je pričela s šolanjem na operativnem področju sedaj je gasilska častnica I. stopnje. Leta 1998 je bila izvoljena za predsednico Gasilske zveze Šaleške doline in jo vodila do leta Ker so bile razmere za delo na zvezi takrat težke, je bilo potrebno veliko volje in dela, saj je morala najprej sanirati stare dolgove, ki so onemogočali normalno delovanje zveze. V treh letih ji je uspelo stabilizirati finančno poslovanje in z veliko mero diplomacije je uredila (seveda s pomočjo gasilcev, ki so ji sledili) prostore, v katerih GZ še danes deluje in kar je najpomembneje - uredila je odnose med PGD in samimi gasilci. Danes je delovanje zveze urejeno, financiranje zgledno, prostori in oprema nova, razumevanje in sodelovanje znotraj zveze in organov pa odlično. Lahko rečemo, da je GZ Šaleške doline lahko zgled marsikateri gasilski zvezi v državi. Helena je vedno rada delala z otroki. Uspelo ji je vzpostaviti učinkovito mladinsko komisijo. Svojo idejo je razširila tudi v Zgornjo Savinjsko dolino. Danes ima mladina v GZ Šaleške doline, poleg gasilskih vsebin, tudi vsakoletno letovanje v Savudriji ter športna in družabna srečanja. Njen moto delovanja z mladimi je»spraviti mlade z ulice, jim vzbuditi odgovornost in humanost ter jim nuditi oporo ob vse večjih zahtevah, ki jih starši in družba zahtevajo od njih«in verjamemo, da prostovoljno delo pri mladih tudi v naslednjih letih ne bo zamrlo. Helena je sodelovala tudi v treh projektih mednarodne izmenjave mladih (8 držav), kjer so mladi gasilci spoznavali ostale narode in njihovo kulturo. Zaradi njenega pozitivnega odnosa do mladih je z veseljem delovala v Mladinskem svetu Gasilske zveze Slovenije, katerega članica je bila kar 17 let. Njen prispevek delovanja na nivoju GZ Slovenije je ogromen in prepoznaven in gasilci Šaleške doline menijo, da je prav Helena tista,ki je prispevala k temu, da GZ Slovenije ceni njihovo delo in organizacijske sposobnosti, saj jim je bila leta 2012 zaupana organizacija državnega tekmovanja gasilcev. Ena izmed nosilk tega projekta je bila seveda Helena, ki verjetno marsikatero noč ni zatisnila očesa, da so priprave in sama organizacija tekmovanja stekla po izdelanem programu. Helena je dosegla vidne dosežke na področju organizacije, delovanja, obstoja ali razvoja GZ Šaleške doline in Savinjsko Šaleške regije, katere članica je še danes in z vsem ponosom lahko trdim, da lahko tudi ženska uspešno vodi takšno organizacijo. Po končanem uradnem delu Kongresa in gasilski paradi po ulicah Kopra, smo se delegati in simpatizerji gasilstva skupaj s Heleno veselili še dolgo v noč in naša dobitnica priznanja Helena ima od takrat dalje partizansko ime»hacejla«. Del gradiva povzet iz obrazložitve za pridobitev priznanja Matevža Haceta (Jože Drobež) Tatjana Plaskan, VGČ org., predsednica komisije za članice SA-ŠA regije 100

101 140 LET GASILSTVA V PREBOLDU Letošnje leto je bilo za gasilce GZ Prebold v znamenju praznovanja 140-letnice gasilstva v Preboldu. Naš dolgoletni predsednik Jože Veber je že dlje časa razmišljal, kako bi gasilci naše GZ obeležili 140-letnico obstoja PIGD Tekstilne tovarne Prebold. Zgodaj spomladi je s svojimi sodelavci pričel s pripravami na izdajo zbornika in svečane akademije. Jože je gasilstvu predan od mladih nog. V svojem dolgem gasilskem stažu je bil na vidnih vodilnih mestih, najprej v GZ Žalec, od ustanovitve GZ Prebold l pa je svoje delo opravljal kot predsednik ( ). Za svoje dolgoletno delo je bil nagrajen na Kongresu v Kopru s priznanjem Kipec gasilca. V zborniku z naslovom»140 let gasilstva v Preboldu«je na 164-ih straneh predstavljena celotna zgodovina delovanja PIGD Tekstilne tovarne Prebold in zgodovina 7 PGD, od začetka delovanja pa do današnjih dni. Od ustanovitve GZ Prebold l dalje je predstavljeno članstvo v organih in komisijah, seveda pa brez zapisanih misli predsednika Jošta Jakše in poveljnika Francija Petka (oba GZ Slovenije), predsednika Branka Verka in poveljnika Darka Kranjca (oba GZ Prebold) in našega župana Vinka Debelaka, zbornik ne bi bil popoln. Vsekakor imajo svoje mesto v tem zborniku vsi donatorji in sponzorji, ki so omogočili izdajo zbornika in izvedbo svečane akademije v Preboldu smo imeli gasilci GZ Prebold svoj praznik. Na dvorišču Osnovne šole Prebold je bila vse popoldne na voljo za ogled najnovejša gasilska tehnika, ki je trenutno na voljo. Vsakemu obiskovalcu se je pogled ustavil na vozilu iz leta 1933, katerega lastniki so bili ponosni gasilci PIGD Tekstilne tovarne Prebold, sedaj pa ima svoje domovanje v tehničnem muzeju v Bistri pri Vrhniki. Vsi spoštovani gostje, ki so bili povabljeni na našo akademijo, so si najprej ogledali zbirko Prebold skozi čas, del katere je tudi zgodovinska zbirka delovanja gasilcev. Po ogledu zbirke in razstavljene gasilske tehnike se je svečano pričela akademija v počastitev 140-letnice delovanja gasilcev v Preboldu. Z veseljem smo med nami pozdravili predsednika GZS Jošta Jakšo, direktorja Uprave za zaščito in reševanje RS Darka Buta, sekretarja na Ministrstvu za obrambo g. Klemenčiča, Evropsko poslanko Romano Jordan, župana Prebolda Vinka Debelaka, bivšega predsednika GZS Antona Korena, vse predstavnike sosednjih gasilskih zvez in regij, predstavnike občine Prebold in ostale spoštovane goste. Poleg sporočil, ki so jih posredovali govorniki, je akademijo popestrilo kar nekaj glasbenih točk, katerih izvajalci delujejo na območju Prebolda in širše okolice. Gostja večera je bila Tanja Žagar, ki je s svojim nastopom razvedrila še najbolj zahtevnega gosta. Seveda pa smo, kot se za slovesnost spodobi, podelili bronaste, srebrne in zlate plakete najbolj zaslužnim gasilcem, društvom in ostalim, ki so povezani z nami, gasilci v Preboldu. Zlato priznanje je med drugimi prejela tudi Občina Prebold, ki nam vsa leta omogoča nemoteno delovanje. PIGD Tekstilne tovarne Prebold Ustanovitev in začetni razvoj gasilskega društva je v tesni povezavi s tovarno. Ustanovitev tekstilne tovarne v Št. Paulu sega v čase, ko je bila skozi Savinjsko dolino dokončno zgrajena državna cesta Dunaj Trst in je promet z vozovi dosegel svoj višek. Leta 1839 je avstrijski nadvojvoda Jahan Habsburg položil temeljni kamen za izgradnjo tovarne, ki je bila dograjena 101

102 leta 1842 in je takoj pričela z delovanjem pod imenom Predilnica in tkalnica v Preboldu. Leta 1844 je bilo v tovarni zaposlenih že 400 delavcev. V 19. st. je bilo edino večje bombažno podjetje, ki je s svojimi izdelki oskrbovalo Avstro-ogrsko monarhijo in del Italije. V prvi polovici so se v tovarni večkrat menjali lastniki, preživela je več gospodarskih kriz, kar se je odražalo na številu zaposlenih. Leta 1857 je bilo v tovarni zaposlenih kar petina otrok, mlajših od 14 let in po obisku tovarne je Anton Martin Slomšek napisal pesem Vbogi otrok v faberkah, ki jo je objavil v Drobtinicah še istega leta. Prvič srečamo tovarniške delavce v službi gasilstva ob velikem požaru v Kaplji vasi leta je tovarno zajel strahovit požar, ki je uničil celotno tovarno in v ognju so življenje izgubili štirje delavci. Na razvalinah stare tovarne je bila štiri leta kasneje predilnica ponovno obnovljena in vodstvo tovarne je uvedlo posebne požarno varstvene ukrepe, nabavilo gasilno orodje ter novo brizgalno, s katero so rokovali delavci tovarne. Vodstvo in lastniki so se zavedali požarne nevarnosti v tovarni, zato so ustanovili tovarniško gasilsko društvo, imenovano Prostovoljna požarna bramba Predilnice Prebold. Sprejeli so društvena pravila, ki so obsegala 12 členov, kjer je bilo zapisano o organizaciji društva, njegovih nalogah, odnosih med društvom in direkcijo tovarne, o pravicah in dolžnostih članov itd. Tovarna je društvo opremila s sodobnimi gasilskimi napravami in tovarniški gasilci so delovali ne samo na območju tovarne, ampak na področju takratnega Sv. Pavla in Dolenje vasi, izjemoma tudi v daljni okolici. Tovarniška požarna bramba se je včlanila v novoustanovljeno zvezo gasilnih društev v Gradcu. Leta 1895 je poznan prvi tovarniški delovni red Delavski red za Predilnico drevesne volne v Preboldu, ki je imel v 17. členu zapisano, da mora vsak zdrav in za službo sposoben moški delavec pristopiti k tovarniški požarni brambi. V času med obema vojnama je bilo delovanje gasilcev močno okrnjeno. Majski dnevi leta 1945 pa so prinesli svobodo, novo življenje in novo perspektivo. Premoženje tovarne je postalo last države, tovarna se je preimenovala v samostojno podjetje Tekstilna tovarna Sv. Pavel pri Preboldu. Obnovili in dogradili so tovarno, ravno tako je ponovno doživelo svoj razcvet gasilsko društvo, ki je postalo tipično industrijsko. Poleg garaž so v tovarni uredili nov gasilski hram in leta 1948 so tovarniški gasilci dobili novo moderno motorno brizgalno, kapacitete 3000 l/min. Leta 1952 se kraj Sv. Pavel pri Preboldu preimenuje v Prebold in odslej se ime podjetja glasi Tekstilna tovarna Prebold in gasilsko društvo se preimenuje v PIGD Tekstilne tovarne Prebold. Leto 1955 so tovarniški gasilci razvili svoj prapor in priredili tekmovanje, kjer so nastopile tri desetine društva, tudi ženska enota in veterani s 50 let staro ročno motorno brizgalno. Društvo je štelo takrat 80 članov in tovarniški gasilci so z velikim uspehom nastopali na tekmovanjih tekstilnih tovarn v Mariboru, Zaboku, Jaršah, Tržiču, itd. Točnih zapisov, kdaj je bila ustanovljena prva ženska desetina v okviru PIGD TTP, nimamo, vemo pa, da so bile leta 1951 že zelo aktivne, saj so imele kar dve desetini. Predvideva se, da je bila ženska desetina PIGD ustanovljena okoli leta 1948, kar kmalu po ustanovitvi ženske desetine v Latkovi vasi in kasneje l enote na Groblji. Takratni gasilki Mara Zagožen in Marija Povše sta z navdušenjem pripovedovali, kako sta postali gasilki PIGD. Članice, ki so sodelovale v enoti, so imele kot zaposlene privilegiran položaj. Zanje je tovarna dobro skrbela, saj so bile kot gasilska enota vse enako oblečene, obiskovale so razna srečanja in se 102

103 udeleževale parad. Vaje so imele med delovnim časom, najmanj dvakrat tedensko. Za vaje so porabile tudi do štiri ure, nato so prejele malico in odšle na delo. Kadar pa je prišlo do požara ali naravne nesreče, so bile vedno skupaj s svojimi moškimi kolegi, ker so bile zelo dobro usposobljene. PGD Latkova vas PGD Groblja PIGD TT Prebold PIGD TT Prebold Iz vrst gasilk PIGD izhaja tudi tovarišica Mara Zagožen, ki je bila ustanoviteljica enot PIGD TT Prebold, kot tudi ženske enote PGD Latkova vas. Imela je čin gasilskega podčasnika. Bila je zelo aktivna in s svojim zanosom je ogromno doprinesla k razmahu gasilskega ženskega članstva v spodnji Savinjski dolini, še posebej v Preboldu. V času delovanja je bila v raznih odborih v okviru celjske regije, bila v odboru na nivoju republike Slovenije in zastopala slovensko gasilstvo na kongresu v Sarajevu kot delegatka. Mara se spominja, da je na kongresu Vatrogasnog saveza Jugoslavije v Ljubljani vodila ešalon članic je bila odlikovana (dobesedni prepis odlikovanja): VATROGASNI SAVEZ JUGOSLAVIJE BEOGRAD odlikuje sa vatrogasnom zvezdom III. Stepena Zagožen Mara za požrtvovani rad, naročite zasluge na unapređenju vatrogastva. 103

104 Z ustanovitvijo Gasilske zveze Prebold leta 1999 je žensko gasilstvo skozi leta ponovno doživelo svoj razcvet. Takoj ob ustanovitvi GZ Prebold sta bili v UO izvoljeni dve gasilki Ivanka Tominšek, kot predstavnica PIGD TT Prebold in Andreja Kumer, ki je bila do leta 2008 vodja sveta članic GZ Prebold, kasneje je delovala kot članica komisije za izobraževanje, od letos dalje pa je predsednica komisije za izobraževanje in usposabljanje. V teh letih so se po vseh društvih ustanovile ženske desetine članic A, B in starejših gasilk, ki uspešno zastopajo barve naše zveze tudi na državnem nivoju, saj imamo vsako leto najmanj eno žensko enoto na državnem tekmovanju. Največji uspeh je dosegla enota starejših gasilk PGD Matke lani na državnem tekmovanju v Velenju, kjer so zasedle 3. mesto. Gasilke zasedamo pomembne položaje, tako v društvih, na GZ Prebold, na SA-ŠA regiji in ne nazadnje na GZ Slovenije, kar nam je v ponos in čast, da skupaj z moškimi kolegi gradimo našo gasilsko organizacijo. Tatjana Plaskan, VGČ, predsednica Komisije za članice SA-ŠA regije Vir: Del zgodovinskega gradiva povzet iz zbornika 140 let gasilstva v Preboldu SEVERNO-PRIMORSKA REGIJA POSVET ZA ČLANICE IZ GASILSKIH DRUŠTEV IN GASILSKIH ZVEZ Opis regije: Severno-primorska regija je ena najbolj raznolikih gasilskih regij v naši državi. Samosvojost ji dajejo veličastne Alpe na severu, ena najlepših evropskih rek Soča z njenimi hudourniškimi pritoki, Idrijsko-Cerkljansko hribovje, pridih Sredozemlja, na jugu pa se zaključi z vetrovno Vipavsko dolino in dotikom muhastega Krasa. Področju pa dajejo dodaten značaj neeksplodirana ubojna sredstva, kot ostanki vojn na temu področju in adrenalinski športniki, ki v poletnih mesecih preplavijo dolino Soče. V tej razgibani pokrajini, veliki približno 2262 km 2, deluje pod okriljem GZ Bovec, GZ Kobarid, GZ Tolmin, GZ Cerkno, GZ Idrija, GZ Goriške, GZ Nova Gorica-Šempeter, GZ Vipava in GZ Ajdovščina skupaj 49 prostovoljnih gasilskih društev in 2 poklicni gasilski enoti. Posvet članic: V soboto, , je v vasi Selo na Vipavskem potekal posvet članic Severno-primorske regije. Organizatorji srečanja so bila Prostovoljna gasilska društva Selo, Ajdovščina, Col in Šmarje, katere delujejo na območju Gasilske zveze Ajdovščina. Uradni del srečanja je potekal v kulturnem domu Selo, kjer so vseh 67 članic, gostiteljice sprejele z odlično kulinarično dobrodošlico. Sledil je moj uvodni nagovor, potem pa so sledili pozdravi in kratki govori gostov: podžupana občine Ajdovščina Draga Vidriha, poveljnika Severno-primorske regije Stanka Močnika, predsednika Severno-primorske regije Marjana Stresa, predstavnice Sveta članic Gasilske zveze Slovenije Tanje Gregorič, ki je tudi 104

105 predsednica komisij za članice Obalno-kraške regije, predsednika Gasilske zveze Ajdovščina Primoža Novaka in predstavnika domačega Prostovoljnega gasilskega društva Selo. Nadaljevala je Darja Batista, predsednica članic Gasilske zveze Ajdovščina in nam z nekaj besedami opisala nadaljnji potek današnjega srečanja. Prvi na dnevnem redu je bil uslužbenec Nujne medicinske pomoči Nova Gorica. V dobri uri predavanja nam je teme, kot so vrste ran, vrste krvavitev, zastrupitve, uporaba defibrilatorja, izčrpno opisal in prikazal. Sledil je kratek sprehod skozi ohranjeno tradicionalno vipavsko arhitekturo vasi Selo. Najprej so nas ob glasbi harmonike sprejeli v domovanju Harmonike Rutar, kjer smo se spoznale s postopki izdelave harmonike in njihovimi obrtno-poslovnimi uspehi. Naprej nas je pot popeljala do Maitovega gradu s prekrasno obokano kletjo, pa mimo najstarejše stavbe v vasi, stare skoraj 400 let in mimo cerkve sv. Mihaela, do obnovljenega gasilskega doma Prostovoljnega gasilskega društva Selo. Tako smo zaključile obisk pri gasilcih v Selu in naslednji je bil ogled mesta Ajdovščina. Parkirale smo ob reki Hubelj in ruševinah starega mlina, v katerem se je leta 1997 v parih minutah razplamtel požar in tako je veličastna stavba pogorela do tal. Pot skozi mesto nas je vodila mimo delno ohranjene rimskodobne trdnjave s štirinajstimi stolpi in pripeljala do spomenika Ivana Cankarja, ki stoji zraven obnovljene Bratinove dvorane, v kateri je bila 5. maja 1945 ustanovljena prva slovenska narodna vlada. Po bogatem zgodovinskem in arheološkem ogledu mesta nas je v svoje obrtne prostore sprejela družina z več kot 100-letno tradicijo izdelave sodavice. Družinsko podjetje Sodavičarstvo Grum vam postreže sodavico z imenom Pašareta, ki je edinstvena in značilna brezalkoholna pijača v ajdovskih gostilnah. Z avtomobili smo nadaljevale pot po pobočju vipavskih gričev, ki nas je pripeljala v vinorodno vas Šmarje. Prijazen sprejem so pripravili predstavniki Prostovoljnega gasilskega društva Šmarje in nam v prostorih svojega društva postregli z odličnim kosilom. Po zajetnem obroku smo imele pripravljeno podlago za še zadnjo točko na dnevnem redu, in sicer degustacijo vina, kjer smo v dobri družbi in ob prijetnem klepetu zaključile letošnji posvet članic. Katarina Kenda Maver, predsednica Komisije za delo s članicami Severno- primorske regije 105

106 11.17 ZASAVSKA REGIJA TO SMO ČLANICE V našo regijo smo vključene tri gasilske zveze, in sicer: GZ Hrastnik, GZ Trbovlje in GZ Zagorje. Komisije za delo s članicami so aktivne v vseh treh zvezah in že vrsto let sodelujemo na ravni regije, hkrati pa se povezujemo tudi z regijo Posavje tako, da določene aktivnosti organiziramo skupaj. GZ Trbovlje - V soboto, , smo se članice odpravile na strokovno ekskurzijo v našo lepo prestolnico Ljubljano. Polne pričakovanja smo se najprej odpeljale do Mengša, kjer smo si ogledale razvojni center biofarmacevtske tovarne Lek. Ogled centra je potekal samo od zunaj, saj je notranji ogled zaradi strogih higienskih standardov nemogoč. Pričakala sta nas poklicni gasilec in vodja, ki že več kot 30 let dela v tej tovarni. Seznanila sta nas, kako je potekala proizvodnja nekoč in danes, o izdelkih, ki pri njih nastajajo in kako visoke standarde kakovosti imajo postavljene, odkar so v lasti tujcev. Zelo dobro so organizirani poklicni gasilci, na zanimiv način nam je bila predstavljena protipožarna zaščita z ogledom strojnice in specializiranega gasilskega avtomobila. Nato nas je pot vodila do Ljubljane. Tam smo se v Trnovskem pristanu vkrcale na ladjico, s katero smo si ogledale Ljubljano, vse od Barja do starega mestnega jedra. Z reke je bil pogled na Šuštarski most in Tromostovje popolnoma drugačen, naravnost čaroben. Da pa ne bi preveč opešale, so nam gostitelji na ladjici pripravili prave dobrote z žara, ki so nam dale moči za ogled botaničnega vrta in tržnice, kjer je ravno potekal čokoladni tržni dan. Že sam sprehod po obrežju Ljubljanice je prava paša za oči. S ptičje perspektive smo si nato Ljubljano ogledale še z Ljubljanskega gradu, kamor smo se nekatere odpravile z vzpenjačo, druge pa kar peš. Rahlo utrujene, a polne lepih vtisov, smo se na poti domov ustavile še na večerji v gostišču Soklič, kjer smo si bile enotne, da je bilo na ekskurziji združeno prijetno s koristnim, saj smo si v mesecu požarne varnosti osvežile znanje iz protipožarne zaščite, obenem pa smo na lep sončen dan videle in doživele Ljubljano malo drugače. (Dejana Senčar) 106

107 GZ Zagorje - V okviru meseca požarne varnosti izvedemo srečanje članic z različnimi aktivnostmi, operativno vajo, orientacijskih pohod, z namenom spoznavanjem delovanja vseh društev naše gasilske zveze na njihovem teritoriju. Letos smo se odločile, da spoznamo delovanje PGD Čemšenik in glede na njihov teren izvedemo pohod na 1206 m visoko Čemšeniško planino. Odločile smo se, da jo osvojimo po najtežji in nam najmanj znani poti. Hoja je potekala v prijetnem vzdušju in med potjo smo se nekajkrat ustavili ter si ogledali prekrasen razgled na okoliške in oddaljene kraje in hribe. Ko smo se odpravili, nas je grelo prijetno sonce, bolj ko smo se bližale vrhu pa se je pooblačilo in pihal hladen veter. Po dokaj naporni hoji smo se v koči ohladile, pojedle zasluženo in zelo dobro kosilo. Vremenske razmere pa niso bile najboljše, zato smo se namesto družabnih iger odpravile po lažji a malo daljši poti nazaj v Čemšenik. Tudi tovrstna druženja so prijetna in koristna z nabiranju kondicije za naše nadaljnje delo. GZ Hrastnik - V okviru meseca požarne varnosti izvedemo operativno vajo, pri kateri sodelujejo in pokažejo svoje znanje tako mlade kot tudi starejše gasilke. Na operativni vaji tako sodeluje pet PGD in trije PIGD. Letos je operativna vaja članic potekala v vasi Prapretno. Zagorelo je v zgornjem delu kozolca, kjer se nahajajo kupi sena ob predpostavki, da je požar zanetila strela. Širiti se prične v spodnji del kozolca, kjer so shranjeni stroji in pripomočki. Glede na veter je možnost razširitve požara na travnato površino, njive ter predel, poraščen z drevesi, ki se nahaja v bližini kozolca. S tem pa sta ogrožena tudi stanovanjska hiša in hlev. Na vajo povabimo vodstvo gasilske zveze, po vaji naredimo oceno in analizo vaje. Vaja je bila uspešno izvedena, saj s takimi vajami članice pridobivamo ustrezno znanje in izkušnje (Marjana Močilar). Kot vrsto let do sedaj, se bomo tudi v tem mandatu predsednice vseh zvez skupaj s članicami trudile, da korektno zastopamo svoje gasilske zveze, društva, delujemo po usmeritvah Kongresa, Sveta članic GZS in izpolnimo pričakovanja. Helena Odlazek, VGČ org. 107

108 12. VABILA 12.1 VABILO NA 6. POHOD GASILK GZS V ORGANIZACIJI ČLANIC GZ KAMNIK 5. julija 2014 vas vabimo, da se nam pridružite pri odkrivanju lepot naših gora. Podali se bomo na MENINO PLANINO. Pohod je namenjen vsem gasilkam in njihovim spremljevalcem, ki jim je všeč lepa narava, prijetna družba in vedo, da je smeh pol zdravja. Natančno vabilo bomo na gasilske zveze poslale približno en mesec pred pohodom, objavljeno bo tudi na internetni strani GZS, na Ker veliko gasilk ne dobi vabila oz. z njim niso seznanjene, vas prosimo, da nam posredujete naslov, kam naj vabilo pošljemo, da bo prispelo v prave roke. Kontaktni vladka68@gmail.com. Organizatorice: gasilke GZ Kamnik 108